Poštnina plačana v gotovlnt Izliaja Tsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'50 Din, za inozemstvo 10 Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. yiovo. &oba. Gena 1.50 Dln Redakcija in upraya: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65 Rokopisl se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 44. Celje, petek 18. oktobra 1935. Leto XVn. Politični položaj v naši državi Narodno predstavništvo se po spre- jetju proračunskih dvanajstin ni več sestalo. Sedaj se bliža 20. oktober, ko se mora sestati po ustavi. Z-ato je ra/Aimljivo, da je zavladala tako v Narodni skupščini, kakor v senatu poslednje dni velika živahnost. Po- slanci so zbirajo v svojih klubib ter razpravljajo o političnem položaju. Glavni predmet razgovorov jo voli- tev novega predsedništva Narodne skupščin-e. V vrstali vladinega večin- skega. kluba so je namroč pojavilo nezadovoljstvo s sedanjo sestavo predsedništva, ki po svoji veliki ve- čini ni organizirano v JRZ. Predsed- niški kandidat, vladnega poslansko- ga kluba je minister Konnienovic, vse ostale skupine pa kandidirajo dosedanjega predsednika Ciriča. V senatu je izvolitev starega predsed- ništva z di*. Tomašičem zagotovlje- na. Vsi parlamentarni klubi so skli- cali svoje seje za 18. oktober in se bo šele ob tej priliki mogla pregle- dati razporeditev poslancev po po- sameznih skupinah. Sedaj je šo vse v previranju. V večinskem klubu bo- do ostali oni poslanci, ki so so odlo- Čili Z(a JRZ. Koliko jo teh poslancev, se danes ne da reči. Zadnje clni se šc vedno iz večinskega kluba izločajo posamezne skupine. Izstopil je do- sedanji podpredsednik dr. Pintero- vič s skupino tovarišev, ki se pri- družijo Neodvisnemu klubu. Poslan- ca Matica in dr. Kožulj, ki sta iz- stopila, ustiaiiavljata poseben »Hr- vatski klub«. V Jevtičevem klubu odnošaji še niso razčiščeni. Gre predvsem za večje število bivših ra- dikalov, ki se no nameravajo pri- družiti JRZ, a se še niso dokončno opredelili za skupino, kateri se na- meravajo pridružiti. Oni slovenski poslanci, ki so izstopili iz večinske- ga kluba in sklenili osnovati »Slo- venski klub«, se še niso zbrali. Neodvisni klub, v katerem. so združeni odločni pristašii pohorske resolucije, je te dni invcl vef- sej, na katerih je razpravlja.l o svojem za- držanju ob sklicanju Narodnega. predstavništva. Klub stalno narašča in je do sedaj prijavljenih 51 članov. V klubu se pripravlja material za energične pari amen tarne akcije v raznih perečih vprašanjih, zlasti tu- di v uradnišk-em. Med poslanci, ki so prej pripadali zemljoradniški stranki, vodi posla- nec Voja Lazič akcijo, da bi se vsi združiUi v poseben ;Zemljoradni<ški klub. Večina teh poslancev je sedaj se v Jevtičevem klubu. j S strani nekaterih pristašev JRZ se iznatja predlog, da bi poslanci, ki pripadajo tej stranki, ustanovili svoj posebe-n klub. Vladni krogi se ne ira_ vdušujejo mnogo za to idejo, ker bi nj-ena izvršitev pri like v parlamentu še bolj zapletla. Narodna skupščina in senat imata 19. t. m. seje, na katerih bo zaklju- čeno dosedanje zasedanje. Na seji 20. oktobra bodo izvoljeni ,na uovo tudi staini ])arlamentarni odbori: fi- nančni, administrativni, iinunitetni, za prošnje in pritožbe. Pri volitvah za odbore bodo po sedanjem razpo- loženju posamezni klubi nastopili s svoji in i listami, ker se volitve vršijo po proporcu. Volitve predsedništva in volitvo odboi'ov so tajne in se bo torej iz njihovega izida moglo oce- niti pravo razpoloženje parlamenta. Ali bo Narodno predstavništvo za- sedanje nadaljevalo ali ne, je še po- polnoma nejasno. Predlogov za en- krat ni nobenih in tudi konkordat z Vatikanom parlamentu so ni pred- ložen. Posebno živahno se razprav- lja o tern, ali bo vlada tokrat pred- Iožila izvolitev posebnih odborov za popravo političnib zakonov. Predlogi teh zakonov v vladi do sedaj še niso izdelani in zato je malo verjetno, da bi prišli sedaj na dnevni red. Paiia- mentarni kii>gi sploh domnevajo, da bo novo zasedanje trajalo le nekaj dni in da se bosta zbornici mogii zbra- ti zopet šele v drugi polovici novem- bra, ko jima mora biti predložen dr- žavni proračun po določbah ustave. Vse je odvisno od izida volitev predsedstva Narodn'e skupšoine. Clan JRZ dr. Laza Marko vie je prispel te dni v Zagreb in je izjavil novinarjern, da se bo ob tej priliki sestal z dr. Mačkom in konferiral tudi z drugimi vodilnimi člani Mač- kove fi'onte. Pri tern je poudaril, da bodo ti razgovori povsem informa- tivnega značaja in da bo JRZ stavi- la svoje oficielne predloge za poga- janja šele, ko bo definitivno konsti- tuirana. Dr. Markovič Sinatra, da je JRZ prav posebej kvalificiraim za ])ogajanja s Hrvati, kei- je že v tra- dicijah radikalne stranke, da je nje- na politika usmerjena v pravcu slo- ge med Hrvati in Srbi. Dr. Markovic nima ničesar proti temu, da bi pri teh pogajanjih na drugi strani so- d el oval a vsa združena opozicija. Organizacija Jugoslovenske i*adi- kalne zajednice je bila 17. t. m. de- finitivno odobrena. V vodstvu JRZ pa ne zanikaj«, d« so to-žave na te- renu procejšnje. Vaja zracnega napada na Celje V nedeljo 20. t. m. bo v Casu od 14. do 15. vaja zračnega napada na Celje in okolico. Vaja ima namen predoCili ))i-obi- valstvu nevarnosti, ki mu pretijo od letalskih napadov iz zraka, pokazati mu zaščitna sredstva, ki jib im-a v ta- kih primerih na razpolago zase in za svoje imetje, ter končno proizkusiti praktisino uporabo dosedaj organizi- ranih skupnih zaščitnih naprav. Napad bo izvedla eskadrilja treh letal, ki bo metala vžigalne, razdi- ralne in plinsk« bombe, markirane •a rdeCimi, belimi in zelenimi rake- tami. Obramba bo aktivna po vo- jaštvu ter pasivna civiliva, izvedena z izvežbanimi sanitetnimi oddclki za prvo pomoC, oddelki za ugotavljanje in uničevanje bojnili plinov, oddelki za odkopavanje ruševin, popravila instalacij, gašenje požara itd. Znaka, ki se bosta uporabljala pri vaji, sta: 1. Znak nevarnosti (alarm-uzbuna- letala se bližajo): }>ok bombe na hri- bu sv. Jožefa, takoj nato 5-minutno zvoujenje v vseb cerkvah v mestu z istočasnim piskanjem vseh tovar- niških sii'en. 2. Prestanek nevarnosti: Zvoujenje z vserni zvouovi v mestu in piskanje tovarniških siren 5 minut s kratkimi presl-odki na vsako minuto. S ])rvim znakom se bo vaja pri- čela, z drugiin. pa nebala. Glavni deli vaje bodo pred kolodvorom in pred poslopjem mestnega poglavarstva v Prešernovi ulici. Odredbe za čas pred vajo: 1. Vsi, ki sodelujejo v službali, mo- raj o biti zbrani na določenih mestih že ob 14. 2. ObCinstvo sme to vajo opazovati v noti'anjein delu mesta le med čr- tama Cankarjeva cest-a in Vodniko- va ulica ter Savinjo le na naslednjih krajih: a) v drevoredu levo od kolodvora, b) na prostoru za nakladanje desno od kolodvora, c) na hodnikih ulice dr. Gregorja Žerjava, d) na hodnikih Prešernove uiice od hišc št. 19 naprej v smeri proti Krekovi c-esti. 3. Občinstvo naj bo na določenih mestih vsaj do 14.15, ker je po zna- ku nevarnosti do konca vaje promet ustavljen. Cestišča morajo ves čas vaje osta- ti prosta za oddelke v službah, pa tudi zaradi varnosti pred raketami in petard ami. Odredbe za čas vaje: 1. Na dani znak nevarnosti se mo- ra ustaviti ves promet v mestu. 2. Vsa vozila se morajo umakniti takoj v najbližj-e dvorišče, vendar pa tako, da ne bodo zastavljala vhodov, ali pa se, skriti v stranske nepro- metne ulice. 3. AvtoizvosCki-pred Celjskim do- mom se morajo umakniti na dvo- rišče Mestne hranilnice in tarn osta- ti do konca vaje. 4. Okna v vseh hišah morajo biti zaprta. Prav tako morajo biti zapr- ta tudi vrata, pa ne zaklenjena. 5. Na krajih, ki so za občinstvo zaprti, ne sme nihče stati na pragih his, pred vi'ati ali pa pri odprtih oknih, temveč mora biti vsakdo v notranjosti prostorov. Osebe, ki se pripeljejo ob času va- je z, vlakom, počakajo konec na ko- lodvoi'u. Osebe, ki hočejo na brzi vlak, morajo biti na kolodvoru že ob 14.15. Na znak »Prestanek nevarnosti« se otvori promet. Paziti pa je nato, ila se letala labko vrnejo in ponovijo napad. V tern primeru bo dan znova znak nevarnosti, ter je nato posto- pati po prednjih navodilih. Vsakdo se mora brezpogojno poko- ravati tein odredbam in nalogoin or- ganov javne varnosti, ki bodo pazili, da se izpolnijo dan a- navodila. Pre- stopki se kaznujejo z globo od 10 do 1000 Din, odnosno z zaporom od 1 do 20 dni. Če bo slabo vreme, bo vaja prelo- žena. Mestno poglavarstvo Celje in predstojništvo mestne policije, dne 10. oktobra 1935. Prvi kaznjenec : Lepo si pazil, Ti idiot. Zakaj nisi za- kašljal, ko si slišal, da prihaja stražnik. Drugi kaznjenec: Nisem mogel, ker sem ravno pojedel bonbon PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB Regulacija Savinje v Tremerju bo letos končana Prihodnje leto pride na vrsto drnga etapa V petek popoldno je bila na sres- kem načelstvu v Celju tretja konfe- renca o regulaciji Savinje. Konfe- renco jo vodil inspektor gosp. inž. Šturm, šef hidrotehničnega oddelka pri banski upravi v Ljubljani, na- vzoči p-a so bili tudi gg. Mramor, po- litično-upravni tajnik ]>ri banski upravi, sreski načelnik dr. Zobec, celjski župan Mihelčič in podžupan Stermecki, višji tehnični svetnik inž. Marek kot zastopnik tehničnega raz- delka na si-eskem načelstvu v Celju, stavbni svetnik inž. Pristovšek kot zastopnik mestnega tehničnega od- delka in nazorni inženjer pri regu- laciji Savinje inž. Mursa. Inž. Mursa je poi-očal o stanju do- sedanjih regulacijskih del v prvi etapi v Tremerju, ki so v glavnem že dovi-šana; manjkajo samo še manj- ša zaključna dela. Proga, ki je bila letos regulirana, meri približno' 1 ki- lometer. Proračun je znašal 2 mili- jona. 117.000 Din, a je bil zaradi po- ti-ebnih naknadnih del prekoračen za 300.000 Din. Med delom. se je nani- reč pokazala potreba zavarovanja obrežja Savinje s kamnitim tlakom. Zato so prvotno določeno progo znat- no skrajšali in izvedli regulacijo sa- mo do železniškega mostu v Tremer- ju. Pri rogulaciji Savinje, ki jo izvr_ šuje gradbeno podjetje inž. Gliga Taškovica iz Skoplja, je bilo letos zaposlenih povprečno 600 delavcev. Od pričetka regulacijskih del letos v maju do danes je bilo 100.000 mezd. Strugo so poglobili na. neka- terih mestih za 2 m in razširili Sa- vinjo na normalni profil. Za dr-ugo etapo, ki bo segala od tremerskega mostu do blizu apneni- ka v Pečovniku, so načrti in prora- čun že predloženi. Proračun znaža 2,700.000 Din. Stroški naj bi se krili po dosedanjem ključu, tako da bi država in banska uprava prispevali po 1 milijon, mestna občina celjska 450.000 Din, sreski cestni odbor v Celju 300.000 Din in sreski cestni od- bor v Laškem 35.000 Din. Stroške gradbenega vodstva pri re- gulaciji Savinje v Tremerju za le- tošnjo drugo polletjo v znesku G4.000 Din naj v enakih ilelih krijeta ban- ska uprava in mestna občina celjska. Stroški za razlaščena zemljišča ob Savinji v Tremerju naj se po dose- danjem ključu razdelijo na vse in- teresente, razen države. Pričakujemo, da bo državna upra- va s polnim prispevkom omogočila nadaljevanje izredno nujne in važne regulacije Savinje. Celjski muzej CELJE, 18. oktobra. Mesto Celje ima slavno zgodovino, ki sega vcč tisoč let nazaj. Da ome- nimo samo najvažnejše točke, ki so znane vsakemu meščanu, spominja- ino na dobo Himljanov, ko se je na- šo mesto im-enovalo Celeia in je bilo važno vojaško središče, skozi katero so vodile vojaške ceste, ki so še danes deloma ohranjene. Dru- ga taka važna točk-a v celjski zgo- dovini je zgodovina celjskih gi^ofov, ki so igrali odlit-no ulogo in bili znani širom Evrope. Iz vseh teh časov celjske zgodovi- ne so v teku časa zbrali razne spo- mine, ki so sedaj spravljeni v celj. skem muzeju. Mnogo predmetov je velike zgodovinsk-e v'aznosti in po- znanje teh predmetov za poznavanje domače zgodovine je širšim slojem potrobno. Prostori, v katerih je že desetletja ta zbirka, pa so že dolga leta pretesni in zaradi tega jo št? da- nes nemogoče l^azstaviti razne pi^d- mete tako, da bi bili vidni, nasprot- no morajo biti nekateri shranjeni v zabojih. V prvi vrsti so nanaša to na J znamenito zbirko profesorja Brodar- ja, ki jo 4c izkopal na Olževi. Imamo pa tudi zbirko napisnih kamnov iz riinske dobe, takozvani lapidarij, ki jo spravljen na dvoi-išču in izpo- stavljen vremenskim uplivom. Da trpijo predmeti zaradi tega škodo, je jttsno. S trau 2. »Nova Doba« 18. X. 1935. Štev. 44. Vs'e te okolnosti so (loved le stari celjski mestni svet, ki je bil letos od vlade razrešen svojih dolžnosfci, dp j tega, da je po dolgoletnih pripiravah j sklenil dati celjskemu muzeju na razpolago prostore v stari gimnaziji in sicer oni trakt, ki leži ob cerkvi. Ker je bila stavba prej namenjena Soli, so ti pi'ostori za stanovanje itak neprikladni in so bili samo deloma pr.eurejeni v stanovanja. Z razm-ero- ma neznatnimi zneski, ki so bili na razpolago, bi se dali prostori preure- diti za muzej in sic.ei1 s toin, da bi se hodnlki zazidali in napravilo za -drugi trakt novo stranišče. Najem- niki stanovanj v tej hiši bi v da- jiasiijili razmerah, ko je vse polno neoddanih stanovanj, lahko dobili druga stanovanja in torej to vpra- šanje ni moglo igrati nobene uloge. Zadevni sklep celjskega mestnega svßjLa z dn-e 31. maja 1935 je bil po- zdravljen s spložnim odobravanjem. Sedanji mestni svet, ki je bil po prkli-užitvi okoliške občine od vlade imenovan, pa je sklenil 4. oktobra 1935, da se izvršitev gornjega sklepa odloži in stavi muzeju na razpolago samo eno stanovanje z dvema sobi- cama. Ta sklep ie spreielo vse prebival- stvo z velikim nezadovoljstvom. Jasno je, da z ozirom na zgoraj navedene okolnosti nikdo, ki ima smisel za zgodovino in zgodovinske zbirk-e sploh, ne more odoforavati te- ga sklepa, ki je brez utemeljenega razloga onemogočil izboljšanje za celjski mur-ej, ki tvori nedvomno važno in za tujce zelo privlačno ustanovo. Ta neutemeljeni sklep novega mestnega sveta pa je živo prizade! tudi drugo kulturno vprašanje, ki ni nič manjše važnosti za mestno prebivalstvo. Mislimo pri tern Glas- beno Matico, ki ima popolnoma ne- zadostne pwstope v isti hiši kakor •celjski muzej. Ta dva kulturna za- voda sta v tej stavbi tako stisnjena, da bi po preselitvi muzeja v staro gimnazijo dobila Glasbena Matica v dosedanjih prostorih muz-eja toliko prostora, da bi lahko vsaj začasno v vseh teh prostorih izvrševala glas- beui pouk. Z gornjim prenagljenim sklepom mestnega sveta je torej tudi reSitev tega vprašanja ncmogoča. Vsakdo, ki pozna razmere, so mora vprašati, zakaj se ni pustilo, da bi ostal v ve- ljavi stari sklep mestnega sveta. Mislimo, da govorimo v imenu vse javnosti, če zahtevuma, da mestni svet takoj revidira svoj,e stališče in osvoji sklep prejšnjega mestnega sveta. Ce j,e po dolgili letiJi prišlo -enkirat do tega, da je bilo niogočc pripjraviti vse, kar je bilo z*a ta sklep potrebno, potem se vsq t,e dolgoietne priprave ne smejo brez utemeljenega razloga enostavno preiti. Lapidarij je že doyQlj. trpel in ue sine ostati še dalje časa izpostavljen vreuienskim neprilikam. V drugih krajih vedo drugafre eeniti take kul- turne institucije, v našem Ijubem Celju pa SDio morali doživeti, da se je po dolgiu letih posrečilo uresni- čiti te želje mestnega prebivalstva in da je sedaj, ko je bilo vse treba samo še izvesti, novi mestni svet brez razloga odgodil to tako srečno rešitev. Seveda pade tudi vsa odgo- vornost za to na mestni svet, pripo- gočamo mu pa samo to, da ne bi še naprej sklepal na tak način o raznih kultui'iiih vprašanjih. Politični pregled p Slovenska, hrvatska in srbska zastava zopet dovoljene. Ministrski svet, je v sredo sprejol osnutek za- kona o zastavali, s katerim se odvo- Ijuje vsem privatnikom, da ob vseh prilikah poleL državne zastave raz- obesijo tudi ostale zastave, bodi slo- vensko, hrvatsko, srbsko, cerkveno, društveno ali pa mestno zastavo, to- da v vs-eh. primerih se mora dati dr- žavni zastavi prednost. Lahko pa se razobesi tudi samo slovenska, hr- vatska ali srbska zastava. Na dr- žavnih in ja.vnih poslopjih ter po- slopjih javnih ustanov se smejo raz- obesiti le državne zastave. p Dr. Maček je dejal na shodu v llemetincu med drugim: »Kadar vz- kLika Ikmet: Živela svobodna Hr- vatska!, ne misli pri tern na ökvir- jeno Hi*vatsko, temveč na socialno pravičiiost in enakost, da bonio vsi enakopravni.« p Gospodarske sankcije proti Ita- liji. Finančni komite sankcijske kon- ference v Ženevi se je zedinil, da ti*e- ba izdati proti Italiji te finančne sankcije: 1. Prepovedo se vsi krediti Italiji. 2. Noben državljan držav Zve- ze narodov ne sine podpisati nobe- uega italijanskega javnega posojila. 3. Ta prepoved velja tudi z-a poso- jila italijanskih zasebnih podjetij. Besedilo tega odgovora bo sestavil odbor trojice, sestoječ iz zastopnikov Anglije, Francije in Rumunije. Kot ti'etjo sajikcijo namerava izd-ati sankcijska konserenca Zveze naro- dov prepoved vs-akega izvoza v Italijo in njene kolonije za sirovine, ki jih moi'e uporabljati vojna industrija. V ta nameii bo izdan seznain vseh teli sii-ovin. p Guverner abesinske niakalske pokrajine v vzliodni Tigreji Dedžas Hale Selasi (iuksa je prestopil k Ita- lijanom. Z njiin je prešlo na italijan- sko stran tudi več wjegovih vojakov ter abesinski general Dedžas Kasa A raj a. Guksa je pravnuk abesinske- ga vladai'ja Ivana, ki je bil zadnji abesinski vladai" iz. tigranskega pie- mena. S prestola ga je vrgel Mene- lik- Guksa bo postal sedaj najbrž pretendent na abesinski prestol, ki ga bo skušal doseči z italijansko po- močjo. To je tudi vzrok, da je pre- stopil k Italijanom. Njegov prestop nima posebnega vojaškega pomena, temveč je pomomlx'ii le v političnem oziru. 1331m Vr^S 8uhe in oljnate, razne emajle ter drugc slikarske in mizarskc potrebščine nudi po zelo zmernih ccnah Ivan Ravnikar» Celje [) Maršal Badoglio jo prispel v As- maro in pi'evzel vrhovno poveljstvo nad italijansko vo.jsko v vzhodni Afriki. Pričakujejo, da se bo itali- janska ofenziva sedaj nadaljevala. Dosedanji vrhovni poveljnik De Bo- no je odšcl v Somali jo. p Bekonstrukcija avstrijske vlade je bila izvršena v četrtek. V Schusch- niggovo vlado so vstopili še nekateri Stai'henibergovi pristaši. Heiniwehr ima sedaj v vladi veliko večino. Domače vesti d Nj. Vis. knez-namestnik Pavle v Parizu. Vis. knez-namestnik Pavle j-c v spremstvu kneginje Olge tci- kneza Arsena prispel v sredo v Pa- riz. Na postaji so visoke goste po- zdravili zastopniki predsednika re- publike in ministrskega predsednika ter jugoslovenski poslanik. Kakor uradno poročajo, je potovanje kne- za-namestnika Pavla zasebnega zna- čaja, vendar pa bo imel tudi razgo- vorc z vodilnimi francoskimi oseb- nostmi. Knez-namestnik Pavle bo ostal s svojim spremstvom nekaj dni v Parizu ter bo nato odpotoval v London. d Proces proti kraljevim morilcem se bo pi'icel 18. tiovembra prod so- rt iŠčem v Aix en Provence. Proces bo trajal najbrž eel mesec. d šesto redno zasedanje gospodar- skega sveta Male antante se jo zače- lo v ponodoljok v Beogradu z otvo- ritvenim govorom ministrskega predsednika dr. Stojadinovica. Na njegov predlog so izvolili štiri ko- misije, ki bodo proučile vsa vpra- šanja za gospodarsko zbližanje di1- žav Male antante. d Za predsednika Državnega sve- ta v 1. položajni skupini jo imenovan naš ožji l'ojak dr. Stefan Sagadin, doslej član Državnega sveta 2. sku_ pine I. stopnje. d Nov senator. Z ukazoni kr. na- mestnikov je imenovan za senatorja bivši skopski ban in bivši pomočnik prosvetnega ministra g. Di-agoslav Djordjevic. d Glede zadržanja prebivalstva Ob ' vežbah za obrambo zoper napade iz zraka predpisuje kr. banska uprava dravske ban ovine na temelju čl. (>7. do ()9. z. u. u. za območje dravske ba- novine sledečo naredbo: 1. Ob času trajanja vežb za obj-ambo zoper na- pade iz zraka se mora prebivalstvo ravnati po vsakokratnih odredbah, ki jih izdajo v ta namen državna občoupravna in državna policijska oblastva ali občine. 2. Te odtedbe so morajo nanašati na ponašanje pre- bivalstva z ozirom na splošni red, varnost in promet v času vežb; pre- bivalstvo pa se more s takimi od- redbami tudi obvezati k. pozitivnim dejanjem, ki jih zahteva sodotona obramba zopoi- napado iz zraka, ka- kor n. pr.: k zapiranju oken in vrat, k skrivanju v kloteh itd. 3. Kdor se izdanim in razglašenim odredbam ne pokori brez upravičenega razloga, se kaznuje z globo 10 do 1000 Din, ob neplačilu globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. Ta nared- ba stopi v veljavo takoj, ko se obja- vi na krajevno običajni uačin. (1 Sprememba pravilnika o brez- plačni in znižani voznini. Prometni ministei' jo potrdil tole izpromombo čl. 42. pravilnika o brezplačni in zni- žani voznini: Uslužbenci in delavci smejo zaradi preskrbe s kurivom prevažali di'va ali premog proti 10- odstotnemu plačilu redn« vozninske postavke, in sicer uradniki in urad- niški pripravniki, oženjeni 10.000 kg drv ali 5000 kg premoga, neoženjeni 2000 kg drv ali 1000 kg- premoga; zva- ničniki, pogodbeni uradniki, dnevni- cai'ji in delavci, oženjeni 5000 kg drv ali 2500 kg premoga, neoženjeni 1000 kg drv ali 500 kg pi'cnroga. Uradniki imajo to pravico takoj po inionovanju, uradniški pripravniki, pogodbeni uradniki in dnevničarji l>o enolctni službi, drugi pa po tri- letni neprestani službi pri državnih prometnih ustanovah. Te pošiljatve se prevaž-ajo kot pocasnovoz.no bla- go v tovorih po najmanj 5000 kg. Olajšava velja samo za osebno do- mačo potrebo. Vsaka druga uporaba bo zloraba te ugodnosti in se bo s krivci ravnalo po ('!. 53. pravilnika. d Letošnji tujski promet v Jugo- slaviji. Po uradnih podatkih je naše tujsko-prometne kraje obiskalo od 1. januarja do 1. »eptembra t. 1. 707.041 oseb s 3,780.763 prenoCitvaini. V istom času je bilo lani 077.409 ob- iskovalcev s 3,587.103 prenoCitvaini. Jugoslovenov je bilo letos 530.784 z 2,702.029 prenočitvami, lani pa 504.011 z 2,465.571 prenočitvami. Od tujcev jo bilo najvcč Ochoslovakov (52.110 s 425.002 prenosiitvaini), slede Avstrijci (39.954 s 255.814 prenoCit- vami), za tern Nemci (17.759 in 89.007 prenoCitvaini) itd. (l Državna zveza gostiteljskih združenj ki-aljcvine Jugoslavijo je imela od 7. do 12. t. m. kongres v svo- jih prostorih v Beogradü. Kongresa so se udeležili zastopniki raznih mi- nistrstev. Razpravljali so o težavah in zastoju poslovanja gostiteljskih obratov. Kongros je pod predsed- stvom g. Mihajla V. Nikoliča, pred- sednika državne zveze, sprejel važne sklepe, ki jih bo v pismenih vlogali predložil pristojnim ministrstvom, da se odpravijo težkoče in izboljša ta gospodarska panoga, ki igra važ- no vlogo v naSem tujskom promotu. d Izpremembe glede nedeljskih vo- zovnic. Z 19. t. m. so izpremene do- scdanje določbe o nedeljskih in praz- niških voznih listkih na državnih železnioah. Od takrat bo popust ve- ljal od 11 do 250 kin, namesto kakor doslej od 6 do 250 km. Razen tega se bodo smeli potniki, be v času od 12. do 13. ne vozijo potniški vlaki, poslužiti potniškoga vlaka, ki vozi med 11. in 12. dopoldne. Pri povrat- ku se bodo smoli peljati najprej v nedeljo ali na praznik, doslej pa že v soboto ali pa prod praznikoui do 20. Po novih dolocbah se na vozne listke ne bodo več lepile znamk-e, temveč bo blagajna v znak, da gre I za nedeljski listok, pritisnila nanj ! žig postaje na Celni strani listka. d Znižanje prejemkov mestnth uslužbencev v Mariboru. Novi mari- i)orski svet je na seji due 17. t. m. skl'enil, da se place mostnih usluž- bencev s 1. noveinbrom znižajo za 5 odstotkov celotnih prejemkov. d Pobiranje gostaščine podaljšano. Finančni ministoi' jo na osnovi § 110. z.akona o mestnih občinah odredil, da smejo občine, ki so doslej pobi- ral« gostaščino, pobirati to davščino tudi v proračunski dobi 1936/37 in jo kot dohodek vnesti v občinsko pro- račune za to proračunsko dobo. d Vprašanje minimiranja vajeniš- kih odškodnin ali mezd. V splitski Obrtni zbornici je bil sestanek pred- stavnikov Obrtne zbornice, Trgovsko- industrijsk'e zbornice, Združenja tr- govcev in Združenja obrtnikov zara- di izdelave predloga ministrstvu za trgovino in industrijo glede vpra- sanja minimiranja vajeuiških od- škodnin po končanem prvern letu zaposlitve. Na sestanku se je po- udarjalo, da odnošaj med delodajal- cem in vajencem ne temelji na služ- beni pogodbi, temveč na pogodbi, katere namen je, da se vajenec iz- uči, istočasno pa, da spada vajenec kot lnladoletnik pod mojstroyo nad- zorstvo. Pol eg tega se je poudarjalo, da nima mojster od vajenca nobene koristi, temveč celo škodo in bi bilo glede na to pravilno, da bi se va- jencu no dajala nobena plača. Ker zakon o obrtih določa, da pripada vajencem po prvem letu plača, so se navzoči sporazumeli, da bodo mini- strstvu predlagali, da se v uredbi določi, da pripadajo vajencem po prvem letu dve četrtini, po tretjem letu pa tri četrtine min ima Ine zava- rovalne mezde v smislu § 21. zakona o zavarovanju delavcev. Onim va- jencem, katerim mojster daje stano- vanje in hrano, ne pripada plača. d Ölaznikova »Velika Pratika« za leto 1936. je izšla in so dobiva pri za- ložniku, tiskarni J. Blasnika naslM Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši sloven- ski Ijndski kolcd-ar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imoti lrto za letom vsaka slovenska družina. Letqs mu je dodana še večbarvna l'eprodukcija lepe slike »Poklon Mo- drih«. d Dunajska vremenska napoved za soboto 19. oktobra: V pros till le- gah tupatam močni vetro.yi, tempe- ratura bo v gorah mofineje, v niži- nah manj padla, izpreinenljiva ob- lačnost. Kratkotrajne padavine niso izključene, od Casa do časa se bo zjasnilo. Celje in okolica ( 500-letnica smrti Hermana II. Celjskega. V nedeljo 13. t. m. je pote- klo 500 let, odkar je umrl pri svo- jem zetu kralju Sigismundu v Po- žunu celjski grof Herman II., najbolj tipičon Celjan, ki je bil pravi ute- meljitclj moči in slave celjskih gro- fov. Prepeljali so ga v pletersko kar- tuzijo in tarn položili k zadnjemu počitku. O njogovem grobu pa ni da- nes ne duha ne sluha. Herman II. se je rodil okoli leta 1350. Imel je tri si- nove: Friderika II., Hermana II. in Ludovika ter hčorko Barbaro, ki se jo 15. novembra 1404. na gradu Kra- pini poroCila z ogrskim kraljem in poznejšim n-emškim cesarjem Sigis- mundom Lnksenburškim (1410—37>. Sigismund je po svoji poroki imeno- val mogočnega Hermana II. za hr- vatskega bana. V tisti dobi se je po- javilo jugoslovensko vprašanje. Naj- prej so se pokazali obrisi poljsko- ogi^sko-jugoslovenske države, po od- cepitvi Poljakov pa kouture ogrsko- jugoslovensko države. Končno S'C je v bosanskein kralju Štefanu Tvrt- ku I. (1353—01), ki je 1. 1390. postal tudi kralj hrvatski in dalmatinski, ter v celjskih grofih kristalizirala ideja jugoslovensko države. Bosan- ska princesa Katarina, sestra kralja Štefana Tvrtka I., je bila mati Her- mana II. V žilali Hermana II. se je torej pretakala tudi jugoslovenska kri. Jugoslovenski sen, ki se j-e po- javil pred 500 leti in ki ga je najbrž sanjal tudi Herman II. Celjski, ie danes veliko dejstvo. Jugoslovenska Štev. 44. »Nova Doba« 18. X. 1935. Stran 3. tlržava je ustvarjena in večstoletno hrepenenje našega naroda je izpol- njeno. c škandalozna šolska knjiga. V izclaji, tisku in vezavi založbe »Na- rodne prosvete« v Beogradu je pred kratkim izšla šolska knjiga »Zgodo- vina novega veka« za III. razred meščanskih gol, ki obsega 142 strani in staue »saino« 30 Din. Vezava te knjige je tako sijajna, da padejo pri- prosto zJ'epljeni listi že prve dni s platnic. Prazna lista ob platnicali sta iz ovojnega papirja! Stavek je pri- mitiven, lreenakomeren in površen, tako da izgleda na posanieznih stra- neh kakor harmonika. Tisk je ne- enoten in skrajno slabo pripravljen. Knjiga je šolski primer, kako knji- ga ne sme izgledati, zato so jo men- da dali šolski mladiiii v roke . . . Take tiskarske »umetnine« odločno odklanjamo, ker nas po nepotreb- nem prika/ujejo preil svetoin v zelo Čudni luči, vlečejo staršem težko pri- služeni denar iz žepa, učeči so nila- dini pa kvarijo dober okus. c Družabni večer Kluba koroških Slovencev. Na predvečer obenega zbora Kluba koroških Sloveneev bo v soboto 19. t. m. ob 20. v gornjih prostorih Narodnega doma koroški družabni večer. Spored: Pozdrav predsednika Kluba g. di1. Julija Fel- lacherja iz Ljubljane. Koroške na- rodne pesmi bo zapel pevski zbor Kluba koroških Slovencev iz Ljub- ljane. »'ninav čez izaro«, simbolični nastop ]w znani koroški pesmi, bo izražal naSo tugo in bol po izgubljc- ni koroški zemlji. Sledila bo glasbo- na točka, ki jo bo i/.vajal Cel jski -aka- demski kvintet. V odrskem prizoru g. Jurača »Srečanje« iiam bosta po_ vedala koroški dera- čun. Pri celjskem okrožnem odboru je organiziranih nad 4.000 obrtnikov, ki so člani 43 obrtniSkih zdi-uzonj. <- Nov domač stroj za razprševanje umetnih gnojil. V ponedeljek 14. t. in. popoldne smo imeli priliko vid-eti v akciji nov stroj za razprševan.je unietnib gnojil, ki ga je iziunil gosp. Fi-anjo Žohar, agilni strojni kon- strukter tvrdke A. Westen d. d. v Celju. Na travniku, ki leži med Vo- glajno in tovarno umetnih gnojil (celjske podružnice Tovarne kemič- nih izdelkpv v Hrastuiku d. d.)» so uavzpii, med njimi sreski kmeti.jski referent gosp. Wernig in upravnik Kinetijske družbe v Celju g. Kocjan, ugotovili, da s-e je novo konstruirani stroj odlično obnesel. Novi stroj, ki ga ženejo konji, bazira na centrifu- g^alnem principu, je prav lahek in dovoljuje enostavno ravnanje, zara- di česar smo mnenja, da predstav- lja resno pridobitev za nafie polje- delstvo. Novi stroj je bil Saržiran s fosfatno žlindro, ki jo je brezhibno, hitro in zelo enakomerno razpršil v ¦Sirini dveh metrov. Povdariti pa mo. ramo, da fosfatna žlindra sploh ni razvila prahu, temveč se je lepo po- legla po tleh. Navzoči so se pridru- žili mnenju g. Žoharja, da bi novi stroj tudi lahko služil za desinto- ksikacijo vojnih plinov z razprševa- njein klorovega apna. Gosp. Žohar- ju, ki je pripravljen dati vsakoinur pojasnila v tej zadevi, čestitamo k novemu uspehu. c Prezidava narodne sole na Svet- ju. Krajevni šolski odbor na Svetju nad Coljem l-azpisuje oddajo zidar- skili, krovskih, klej)arskih, mizar- skili, ])leskarskiJi, steklarskih, sli- karskih, tapetarskih in pcčarskih poc'arskih del pri prozidavi poslopja narodne sole na Svetju. Pojasnila in ponudbeni pripomoCki so dobi jo i pri šolskem upraviteljstvu na Svet- J ju. Pismene ponudbe se sprejemajo do 30. novembra t. I. c Mestno gledališče v Celju. Inio- resentom za abonma svetujemo, da se čimprej priglasijo v knjigarni »Domovinj«, ker bo izbira sed^žev pozneje nemogoea. Rok za prijavo i poteiie v petek 25. t. m. c Poroka. V ponedeljek se je poro- čil v Celju g. Julij Vidic, uradnik tekstilne tvornice Mautner v Mari- boru z go. Viki Bajč-evo, roj. Prelo- govo iz Celja. Tskro-no čestitamo! c Ukinitev toka. V Celju bo v ne- deljo 20. t. m. od 8. do 14. električni tok ukinjen zaradi CiS-Cenja transfor- niatorjev in pregleda omrežja. c 10.000 Din za revne in brezposel- ne v mestu Celju jo velikodušno po- klonilo Hrauilno in posojilno di'u- Stvo v Celju ob prvi obletnici ti-agič- no smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. < Dr. Karol Koderman f. Na Do- bi-ni je unul po dolgem trpljenju g. dr. Karol Koderman, odvetnik v Ma- riboru. Pokojnik je bil izvrsten ju- l'i^t in ivi^soko naobražen, odločno nacionalen in značajen mož. Pred vojno je deloval v Celju in se je z veliko vnemo udejstvoval na politič- lTem in kulturnem podrofju. Zapuš- ča. vdovo go. Melanijo, hčerko po- kojnega slovenskega prvoboriteljä dr. Josipa Serneca, in hčerko Bredo. Pogreb bo v soboto ob 10. iz mrtvaS- nice celjskega okoliškega pokopa- lišča. Pokojniku bodi ohranjen ča- sten spomin, svojeem naše iskreno sožal jo! c Železobetonski most čez Ložnico pri gostilni g. Samca na Ložnici bo začela v kratkem graditi državna cestna uprava. Svetla odprtina no- vega mostu bo merila 18.00 in. Na vzhodni strani sedanjega Butejevega mostu bodo zgradili provizorič-en most, ki ga bodo po dovršitvi železo- betonskega mostu zopet odstranili. c Podružnica Ferialnega saveza na drž. realni ghmvaziji v Celju je na svojem 22. rednem občnem zboru 12. t. m. izvolila naslednji odbor: predsednik Jože Baiie, tajnik Maks Gruden, blagajnik Vinko Domitro- vič, arhivar Dušan Drolc, odbornika Vida Orožnova in Smiljan Vranjek, člani revizijskega odbora Branivoj Majcen, Izidor Cergol in Dušan Zdol- Šek. c Falzifikati po 10 in 20 Din so so pojavili pred dnevi v Celju. Ponare- jeni kovanci se po barvi, zvenku in tudi izdelavi močno razlikujejo od pristnih. c Društvo jugoslovenskih srednje- šolcev »Sloga« na drž. i-ealni ginnia- ziji v Celju je priredilo v četrtek 10. t. m. ob 14. v lokalu Stareš-inske or- ganizacije »Sloge« lepo uspel sesta- nek v spomin na 15-letnico nesrečne- ga koroškega plebiscita. Predavatelj učitelj g. Fran jo Roš je v lepih he- sedah opis-al boje za Koroško v lotih 1918.—20. ter plebiscit sam. Predava. nju je sledila recitacija osmošolca Cergola »Knežji kamen« (Anton Aš- kerc) in (teklamaeija tretješolke Pe- ričeve »Koroška pisma« (Fran Al~ brecht). c Štetje obiskovalcev grob o Vseh svetih na obeli pokopališttib oski'bi tudi letos sreski odbor Kdečega kri- ža v Celju. ( Delavstvo einkäme v Celju so zahvaljuje vsem darovalcem, ki so podprli delavstvo ob priliki zailnje stavko. ( Razpis službe ekonoma celjske bolnišnice. Banska uprava razpisu- jc sii!žbo ekonoma banovinske bol- nišnice v Celju s kvalifikacijo po § 30. zakona o bolnicab ter z najmanj 10-letno službeno dobo .v službi bol- nic, zdravilišč ali drugih zdi'avstve- nih ustanov. V primeru, da takih prosilcev ne bo, pridejo v poštev e-ko- nomski 'in računsko - b)aga.jniäki uradniki z najmanj 15-letno službe- lio dobo. Kolkovane prošnje z zahte- vaninii dokazili se naj vložijo pri banski upravi v Ljubljani do 25. oktobra Brez posebnega obvestila. Tužnih sre naznanjamo, da je danes na Dobrni umrl gospod Dr. KAR€B. KODERMAN ODVETNIK Pogreb dragega pokojnika bo iz mrtvašnice okoliškega poko- pališča v Celju v soboto 19. t. m. ob 16. Mari bor, 17. oktobra 1935. Koderman Melanija, roj Sernec, soproga hčerka Breda In ostali soroduikt Stran 4. »Nova Doba« 18. X. 1935. Štev. U. c Žetev smrti. V nedeljo je umrl v Gelju (Samosteuiska ulica 4) v sta- rosti Gl let znani brusaC Pavel Bla- sutto, na Zg. Hudinji pa je uinrla 67-letna posestnica Barbara Gučko- va. V celjski bolnižnici so umrli: dne 11. t. in. 37-1 etni dninar Pavel Juhart iz Ojstriške vasi, v ponedeljek 40- letni dninar Anton Kumer iz Pod- vina pri Marijagradcu in 15-1 etni ru- darjev sin Albin Zorko z Bobovega na Ponikvi, v torek 62-letni prevžit- kar Jurij Gračrrer iz St. Lenarta nad Laškim, v petek pa 15-1 etni tovar- niški delavec Jože Vidmajer iz Založ pri Polz-eli. N. p. v m.! c Smrten padec s kozolca. V petek 11. 1. in. zvečer je šcl 52-letni, pri re- gulaciji Savinje v Tremerju zap-osle- ni delavec Josip Gril spat na kozolec v bližini železniškega vi-adukta v Tremerju. Ko je Gril ponoči vstal, da opravi potrebo, je v tenii strmo- glavil po stopnicah v globino. Pri padcu mu je pocila lobanja in je do- bil tudi težek pretres možganov. V soboto ob 3. zjutraj so ga prepelja'i z reševalnirn 'avtomobilom v bolniš- nico, kjer je nekaj ur pozneje pod- legel poškodbam. c Tragična smrt je doletela 8(5-1 et- nega prevžitkarja Franca Koruna iz Braslovč. Pred desetimi dnevi je pa- del doma in se hudo poškodoval po glavi. Prepeljali so gu v celjsko bol- nišnico, kjer je v sredo pod lege 1. po- škodbam. c Žrtev napadov. Due 11. L m. zve- čer sta dva inošk-a napadla 40-1 etno najemnikovo ženo Ano Dolarjevo v Straži pri Dramljah in jo inočno po- skodovala po glavi. Ko se j-e vračal 39-1 etni tesar Franc Ratajc z Ostrož- nega v nedeljo zvečer s kolesom do- mov, sta ga napadla lilapec Jurij P. iz Lokrovca in invalid M. iz Celja ter ga hudo poškodovalia po levi no- gi. V nedeljo zvečer so fantje v Jan- žekovičevi gostilni v Šmarjeti iia- padli 20-letn-ega delavca Martina Stropnika v. Zg. Hudinje in mu pri- zadejali z noži več vbodlj-ajev v prsi in križ. Vse tri poškodovance so pre- peljali v celjsko bolnišnico. c Kronika nesred. Ko je 17-Ietni posestnikov sin Martin Kukovič iz Kazgora pri škofji vasi nalagal ku- rivo v zakurjeuo lončeuo peč v sta- novanju svojega brata, se je nevar- no opekel po glavi, prsih in rokah. V nedeljo je neki osebni avtomobi! na eestnem križišču v P-etrovČab po- vozil 22-letnega posestnikovega sina Anzelma Cencla iz Liboj in ga moC- uo poškodoval po desnern stegnu. Ko je šel 27-letni Karol Narberger od Sv. Pankraca pri Gi-ižah, rudar v Libojah, v četrtek doma spat na pod, je padel in si zlomil več reber. Istega dne je pud la l(i-letna posest- nikova hčerka Milka Berčnikova iz Ljubnice pri Vitanju na cesti v Stra- nicah z voza, ko sta se splašila ko- nja, in si zlomila desno roko. V St. Vidu pri Planini je padlo podžagano drevo na (tt-letnega posestnika Miho Gračnerja in mu zlomilo desno no- go. V Arclinu pri Vojniku se je 25- letna posestnikova žena Ljudmiln Mlakarjeva v ponedeljek poparila s kropom in se močno opekla po levi nogi. V četrtek si je 2(5-letna služki- nja Terezija. Sedelškova v Lucah pri padcu zlomilja Vevo nogo nad gležnjem. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. c Uršulin sejem. V ponedeljek 21. t. m. bo v Celju letni živinski in kra- uif-irski sejr>m. c Nočno lekarniško službo inia od 19. do 25. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji ponuigaj«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 20. do 20, t. m. III. vod, reševalno J. skupina, inspekcijsko poveljnik g. Koschier. c Šolske knjige in potrebščine, krep-papir, listje za umetne rože itd. priporoča v voliki izbiri in po nizkih cenah K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7, knjigarna in vel-etrgo- vina s papirjem. Šolske knjige za osnovne, mesčanske in srednje sole, monopolne zvezke, risalne in pi- salne polrebščine kupite zelo ugodno v knjigarni in trgovini 8 papirjem franc LeskovšeR Celle, Glavnl trg 16 Sport t SK Celje : SK Rapid. V necloljo 20. t. in. ob 15. se bo pi'icela v Mari- ! boru prijateljska nogometna tekma mod SK Celjem in SK Rapidoni t SK Jugoslavia : SK Olimp. V nedeljo 20. t. in. ob 15. se bo pricela na igrišču Jugoslavije pri Sp. La- novžu v Celju drvigorazredna prven- stvena nogometna tokma. med SK Jugoslavijo in SK Olimpoin. Sodil bo s. s. g. Seill. Službujoči: g. Jegrisnik. t Službeno iz SO v Celju. Delegira se k prvenstveni tekmi SK Jugosla- vija : SK Olimp (\na 20. t. m. ob 15. na igiišču .Tugoslavije v Celju s. s. g. Seitl, k prvenstveni tekmi SK Žo_ štanj : SK Žalec dne 20. t. m. ob 15. na igrišCu SK Šoštanja v Šoštanju pa s. s. g. Wagner, rezerva s. s. g. Veble. Vsi sodniški kandidati v Ce- lju se poslednjič pozivajo, da plačajo izpitno takso v znesku 100 Din naj- pozneje do ponedeljka 21. t. m. Se- stanek nogometnih sodnikov in sod- uiških kandidatov v Celju bo v po- nedeljek 21. t. m. ob 20. v restavra- ciji »Xa-Na«. t SK Olimp : SK Soštanj. 3 : 0 p. f. Za nedeljo popoldno določena dru- gorazredna prvenstvena tekma obeli klubov se ni -vrSila, ker je SK všo- štanj odpovedal nastop. Zai^adi tega je SK Šoštanj izgubil tekrno ))ar for- fait s 3 : 0. Gospoda&*sivo g K licenciranju bikov, ki je bilo te dni v celjskem srezu, so prignaii 128 bikov. Kvaliteta je bila nekoliko boljsa n«go lani, predvsem v Savinj- ski dolini. Licenciranjo bikov bo sa- liio še v Braslovčah in sicer v sobo- to 19. t. m. od 13. dalje. Pojavilo se je večje zanimanje za nakup dobre- ga plemenskega blaga, ki bo na pro- daj v ponedeljek 4. novembra na ve- likem pleinenskem sejmu v Št. Ju- riju ob juž. žel. g Prepoved i2voza konj iz naše dr- žave. Vlada jo prepovedala izvoz konj bi'ez predhodnega dovoljenja fi- nančnega ministrstva. Do prepovedi je prišlo, ker so tuji trgovci v Voj- vodini kar na debelo nakupovali na- še konje. Kino Kino Union Celje. Petek 18., sobo- ta li). in iredelj-a 20. oktobra: »Brod ljubezni«. As era lepe, bogate in ob- jestne deklice. V glavuih ulogah Sal- ly Eilers, Za Su Pitts, Irene Harvey in H. Oossmami. Glasba: S. Kaylin. Predigri: zvočni tednik in Miki-miš- ka. — Ponedeljek 21., torek 22. in sreda 23. oktobra: »Ljubezen mlade- ga izumitelja«. Izredno lep film. V glavnili ulogali Camilla Horn in Viktor de Kowa. Predigra: /.vocni tednik. — Od ftetrtka 23. t. m. dalje: odliknvani CeSki film »Mlada srca, mlada ljubezen«. Neopremljena s