Slttv. 34 (Poštno tek. račun. - C. C. con la Pčsta) V Trstu, petek 21. avgusta 1925. Leto III. vaak petek opoldne. Nulo*: Tr»t-Trieite CaielU Centro 37 •11 pa : ria lmbriani 9/1II, Izdaja: konsoroi) Malega, lista MALI TEON1K ZA NOVICE IN POUK. Stane i na Številka 25 stotink L. I Licejska knjiži^(DJ'^&LAV1 J A) LJUBU-' —///jr ivan Prešel Hall koledar. Petek, 21. avgusta: Ivana Frančiška. Adolf. — Sobota, 22.: Timotej. — Nedelja, 23-: Pilip Benicij. — Pondeljek 24.: Apostol Jernej. — Torek, 25.: Ludvik. — Sreda, 20.: Cefirin. .■— Četrtek, 27.: Natalija. — Petek, 28.: Avguštin. MALE NOVICE. Gospodinjski tečaj v zavoda šolskih sester v Tomaja. Z oktobrom mesecem t. 1. se bo otvoril v zavodu v Tomaju nov šestmesečni gospodinjski tečaj, kjer se bo nudila dekletom prilika, pridobiti si za umno gospodinjstvo potrebnega znanja. Mesečnina za. hrano, stanovanje in pouk znaša 150 L- Rok za vlaganje prošenj traja do 15. 8eptembra t’ 1. Ker se je ,pa že priglasilo Precej prosilk, naj ostale pohite z v laganjem prošenj. Pod 16. letom se gojenke sprejemajo le tedaj, če so dovolj razite in je sicer še prostor. Vodstvo zavoda. Zbor v Ženevi. V Ženevi bo rodno zborovanje takozva-Qega «Društva narodov«. Jugoslavija je že določala svoje odposlance. Vodil jih bo vnanji minister Momčilo (Andrej) Ninčič. Poleg njega sta Laza Markovič ^ Milutin Jovanovič. Namestnika sta Branko Avramovič in zgovorni Štefan Radič. Kot strokovnjak gre na ta zbor tudi generalni konzul v Trstu Dušan Stepanovič. Iz Francije. Pozdrave pošiljajo sorodnikom, prijateljem jii znancem iz Moveuvre Grande v provinciji Moselle: Okretič Josip, Kolman Fran, Kostanjevica; Karel Marušič, Ivan Blažič in Alojziij Blažič iz Lolcvice. Fantje se zbirajo... V nedeljo je napovedala «Prosvetna zveza* fantovsko romanje na božjo pot Marijino Celje nad Kanalom. Sobotno slabo vreme je zadržalo nad 2000 fantov, Tisočletnica hrvaškega kraljestva Leta 925. po Kristusa je bil slovesno Ninčie in Maksimovič. Nato se je razvil kronan prvi hrvaški kralj Tomislav. 1 Tako je letos minilo tisoč let, odkar imajo Hrvatje svoje kraljestvo. Kasneje so sicer prišli v odvisnost od Mažaro v, vendar ime kraljestva .in neko politično samoupravo so vedno ohranili. Ravno za to slavje se je posrečilo poravnati spor med Pašičem in Radičem, Radičeva stranka je prišla do vlade in tako so tudi zagrebške slavnosti dobile uraden značaj. po mestu slavnostni sprevod. Popoldne sta prispela v Zagreb tudi kralj Aleksander in kraljica Marija. V imenu mesta ju je pozdravil župan. Podala sta se takoj na veliko telovadišče na prostem, kjer so nastopili radičevski sokoli. Slavnost je pokvarilo strašno neurje, ki je začelo brž ob otvoritvi telovadbe. - Ravno nad velikim telovadiščem je gi-| melo in treskalo kakor na sodniji dan. v Zagreb slavnostni gostje in velike množice ljudstva. V Zagreb je prispel tudi . ......... Strela je udania enkrat v neposredno V soboto 15. avgusta so pnčeli dohajati , * , , Cia..««/,*«!____ s_ ___________| bližino kraljeve loze, vendar se kraljeve- mu paru ni zgodilo nič hudega. Slavnost . se je morala na hitro zaključiti, dež je lil vnanji numster Nmčič m notranji mini- , , j ... j j* ^ | vedra. Od strele so bile ubite ster Maksimovič. Razume se, da tudi vsi trl osebe. Kralj se je podal v mestno hišo hrvaški ministri, z balkona «S8ljačkega na kratko mallco ter M potem brž odpe. doma», kjer ima Radič svoj sedež, so ■ ljal zopet na Bled. Mudil se je v Zagrebu zbrano množico nagovorili Štefan Radič, j samo dve uri. miHEC 11 IN JAK MIHEC: JAKEC Dijaška Matica. Prošnje za podpore je treba vlcžiti pri D. M. v Trstu do zadnjega avgusta Romanje v Rim. Romanje iz tržaške škofije bode 2-10 septembra. Stroški za pot, prenočišče in hrano bodo v III. razredu najnižji 356 lir, najvišji 446 dir; v II. razredu :pa naj nižji 446, najvišji 536 lir. Razlika je po tem, ali se gre v večje skupne spalnice, . ali v manjše, ali tudi v sobo za 1 osebo. Ako ima kdo vožnjo že posebej plačano, bo stalo zgolj prenočišče in hrana od 211 313 lir. Sama pot brez prenočišča in hra ne stane pa (računano iz Trsta) 175 \ III. r., 265 v II r., 375 v I. r. Slovenska gimnazija. Ne bojte se; ne v Gorici ne v Trstu, ampak na Brezju, slovenski naselbini . blizu Čikaga v Ameriki so ustanovili vendar se jih je zbralo okrog 1000 iz všeh ' slovenski očetje frančiškani čisto sloven-okrajev naše zemlje; videli smo fante I sko gimnazijo. Poklicali so od nas patra Jzpod Triglava in fante s Povirja na Kra- | Kerubina, ki je sedaj na SV. Višarjah Su- Godbeni krožek Prosvetne zveze je i Srečni Slovenci v Ameriki! Vstopil sijajno. Tisoč slovenskih fantov 80 je vračalo iz Marijinega Celja pokrepčanih na duši in telesu, da bodo 'ažje vstrajali v borbi za krščanske in Orodne ideale. Društva liberalne Zve-26 -prosvetnih društev pa .so priredila ta dan gest plesov. Krepko naprej I Krščansko socialno dijažtvo, ki je organizirano v «Slovenski dijaški zvezi», J® pravkar izdalo II. številko svojega gla-ki so jo krstili «Rast». Ima to-le vse-T}lru>: Zornica, pesem na Sveti gori. Ivan t ^ so kar vlekli naprej kakih 800 Všit'C-V’ <*°'k*'er 3'h ni ustavila neka žena Km »eno % Je bil že mrtev in ves razbit. En čas teče pes.... Na Hrvaškem imajo sedaj vladi:o mo pristaši Štefana Radiča. Poslužujejo se te moči tudi v ta namen, da tu tli tam naklepljejo orjunce, katerim sedaj ?an-darji ne smejo priskočili na p'moc Tako je sedaj Orjuna spredaj Rqdič za njo Prepir. Dnevnik «Osservatore Roinanos' (Rim-ski Opazovalec), katerega Izdajajo vatikanski krogi, ki. so okoli pap>*ža. se zadnji! čas vedno huje prepira s fašisti. Pravi, da se ne sme vladati samo s silo ; sila da ni še pravica. Snoparski pl'or!aj-nik Farinačd je strašno hud na tega «0-pazovalca«, pa se vendar nekoliko boji, ker papež je bolj nevaren kakor kakšen kaplan. Prevroče. Po volitvah v Palermu,-kjer so zmagali, snoparji, je nosilec nasprotne liste, nekdanji ministrski predsednik Orlando odstopil kot poslanec državnega zbora, češ da v sedanjih razmerah nima smisla biti poslanec. Seveda je tudi zapustil italijanska tla in se preselil v Francijo. Tam bo čakal, da se vreme kaj predela. Nezadovoljnost S pogodbami, ki so se sklepale v Fi-renci in podpisale v Nettunu pri Rimu, ni nič zadovoljen novii trgovinski minister v Jugoslaviji Krajač. Rekel je, da so pogodbe v škodo Jugoslaviji. Italijanski ministri so pa vsi s pogodbo zelo zadovoljni. BELEŽKE. Wilfan in Sček. Neki nemški pisec je priobčil svoje vtise s potovanja ob Jadranskem morju. O slovenskih razmerah se jo očiividno poučil zgolj pri tržaških kavarniških narodnjakih. Ti so mu zelo pohvalili Wilfana, češ da je fin taktik mož evropske naobrazbe iin mišljenja, da ima res državniške talente. O Ščeku pa so mu dopovedali, da je demagog, ki u ganja prazen hrup in narodno boljše viške fraze, za katerimi skriva idejno breznačrtnosrt, svoje politike. To je Nemec slišal, v Gorico sploh ni šel pogledat, potem pa tako napisal, kakor je zvedel od liberalcev. Edinost je brž njegove besede zgrabila in podčrtala. — Idejno praznoto so prav dobesedno očitali tržaški edinjaši stranki njeni lastni mlajši, ker so videli na lastne oči, česar nem-ki popotnik ni utegnil pregledati : da je namreč pri goriških «strujarjih» veliko bogatih in plodonosnih idej, prii tržaški kliki pa neusmiljena suša, v kateri si mnogi pomagajo s popivanjem. — Eno razliko med Wiiilfanom in Ščekom so pa tržaški informatorji prilično dobro zadeli: rabili so za Wilfana pridevek «ev-roipski» (evropska naobrazba), za Ščeka pa pridevek «slovanski» (tip slovanskega demagoga). To razliko tudi mi podčrtujemo. Wilfan korenini v duševnosti evropejskega kapital-patriotizma, v katerem že tonejo zapadni narodi. Šček pa noče, da bi tudi slovenski narod našel svojo narodno smrt obenem z elegantnimi Francozi. Zato se Ščekovi načrti seveda ne skladajo s pariško modo. Pa tega kavarniški naprednjaki ne morejo u-meti. Kaj Je Trst ? Neki nemški' nacionalist, ki se je učil lagati najbrže pri mojstrih laži je izdal prismojene bukve z naslovom «Pravične meje Nemčije«. Bukve so izšle v Berlinu letos. V tistih bukvah pravi, da je Nemcem napoti «mali slovenski nairodič«, da ne morejo do Jadranskega morja. Trst z Jadranskim morjem ;e po mnenju tistega pisatelja »ostrina nemškega meča». Pa ta ostrina ne reže, «dokler slovenski rod barva, po zemlji hod’». Na primorske Italijane je pa nemški Mihi čisto pozabil. Kako se to sklada? Turinski dnevnik «Stampa» je prinesel daljši članek, v katerem zelo hvali slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, čigar «Hlapec Jernej« bit preveden v italijanščino. «Edinost» e vesela tega priznala, katero dokazuje, da slovenski narod ne zaostaja za drugimi. Pri tem se je «Edinost« spomnila, Med mlado in staro je v hiši prepir: pri teti Edinosti sloga In mir. če mladi zabavlja, ga stari ukori, mu žlico iztrga, ga proč zalovi kako je ošabni nemški knez Auersperg (Turjaški) zaničljivo govoril o slovenski književnosti, češ da bi jo lahko vso skupaj povezal v žepni robec. Grd je bil ta Nemec; toda on je tiste besede govorili, ko Cankarja še ni bilo. Mi smo se pa spomnili, kako je govoril leta 1925. ne kak Nemec, ampak Slovenec, ne morda strujar, ampak eden mlajših liberalcev, katerega so sami že nazvali «up in nada primorskih Slovencev«. Dotični je v nekem javnem lokalu v pogovoru zagovarjal mnenje, da se nam ne izplača vstra-jati pri slovenščini, češ kaj je naša kultura in književnost v primeri z velikimi narodi... Kako se to sklada ? Dnevnik «Edinost» slavi in povzdiguje slovensko vrednost, agitator političnega društva pa jo v nič deva in agitira za odpad od slovenskega imena. Tak je liberalizem, sloga in mili narod. Sram jih bodi ! ZANIMIVOSTI. Torška zavest. Nacionalisti povsod predelujejo imena glavnih mest, včasih po pameti, včasih po neumnosti. Tako se godi tudi slavnemu Carigradu. To mesto je biiLo prvotno Bizanc (Byzantion). Rimski cesar Konstantin Veliki je to mestece izbral za novo prestolnico vzhodnega dela nekdanje rimske države. Slovesno se je tja vselil 11. maja leta 330. po Kristusu ter mesto imenoval po sebi «Konstantmopolis« (polis — mesto). To ime je še dandanes v veljavi po oeilii Evropi. Tretje ime so dali mestu Slovani: ker je bilo sedež mogočnih cesarjev, so mu rekli «Carigrad». Leta 1453. so' ga vzeli Turki. Besedo Konstantinopel, katero je Kranjski Janez pre-sukal v «Štantkonopelj», pregnetel je Turek v «Stambul». Sedaj je rekel Turek, da bo samo «Stombul» veljalo na poštnih naslovih, kakor Aurisima namesto prave Nabrežine. Vsak po svoje pesem poje. Šolstvo v driavL Statistika pravi,-da krvavo potrebujemo v državi (v starih deželaJi) 37.198 šoi-skiih poslopij. Lega nazionale, ki med nami širi šolstvo, bi imela bolj hvaležuo na logo, ko bi delovala bolj na jugu. Nevama napaka. Neka Turkinja v Carigradu zahteva ločitev zakona, ker je njen mož mesečen. Boji se, da jo bo ustrelil; enkrat je hodil po sobi gor in dol, je vzel revolver iz mi-znice in je večkrat sfprožil proti nji Na srečo je bil revolver prazen. Ne da hi se bil zbudil, je položili mož revolver nazaj in je šel spet spat. Nemci se trezni jo Pred vojno so popili Nemci alkoholne pijače na vsako dušo 6 litrov in pol. Po vojni so mero znižali in sedaj spijejo na vsako osebo le 2 litra in pol. 2 »M A I T I 1 T- Prerokovanje o sv. letu 1925 Nekega dne sem srečal na polju starega očeta Logarja. Star je že oče Logar; 85 let ima že, a kljub temu je še jako čn‘l in zdrav. V prejšnjih časih so ga vsi vaščani imeli jako v čistih, ker je bil zelo razumen in podjeten. Vsi so hodil;' k njemu po nasvete v mnogih rečeh in om jim je radevolje pomagal. Pa tudi sedaj je precej bistrega duha in kadar začne on govoriti, ga vsi radi poslušajo. Tudi jaz sem začeli ž nj|im veselo kramljati in se meniti o vseh mogočih stvareh. l-riSLa sva tudi na vreme, ki je lotos kaj grdo in čudno. Pa sem ga .povprašal: «Kaj menite vi oče o vremenu*ki je letos posebno slabo?« «Verjemi mi, dragi moj, da bo lotos vse leto tako«, mi je odgovori'1. «Gido vreme, povodnji in nalivi, slaba letina, draginja in vse.take nezgode, ki posebno hudo zadenejo ubogega kmeta se bodo vrstile celo Heto». — «Pa kako vi vse to veste, da bo celo loto tako?« — «Ali ni letos sveto leto?« — «Seveda je; in kaj zato?« «Star sem že dn veliko sem že poskušal dobrega in slabega«, tako je začel oče Logar. «Osem križev imam že na hrbtu in pomnim že tri sveta leta. A vsa ta tri sv. leta so bila jako sfliaba, kakor je že bilo letošnjega pol; verjemi mi pa, da tudi druga polovica tega leta ne bo nič boljša od prve, ker je sveto leto. Kadar je-sveto leto, tedaj bi se morali ljudje pokoriti za svoje grehe. Ker pa tega sami nbčejo storiti, jim pa Bog pošilja kazni za pokoro. Videli bodeš, ali bo tudi letos tako ali ne. Koncem leta mi prideš povedat.« Tako je govoril oče Logar in prerokoval o letošnjem svetem letu. Kar se da soditi po prvi polovici tega leta, ki je že pretekla, bi lahko rekili, da ima oče . Logar prav. Videli bomo, kaj pokaže druga polovica. Jože Petrov. ZotiDzdravniškl ambulaloril TRST, v. Settefontane št. 6 od 0. do 12, ure In od 15. do 15 ure MT Ljudske cene. ^Hl Kati: O mi ja benedeta, dejte mi šubito pu litra mleka. Kaku ga je kej, kokola? Urša: Kej kčkola, šjora Kati, kej se delate norca, ke sem uboga jen jomam ti d vej š trači na! sebi1. Ma vi, vi, šjora Kati, du bi si kdaj mislu, da se znaste taku fajn otpravt, ste glih ku za ohcet. Či ste si dala delat tisto lepo krilo; ma vam dobro stoji! Kati: E, kej česte. Muž ga je jemela sreča. Paron me ga je dau za kvintižinu atu lire, pej ke me jerna forte rada, je pršla damu jenu je rekla: Ekole sento lire, karo mi j o težoro, kbmprite kvalke bela roba. Anu šem ga dala dva bažeto an sem ga šila h an.i šarti, ga je šarta ke ga dela gvant za muže an za šinjore e šinjonlne ain ga je modišta; ni tiste od prima moda, ultimo figurin do Pa-ridži, za(u ke ga je Stara, ga jema ana 65 let, ga je žguatera u an kafč, m* kadr ga pride domu, ga dela za šarto jenu za modišta. Ma pensirejte: u dan na pu me ga je nardila k 6 tol a, blU' za, mantolina anu kapelin. Kadr me Sa je vidlaijmoj muž, je bla konten t j®n od kontentecej^a^je dala meni ana bažeto jen ga je ret la: Kara mija Kati, va prešto in pjasa, fa un bon pransetto 6 dopo pranso andaremo a spasso in Kor' so e dopo la sena andaremo bever mez° litro de kvel bon. Zatu ga moram !u' bito jet damu. Adi jo, ličkala mija b®" nodeta ! j Urša: Adijo, zbugam šjora Kati. iiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilii | , Poravnaite naročninoI Bratje na Koroškem Obiskal nas je slovenski časnikar s Koroškega in smo imeli prelepo priliko, da se seznanimo z braiti Slovenci, ki so po mirovni pogodbi pripadli avstrijski državi. Naš urednik je prosil koroškega tovariša za razne podatke, ki utegnejo zanimati tudi primorske Slovence. Zato priobčujemo v nasCtednjem zanimivi razgovor. Koliko Slovencev je na Koroškem? Urednik: .Koliko je bratov Slovencev na Koroškem ? Korošec: Uradno so nas našteli 35.000, v resnici pa nas je 70.000. Ko so komisije hodile po hišah, niso vpraševali, ali si Slovenec ali Nemec, marveč ali si za Avstrijo ali ža Srbijo. Ljudje so se seveda bali povedati, da so za Srbijo in tako so jih komisarji vpisali, za Nemce. Kakor pri nas! Urednik: Kako je pa v šoli, na sodniji, na železnici, v uradih? Ali se rabi slovenski jezik? Korošec: Kaj še, vse je nemški. Po postavi je šala dvojezična, v resnici pa je samo nemška Prve trii mesece rabijo v prvem razredu abecednik, ki je pisan v latinici. Potem pa začnejo pisati samo v nemški gotici, z nemškimi črkami, tako da otroci v šoli ne pridejo do znanja slovenščine. Tudi med odmori morajo otroci govoriti nemški! Otrok, ki nikdar ne spregovori niti besede slovenski, prejme nagrado v obliki darila. Vsi učitelji so Nemci, edini Slovenec, ki je bil med nami, je bil poslan daleč v nemške kraje. V uradih so piše im govori samo nemški Srednje šole. Korošec: Na realki v Celovcu ni nobenega Slovenca, na učiteljišču tudi ne. Pa je tudi nemogoče, da bi sprejeli Slovenca na učiteljišče. Vsakega slovenskega prosinca vržejo pri sprejemnem iapitu. To delajo načeloma, po načrtu, ker absolut-•no nočejo, da bdi Slovenec postat učitelj. Nemčurji pa, to so taki, ki zna.jo slovenski, čutijo pa popolnoma nemški, ti dobivajo štipendije, ker Nemci želijo nekaj takih, da lažje ponemčijo otroke začetnike. Latinska šola. Korošec: Na gimnaziji je 35 Slovencev nasproti 560 Nemcem. Za Slovence smo ’ dosegli na pritisk jugoslovanske vlade vseh 8 razredov po 2 obvezni uri slovenščine na teden. Cerkvene razmere. Urednik: Tovariš, povej mi, kako pa je po cerkvah? Korošec: Žalostno je to, 'da je slovenskih duhovnikov premalo; 36 jih je šlo po pritisku v prvih letih v Jugoslavijo, mod temi tudi pisatelj Ksaver Meško. Nazaj ne morejo. Tako je škof prisiljen nastavljati Nemce. Kjerkoli pa imamo slovenskega duhovnika, tam je služba božja slovanska, ondi se v cerkvi razlega naga pesem Slovenski tisk. Urednik: Kako je kaj s časopisi? Ali so dovoljeni? Kako so razširjeni? Korošec: Mi imamo tednik «Ko roški Slovenec«, ki so naroča v Celovcu (Kla-genfurt, Viktringer Ring). Dobro bi bilo, ko bi se naročila nanj vaša društva, tako bi zasledovala naše boje- Naklada znaša 2000; odgovorni urednik je Ceh Žinkovski Josip na. Dunaju, kjer list izhaja, ker ga v Celovcu zaradi groženj ne smemo tiskati. Naše ljudstvo pa bere vrhutega Bogoljuba iz Ljubljane, duhovniki pa «Slovenca»,- drugo se pri nas ne bere. Pametni liberalci. Urednik : Povej mi kaj o Vaši politiki! Ali imate več strank ali ne? Korošec: Pri' nas imamo krog 3000 liberalcev, toda ti so se v javnosti odrekli svojemu programu, ker so uvideli, da so njihova načela za narod pogubna; oni so se lcratkomalo pridružili' «Slov enaki koroški stranki«, ki ima krščanski narodni program. Tako smo v popolni slogi. Duša stranke je Vinko Poljane, župnik v Škocjanu, ki je tudi dež čini poslanec. I-marno še enega voditelja, ki je tudi deželni poslanec, to je dr. Petek, zdravnik v Velikovcu. Koroški in primorski liberalci. Urednik: Kaj pa z društvi? Ali snujejo liberalci društva? Korošec: Ne! Imamo krščanskih prosvetnih društev krog 30, ki prirejajo izlete, organizirajo igre itd. Vlada ima poseben imenik vseh iger, ki se smejo na naših odrih uprizoriti. Urednik: Pri nas je žalibog drugače. Naši liberalllci nočejo krščanskih društev in snujejo posebna, tako smo v kulturnem oziru žal razdvojeni. V hrvaški Istri nastopa naša napredna stranka s posebno taktiko zoper duhovnike: neprestano jih napada v hrvaškem glasilu «Istar»ka Riječ« in jih denuncira. Namen je seveda očividen, saj pošiljajo po tisoč izvodov tega lista v srbske dežele. Kako pa je pri Vas ? Korošec: Moij Bog ! Kaj takega je pri nas nemogoče. Pri nas podpiramo duhovščino, saj vemo, da je ona središče vsega našega gibanja. Ko so oblastva liotela uvesti' nemški veronauk, so se duhovniki uprli in tako se poučuje katekizem v maternem jeziku. Duhovniki poučujejo otroke slovenske črke in učijo šolarje slovenski brati. Ko je lani poslalo škofi jstvo duhovnikom latinski koledar, v katerem so bile slovenske župnije označene z nemško uradno označbo, so duhovniki enoglasno zavrnili koledar. To so ta vendar junaki slovenstva. Nemški pritisk. Urednik: Povej mi kaj o nemški propagandi. Korošec: Ta je silovita. Kdorkoli govori slovenski, o tem širijo, da dela propagando za Srbijo. Organizacija, ki pri nas gospoduje, je* tako imenovani «Heimats-dienst« («Služba za domovino«) v Celovcu. Izdajo slovensko in nemško pisani mesečnik «Koroška domovina« v nemškem duhu, zoper Slovence, zoper duhovnike. List je dobro urejevan, zastonj ga dajejo, zato ga ljudje berejo. «Heimats-dienst« ima v sleherni vasi svoje zaupnike, po navadi učitelja. Člani te organizacije imajo posebno monturo in ob Slovesnih prilikah se zverajo v njej. Koroški Slovenci smo sirote. Pomoči ni od nikoder- Jugoslavija je sicer poslala nekaj not na Dunaj im na Zvezo narodov, toda u-spehov le mi. Državna vlada na Dunaju hi nam še. dala nekaj pravic, toda koroška dežela je avtonomna! to v deželi vlada nemški nacionalizem, ki je neizprosen- Živo upanje. Naš koroški prijate«j je nadaljeval: «Korotan je zibel slovenstva. Na Gosposvetskem polju stoji še danes stol, kjer so ustoličevali naše vojvode. Koroški Slovenci so s ponosom ozirajo na čase narodne svobode, ko smo si sami volili svoje gospodarje tja do 14. veka Se v preteklem stoletju je bila Koroška-do polovice slovenska dežela. Celovec, dandanes središče »germanizacij e, je bil še slovensko mesta Tu je izhajal vseslovenski leposlovni «Slovenski glasnik«. Na Koroškem so je rodil klicatelj narodnih taborov Matija Majer to koroška mati je zibala Andreja Einspilerja, enega največjih slovenskih kulturnih delavcev v 19. stoletju. Na Koroškem je pričel in nadaljevali svoje delo Slomšek; na Koroškem je vzrastla Mohorjeva Družba- Naše najlep-še narodne pesmi so koroške, saj so spočete v deželi krivic, tako da izvabijo solze vsakega slovenskega srca. Naša vera je trdna ! Pod koroško Peco spi kralj Matjaž, odkoder privede vojsko, ki bo rešila naš rod. Tudi za koroške Slovence pride vstajenja dan ! Poročilo o liri je danes izostalo, kor ima borza počitnice ter niso izšli uradni kurzi. Naše narodne pesmi. Pesem od svetega Izidorja. Svet Izidorjus j' ovčice pasel, Lepo je žvižgal, lepo je pel; Kedar je ovčice zapustil, Se je podal v žolnirski stan. Pod njegovim srcem so našli Tri kapljice frišne krvi, Na njegovih prsih so našli Eno pismo napisano : Lepo je služil svojemu kralju, Še le lepš Gospod’ Bogu, Pod tem kraljem Benečanom, Tamkaj gor hoče češčen bit. Gor je bi o zapisano, Kje on hoče češčen bit: Na Oljski gori je ovčice pasel, Tam gor hoče češčen bit. Na njegovem grobu je clo rastla Ta zelena travica, Zvečer je bila pokošena, Zjutraj še le lepš je bla. Tam gor je ena cerkev, Ena lepa cerkvica — V ti cerkvi so tri oltarji, Če je eden lep, ta drug še lepš, Vsi ljudje so takom djali : « Tu notri en svetnik leži », So šli, so ga odkopaM, 'So našli truplo frišno. Eden je svete Neže, Ta druj’ svetga Jošta, V te tre trnu je v onmu špegli Truplo svetga Zidorjusa. lit M Kai nam z dežele pišejo AVČE pri Kanalu. Popravek. — V zadnji številMi «Malega lista» je bilo pomotoma javljeno, da se l>o igrala v Avču na Sneži liioo igra «Dom», kar pa je velika pomota. Igrala se je igra ■Domeno. Ni ga večjega farnega praznika na celem Kanal/sikam, kakor je Snežnica v Avču. Ker je praznik Marije Snežmiiice dne 5- avgusta, je bil pravi fartni praznik seveda nedelja potem, to je 9. avgusta. Številna množica iz vseh krajev se je ta dan zbrala v Avču. Videl si lahko dekleta in Balade fante iz Deskel, Kanala, Ročinja, Sv. Lucije itd1. Zjutraj je hiila procesija Nadavčem in slovesna sv. maša. Pri procesiji je igral godbeni krožek iz Gorice. Popoldne ob dveh je začela veselica z i-gro «Domen», ki je bila kolikor toliko dobro podana. Posebno dobro je 'igral Do-toen, le da je bil v nastopu preveč neodlo-moral bi biti boli j moški in njegov ®las bi moral biti v gotovih trenotkih o-strejai in glasnejši. Dobro sta igrala tudi berač Urh in Jurec. Graščakove kretnje so bile v gotovih trenotkih take,'da nikakor niiso odgovarjale besedam, ki jih je govoril. Meta je igrala precej dobro, le njen glas je bil preveč otro&kiij in njena žalost prisiljena. Jerica in Anka sta igrali1 dobro; le Anka bi se morala) proti svoji služkinji vesti bolj oblastno in gospo-•tujoce. Na splošno vsem 'igralcem pa bi Priporočal; da govorijo1 bolj glasno, ker Jih je bilo jako slabo slišati, posebno še, ker se je prireditev vršila na prostem Kar se tiče kupletov g. Bratuža, so izzvali od poslušalcev mnogo prisrčnega smeha. Pevski zbori so pokazali, kaj zmore dobra volja in potrpljenje. Posebno kanalski mešani zbor se je dobro odrezal. Pa tudi godbeni krožek je prav častno rešil svojo nalogo. Po veselici se je vršilo sr očkam j e, ki je med občinstvom zbudilo obilo zabave. Fantje im dekleta avška ! Le tako na-Prej. z delom -boste premagali vse težkoče in zapreke. Bog živi ! Stric Joža. gorjansko Naprej zastava. S'.ogaši in fašisti se .vedno najdejo vkup, če je treba iti proti «kleri’kalcem» na boj. Ker se naše društvo, ki je včlanjeno v Prosvetni zvezi, tačas pripravlja za prireditev, hodijo narodno snoparski zavezniki kričat in nagajat. Neki Polde je pijan pridrl k društveni vaji in se pridušal, da mora limiti predsednika. Naš kapoškvadra pa ®e poti, da bo že dognal, kdo ga je dal v Mali list. Vse za blagor očetnjave plavje. Dolgo vrsto let smo Imeli ~ cerkev v zelo žalostnem stanju. Velika zapuščenost je vladala v nji. Zato se čutimo Prečne, da nas upravlja sedaj dekan iz ^Pa, gospod' Fr. Malalan, ki si je nadel veliko in težavno nalogo. Ko je Osapcem Popravil in preslikal cerkev, da so nanjo lahko ponosni, so je lotil tudi prenovitve naše kaplani j ske cerkve. Dal je Podreti staro zakristijo ter zidati novo. Cerkev se povd&a za 1 m, glavni oltar bo Potisnjen do stene, tako da bo prostor v eerkvi za 4 metre podaljšan. To delo sicer stane veliko breme, toda ko bo lZvršeuo, ne bomo več godrnjali, ampak 6e veselili lepe cerkve. Korajžo nam daje Pa tudi sam gospod dekan, ki se trudi ®ez svoje močii in se ne plaši niti malo-varskega dela. Nabrežina. Slavnost patrona sv. Roka je bila letos nekaj posebnega. Govor č. g liutk^viča 0 sv. Roku in o moclerm kugi je marsikaterega pretresel. Cer» eni pevski zbcw 'n domača godba so zelo rastno izvršili svojo nalogo. Zelo ok >sno so bili naprav-Jeni oltarji za evangelije :n »lagosiove. rvikrat so vido.i številni tiijiu, k;ako rasno pot imajo Nabrežjnci za razvoj Procesije; kajti do zadnjih let se je prebija vila med ozkimi ulicami po vasi; Sudaj ya po krasnih državnih in občinskih cestah. SUHORJE. Dne 13. t. m. okrog osmih dopoldne je strela udarila v hlev posestnika Fr. Volka št. 30. Zgorela je streha in kakih 50 stotov sena. KOMEN V soboto dne 15. ovgusta na praznik Vnebovzetja je bil tod okrog velik vihar, ki je napravil veliko škode na trtah in na sadnem drevju. Z mlatilnice župana Žigona je vrglo streho in napravilo za kakih 3000 lir škode. IZ MATARSKE občine. Letos nas obiskujejo hude plohe in nalivi, tako da nam ceste in pota sproti razdira. V zalo slabem stanu je cesta iz Materije na Tatre. Res je bila spomladi popravljena, a v takem slučaju, kakor je letos, bi morala biti tudi potem še par-krat popravljena, pa ni nikogar, ki bi se zgamii. Cestarja ni in tako je cesta sama sebi prepuščena. Po nekaterih krajih je že sedaj težko prevoziti, tudi če je malo na vozu, kaj pa šele, ako je težak voz. Dal že gre, se razume, toda voz se premetava, kakor da bi peljal po potoku. Uboga živina. Moramo se kaj zganiti in ukreniti, da ne bo še vedno slabše. Očividec. JELŠANE Lep dan je bila za našo faro minula nedelja, 16. avgusta. Dopoldne smo imeli slovesno posvetitev novih zvonov, katere smo pripeljali' z Reke prejšnji dan, na Veliki Šmaren, na lepo okrašenem vozu in jih v vas spremili v slovesnem sprevodu. Posvetitev zvonov je izvršil prezvišemii gospod upravitelj nove reške škopije, opat monsinjor Sain, kateri je prišel zjutraj v Jelšane in bil slovesno sprejet ob svojem prihodu v vas od domačega g. dekana, župana, Marijine družbe, domačih ognjegascev, tambura-škega društva «Sloga» in velikega števila vernikov. Pri posvetitvi zvonov kakor tudi pri sv. maši g. opata je zelo lepo prepeval domači pevski zbor. Posvetitev zvonov se je izvršila pred cerkvijo, kjer sta visela nova zvona vsa o-kmšena na močnih gredah, ovitih z zelenjem, ob ogromni udeležbi vernikov. Zvonovom sta pri posvetitvi kumovala župan Hrabar in bivši župan Stemberger s hčerkama. Popoldne pa se je vršil ob veliki udeležbi ljudstva zelo slovesno sprejem v novoustanovljeno «Marijino družbo.» Krasen je bil pogled na 142 belo oblečenih deklet in 90 žen, katere so v slovesnem sprevodu za družbkio zastavo vse vesele prišle v cerkev, kjer je .po krasni pridigi trnovskega g. dekana izvršil sprejem v «Marijino družbo» prezviše-ni gospod apostolski upravitelj v navzočnosti 8 duhovnikov, na kar so sledile pete litanije z zahvalno pesmijo in z blagoslovom. Slovesnost sprejema je bila zelo ganljiva dn bo ostala vsem v najlepšem spominu. «Marijina družba« je sad sv. misijona, katerega smo imeli pied pol letom. — Obe slovesnosti sta se vršili v vzornem redu in prav ugodnem vremenu. , KAZLJE. Zlata maša. — Redke so nove maše, toda redkejše so zlate maše. In vendar smo biili Kazeljci srečni, da smo učakali tudi zlato mašo. — Pred dobrimi tremi meseci smo z veseljem sprejeli v svojo sredo rojaka monsinjora Antona Kjudra. Pred petdesetimi leti je tu zapel prvo sv. mašo in kot mlad in čvrst mladenič odšel na delo v vinograd Gospodov. 50 let je svoje moči žrtvoval zveličanju duš. Zadnjih 25 let je bil župnik v Barkov -lj&h. Lepota domačije in spomin na mlada leta sta ga v dneh sive starosti spet privabila v kraj mladostnih sanj. Prišel je, da po petdesetih letih na istem mestu, kjer je pri novi maši prvič slovesno prosil Boga blagoslov za svoje delo, pri zJati maši spet slovesno 'zahvali Boga za dobroto polovice stoletja. — V nedeljo 11». t. m. je slovesno daroval zlato maso S/ družbi šestili duhovnikov; med njimi je bil tudi monsinjor Slavec iz Trsta. Ubrano petje domačega zbora in okusno okrašena cerkev sta slovesnost še povečali- Zlatomašnikov nečak, župnik v Tomaju, je v slovesnem govoru krepko orisal globoki pomen besede »katoliški duhovnik». Govor je šel res iz srca in segel do srpa, da se je utrnila marsikatera solza. Prijetno razpoloženje je trajalo tudi med kosilom. G. zlatomašnik ni mogel povabiti nobenega od svojih nekdanjih tovarišev; smrt jih je namreč povabila na drugačno slavje. Izmed vseh je ostal g. zlatomašnik sam še živ. Po božji volji1 posveča svoje zadnje oslabele moči svojim domačim, ki so mu dali prve mladostne. Bog naj živi g. zlatomašnika, da v mirnem pokoju in v blagor domače vasi preživi čas, ki mu ga je Bog odmeril. RIŽANA Na Veliki' šmaren zvečer se je vnelo v mlinu Ivana Cepak iz Čepkov seno. Prvi so zapazili ogenj karabinerji iz Dekanov. Vdrli so s silo v mirim* ker so mislili, da je notri kakšen človek ali morda živina. Ker je bil pa mlin dolgo časa zapuščen, rabilii so ga samo za spravljanje sena in orodja. Ko so sklicali karabinerji ljudi, so prihiteli va&čani k mlinu. Rešili so iz ognja samo voz, seno je pa postalo plen plamenov. Ker je mlin oddaljen od hiš to je tudi precej deževalo, ni bilo nobene nevarnosti za druga poslopja. Gorelo je celo noč in še v nedeljo zjutraj. Zgorelo je črez 50 kvintalov sena in tudi mlin ne bo več za rabo bez temeljite poprave. Poslopje je bilo zavarovano za tisoč in seno za petsto lir. Kako je nastal ogogj, ni znano. MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz ln izvoz na vn kraja, Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastona Dolinar, Trat — Via Ugo Poloni* 5. KUPUJEMO ln plačamo po najvisih cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove ln bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajco, maslo itd. - Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, vla Raifineria 4. TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, starejša moč, vešč slovenskega, italijanskega ter nemškega jezika išče službe, najraje v kakem konsumu ali podružnici; gre tudi v inozemstvo. Naslov pri upravi lista-GOSTILNIČARJI! Vedno v zalogi nad 100 hi istrskega vina, belega in črnega po 3 L. liter. — VODOPIVEC, Podgrad. Tiskara S. Spazzal - Trst D! A, Grusovin v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 ia od 3-7 pop. Repa in Jucka Cerkvena umetnost - Dober tisk NOVA TRGOVINA ENRIC0 TOFFGLETTO THJ5T, Via del Pese e 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. Jucka! poveš 2T Pepca: Dober novega ? Jucka: Kaj bom novega pravila! Saj vidiš, kako je. Vsak dan večja draginja. Kaj deš ti, kam pridemo ? Pepca: Varčevati bo treba na vseh straneh. Jucka: To je hitro'rečeno. Povej, kako?! Pepca: Tako ti povem, da pri kruhu ne boš mogla. Varčuj pri perilu. Jucka: Razloži mi to skrivnost. Pepca: Nova iznajdba je soda «Tri». Jucka: Ali se dobi zastonj? Pepca: Zastonj je samo prah za oči. Jucka: Pa kako se s Trl-sodo kaj prihrani? Pepca: Poslušaj ! Prava soda res opere ampak strašno hitro cunje razje, pa moraš vreči proč in kupovati nov? Tri-soda jih pa ne razjeda, pa vendar čisto opere. To je velik prihranek. Jucka; Bom pa kupila to pot Tri-sodo. Pepca: Le kupi jo, boš videla, kako boš zadovoljna. Pa srečno hodi ! Jucka: Z Bogom, Pepca ! Dr. SANDRO RIZZATTI SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3-4. GORICA, v. Mameli (v. Scuole) S. Zaloga domačih vin Vipavsko, istrski refošk in kratki teran. . Na debelo in za družine VIALE XX SETTEMRRE 94 (prej Acquedotto), na drobno in za družine VIA GIULIANI 32. ■ Telel. 2-41. Priporoča se lastnik FR. ŠTRANCAR. ALOJZIJ POVH URAR IN ZLATAR plazza Garibaldi 2, L i. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega Je, da se prepriča o cenah. Katoliška knjigarna v Gorici Gosposka uUca 2. Je letos zalotila pet slovenskih molitvenikov : ZGODI SE TVOJA VOLJA, OČE NAR, ZDRAVA MARIJA, Kam greš, ANGELČEK. — Ti moUtveniki so vezani v 60 različnih vezav ter stanejo od 180 do 40 lir. V zaloibi knjigarne in papirnice Via Milano 37 je izšel Dr. J. Valjavec - Ital.-slov. slovar Cena L. 28.- s priporočeno poStnino L, 29.30 Naročila brez vnaprej poslanega zneska ae ne upoštevajo. --------------------- Ut Josip Ostrouška Opčine (VILLA OPICINA) ZALOGA dvokoles in šivalnih strojev « Singer » in potrebščin. — Mehanična delavnica za vsa popravila Prodaja tudi na obroke. " niF GOSPODARSTVO Zaščitna carina in Ijndslvo Zadnjič smo povedali, o carina visoka, bo cena žita v Italiji visoka in veleposestniki bodo več' polja obdelovali z žitom in upati je, da bodo v nekaj letiiii pridelali toliko žita, da nam ga ne «bo treba uvažati iz tujine». Ta je prazna. Prod vojno so tudi delali take poskuse in vse skupaj niii nič izdalo. Pridelali niso nič več, pač pa je ljudstvo trpelo zastran vn>-sokih cen pri kruhu. Za katerim grmom tiči zajec ? Pred vojno državni poslanci niso dobivali plače. Zato je umljivo, da so bili poslanci le induatrijalci, veleposestniki, veliki trgovci, advokatje in take vrste možje. Interesov siromašnega ljudstva ni nihče branil, y parla-m^ntu so imeli agrarni poslanci (grofovi, veleposestniki) veliko moč. Leta 1887. so dosegli agrarni poslanci, da je vilada nastavila uvozno carino na žito. Tedaj tuje žito skoro ni moglo v državo in veleposestniki so imeli zlata leta. Ti gospodje si želiijo tudi se daj zlatih let in zato so pridobili vlado, da je za enkrat že postavila žitno uvozno carino na prvo stopnjo. Nase stališče. Mi pravimo: Za ljudske množice je e-d in o prav, da zaščitne carine mi. Veleposestniki naj rajši dajo pridno obdela-vati polje, naj čedalje bolj rabijo umetna gnojila, naj razumno kmetujejo, da bodo kar se da konkurirali s tujim žitom in vlada naj jih nikar ne ščiti; ščiti naj reveže, da jim ne bo manjkal vsakdanji kruh. V Rusiji je to vprašanje dobro rešeno: vlada posreduje sama, da se vsakemu človeku zajamči gotova količina kru ha; vlada prepoveduje vsak izvoz žita, dokler niso vsi domačim ž njim preskrbljeni. Končno je ruska vlada ubila špekulacijo veletrgovcev z žitom, zakaj vlada je sama prevzela ves izvoz. na pa bo 120.000 (m3) kub. ni. Vsebina zajezene vode bo 35 miljonov kub. m., kar znači, da se skozi celo leto na sekundo izkoristi' 10 kub. m. (10 tisoč litrov). Dovodni kanal bo mogel dovajati 15 kub. m., dolg bo 18 km in povečini kot predor do pripravnega mesta pri1 Ricmanjih, kjer bo nekak reservoaic, odkoder bodo vodile .močne jeklene cevi v centralo pri Žavljah. Padca bo 300 m. Po tom načrtu bo znašala proizvajana električna sila 180 miljonov kilovatov. Drugi, še starejši načrt, pa je dovajanje pitne vode v Trst. Zgrajen bo drugi jez v Padožu, preiLno se i-zliiva v Reko. Visok bo 50 m in vsebina 150.000 kub. m. Tvoril bo jezero, ki bo imelo 15 miljonov j kub. m. vsebine, ki ga bosta nalivala ! Padež in Suhorca. Ta voda je določena le za pitno vodo. Kot dobro pitno vodo jo garanfcirajej večkratne in skrbne analize (preizkušnje) v različnih dobah. Voda bo vedno v taki višini, da ji bo ohranjena čistoča in stalnost temperature (gorkote). Tekla bo od izvira do uporabe popolnoma zaprta in v zemlji, kar jo bo varovalo nesnage in ji ohranilo toploto. Razpoložljive vode bo 90.000 kub. m., to je 200 litrov na osebo, če se računi 450-000 •Ljudi. Od jeza bo speljan kanal v daljavo 7 km na levem bregu doline do prvega velikega predora. Od tam bo vodila kovinska cev po predoru do Ricmanj. Po celem teku bo voda iz Reke popolnoma ločena od vode iiz Padeža. Pa tudi ta voda bo, ločeno seveda, speljana'v pride-ljeno turbino, kar bo proizvajalo spet 8 miljonov kilovatov električne sile. To pa vodi ne bo odvzelo pitnosti, ker bo dohod do turbine in odhod popolnoma zaprt, in je torej vsa nesnaga popolnoma izključena. Načrt je ogromen in važen s socialnega in industrijalnega stališča. Le da bi se merodajne osebe zganile in začele z večjo korajžo. Sedanje delo je bolj podobno zgradbi kake bajte, niti kake večje hiše ne, kaj šele delu takega velikanskega zamisla. V. ljubljanski vzorčni velesejem od 29. avgusta do 8. septembra 1825 Za nakup vstopnice, ki stane Din. 50. - in ki daje kupcu pravico do znižanega jngoslo-venskega konzularnega vizuma za Din. 20.— kakor tudi 80% popust na italijanskih in 50% popust na jugoslovenskih železnicah, obrnite se do komisarja sejma 7.a Italijo JO S. ČEHOVINA V TRSTU Vlale XX. Settembre 66-1. NB. Za one obiskovalce, ki stanujejo izven Trsta, bo poskrbel omenjeni komisar uradnim potom jugnglovenski konzularni vizum. V ta namen naj se mu dostavi potni list skupno z zneskom Din. 50.— za vstopnico, Din. 'z6.— za konzularni vizum in Lir. 5.— za poštne in režijsko stroške. DAROVI ZA BIRMO velika izbira, cene nizke Ivan MA Postojna Gostilničarji, pozor! Kmetijsko društvo v Vipavi ima v zalogi izvrstno domače vipavsko vino. Cena: Namizno vino 230-240, desertno od 280 lir naprej. Jez na Reki zgoraj Vrem (Dopis) Načrt izkoriščanja vodne sile Reke ima dve strani: zajeziti Reko pod izlivom Padeža vanjo z dizključnim namenom za proizvajanje elektrike, in zajeziti potok Padež, Rekin dotok, in to vodo dovajali v Trst, kot pitno vodo, ki bi sc pa uporabljala tudi kot gonilna sila turbinam. Ker je pa Reka, kakor vse kraška reke, podvržena občutnim letnim izpre-membam, suši in povodnjim, zato bo treba zgraditi velik jez in poplaviti z vodo ogromen obseg doline, da bo mo-' o če celo leto enakomerno dovajati gol • količino vode, ki bo potrebna za po^r. turbin. Jez bo visok 35 m, njegova vsebi- Eternit je najboljši za kritje streh V. JANACH & C.o ii si - i nesle (Z) Via Milano št. 12 (pri veliki pošti) V zalogi ima tudi cevi za vodovode in stranišča. jamstvo za vrtt i,nr. re\.r>-i Čevlfamtca FORCESSm odlikovana v Parfzu In Genovi 1924. z veliko pwemlfo, diplomo In »lato svetinjo |r§t vta Caprtn 5 prt Sv, Jakobu JfSt M 3 d P O) o M g O O pj «0 (0 N M *-• >■» M O d H> c/a C8 C3 h L) > M T3 O) s <4 < N o 55 O o K rQ pfi < HI ►J C3 d n l/l TJ TJ < HH S C!? D » O & ■ «» j o > o 5 H N 3 M W Eh £ Eh « w Cfl rj W a s > o > h Slovenci/ Kupujte samo prt Forcessinu! NaSa poita. Sotrudnikom. Radi pomanjkanja prostora, mora včasih kak dopis ali članek počakati. Potrebno je potrpljenje. Podgrad. Ondotni snoparji so pod tujim imenom poslali dopis proti županu. «Mali list» pa ne bo domačega župana preganjal in delal za komisarja. Menda tudi' Občinarji ne bodo tako prokleto «šturlovi». Vsakega izdajalca bodi sram ! — Najlepše je pa to, da so snoparji prepovedali prodajo «Malega lista«, obenem pa hoteli znesti vanj kukavičje jajce. To pot ni šlo. DAROVI ZA MALI UST. Žgur Antonija 2 L. - J. Jurca 6.50. - F. R. U. preplačilo 3.75. .......................... : Mehanična pekarna in slaščičarna \ \ Žerjal dc C.°\ : Via Osolila dl Rlttmayer it. 14 ■ ■ u. a • s* priporoča cen. občinstvu. Iideluje t vsaki \ ■ množini piškote in druge slaščice. \ Zastopnik mehaničnih peSI z znamko : ..ZVEZDA “ za celn Julijsko Benečijo. Tri Tri-soda Mati je zadovoljna in srečna, ker je brez truda dovršila pranje s Opere brez kuhanja. Razkroji umazanost pobeli, pa ne razjeda. STANE MALO NUDI MNOGO ! rS R E [Liajiaiiai