Poštnina plačana v gotovini. Štev. 19.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik II.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Dot proti ekstremistom.
Zadnje tedne se je v taboru marksističnega strokovnega gibanja nekaj spremenilo. Svet je naknadno zvedel, da je bilo v marksističnih strokovnih organizacijah odžaganih z vodilnih mest mnogo ekstremistov, ki jim navadno pravimo komunisti ali revolucionarni marksisti. Padel je celo predsednik centrale, to je Strokovne komisije v Ljubljani. Ta proces se je izvršil v centralnih in krajevnih organizacijah.
Ta boj proti komunizmu v strokovnih organizacijah ni nekaj novega. Svoječas-no so ga bojevale tudi nemške socialistične organizacije, ki so temeljito očistile vrste komunistične primesi. Komunizem, ki strokovno gibanje samo izrablja v svoje irevolucioname namene, je pač smrt zanj. Ta boj je zanimiv še vsled tega, ker je bilo s tem priznano, da nimajo prav tisti, ki trdijo, da komunizma in komunistov pri nas ni. Če bi komunistov ne bilo, bi socialisti ne čistili svojih organizacij. V tem vidimo samo dokaz za njihov obstoj in potrebo vsestranske borbe proti njim, pri čemer je najzanesljivejši pripomoček socialno zadovoljno delavstvo.
Tudi krščanski strokovničarji moramo paziti na to, da iztrebimo iz svojih vrst ekstremizem, ki se je skušal zadnja leta zasidrati med krščanskim delavstvom v obliki marksistično pobarvanega krščanskega socializma, ki si je prisvajal od časa do časa tudi naziv krščanskega kolek-
Borba proti Katoličanom v Nunciji
Hitlerizem izvaja z vso silovitostjo svojo borbo proti nemškim katoličanom. Nad 1000 katoliških duhovnikov se nahaja že v zaporu in v kratkem se bodo vršili proti duhovščini po vsej Nemčiji veliki javni procesi. Obdolžujejo duhovnike najrazno-vrstnejših pregreh, pri katerih se že na prvi pogled vidi, da so vse obdolžitve iz trte izvite in da se bodo te razprave samo zaradi tega vršile, da bi država zmanjšala ugled duhovščine med ljudmi. O razmerju med državo in katoliško Cerkvijo je govoril sam Hitler na proslavi 1. maja ter je dejal, da bo izvajala država svoje sklepe z vso strogostjo. Odkrito je pri tem namignil, da hoče spraviti katoliško Cerkev na kolena in da pri tem ne bo izbiral
Vdihi šlrajhi na Angleškem.
700.000 rudarjev pripravlja stavko. — Štrajk avtobusnih nastavljene©v v Londonu.
tivizma, da bi tako še bolj poudaril svojo sorodnost s pravim marksizmom. Saj je znano, da je marsikak kršč. socialist sim-patičneje gledal na komunizem kot pa na »pomeščanjene socialpatriote« in da so našli pri krščanskih kolektivistih zatočišče celo ljudje, ki so bili skrivni zaupniki podtalnega komunizma samo zato, ker niso prav nič skrivali svojega ekstremizma.
Kam vodi ekstremizem te ali one vrste, če zmaga .vidimo v Rusiji, Mehiki in sedaj v rdeči Španiji. Tudi če ne zmaga, je ekstremizem škodljiv. S svojim nastopom je namreč razrahljal demokratične sile v družbi, obenem pa podžgal nasprotni, to je skrajno desničarski, fašistični ekstrem, ki po zmagi nad nasprotnim polom vzame delavstvu v sovraštvu do nasprotne struje vse svoboščine in pravice, ki si jih je delavstvo priborilo v trdem boju.
Delavci bomo storili veliko uslugo ne le sebi, temveč tudi vsej družbi, če ne bomo drli za demagoškimi gesli, temveč če bomo šli pametno srednjo in ravno pot, poudarjajoč v svoji življenjski borbi svoje pravice, ki nam gredo po božji in človeški postavi. Zato ne bomo nehali poudarjati, da je dobra krščanska strokovna organizacija — kot je to »Zveza združenih delavcev« — za vsakega razumnega in poštenega ter nravnega delavca nujna potreba in h kateri pripadati kot vnet ter zvest član ni samo pravica, temveč tudi dolžnost.
sredstev. Pošten odgovor je dal takoj naslednjega dne Hitlerju berlinski škof dr. Preising. Njegovo pastirsko pismo je bilo v nedeljo prečitano v vseh berlinskih katoliških cerkvah. Škof opozarja v svojem pastirskem pismu katoličane na njihovo dolžnost ter jih utrjuje v vstrajno-sti. Opozarja, da krši vlada na grd način pogodbo, ki jo je sklenila z Vatikanom. Zaradi tega pastirskega pisma nameravajo sedaj hitlerjevci postaviti škofa pred sodišče. V pogledu sovraštva proti Cerkvi se hitlerizem prav nič ne razločuje od ruskega boljševizma ter sta si oba pokreta enaka, kakor v marsikaterem drugem oziru.
P. J. Serarrens, glavni tajnik Mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij:
Kristus, naš Vodja.
V	Začetku 5. stoletja, 'ko so zapadni Gotje med preseljevanjem narodov izropali Rim in ga opustošili, so ljudje jadikovali v strahu in verjeli, da je prišel konec sveta. Toda veliki škof iz Hipona jih je bodril: »Slabi časi, težki časi, pravijo ljudje. Živimo dobro in časi bodo dobri. Kakršni smo mi, takšni so časi!« (Sv. Avguštin.)
Sv. Avguštin, hiponski škof, je imel prav in njegov nauk velja tudi za našo dobo. Bitke ne bodo dobili tisti, ki se boje ali plašijo pred nameni sovražnika. Tisti, ki so nasprotniki katerekoli stvari, ne bodo ustvarili nič koristnega v borbi naše dobe.
Najboljša bramba ni bila vedno samo napad, ker delamo za ravno tako hudega sovražnika, če se omejimo na to, da se obrnemo le proti temu ali onemu sovražniku. Obstoji še drug izhod in ne le izbira med dvema možnostima: fašizem ali komunizem, o kateri se nam zdi, da je podobna izberi med kolero in tifusom! Mi se hočemo varovati obeh, fašizma in komunizma, kot kolere in tifusa.
Komunistom, ki bi nas radi dobili v enotno fronto za varstvo demokracije proti fašizmom, odgovarjamo, da komunizem, ki vlada v Stalinovi državi, v ničemer ne zaostaja za fašizmom, niti v uničevanju osebnosti niti v podreditvi delovnih množic volji edinega vodje, ki sicer nosi naziv »sodrug« Stalin, ki pa nas zato še bolj spominja na »očka« carja. Komunisti imajo dalje najmanj pravice se prištevati k zagovornikom demokracije, ker demokracija ni vse tisto, kar hoče nositi ta naziv!
K demokraciji spada močan vpliv naroda na vlado, pod čimer seveda ne razumemo terorja ulice. Demokracija ni anarhija, temveč je nasprotno s to nezdružljiva. Demokracija hoče zdrav in urejen vpliv organiziranega naroda in ne le vpliv mase, ki jo vodijo kolovodje. Življenja je torej zmožna demokracija samo tedaj, če prizna avtoriteto države in jo spoštuje kot je dolžnost slednje, da priznava in spoštuje pravico naroda do vpliva na vodstvo države.
S tem, da odklanjamo vsako zvezo s komunizmom, se pa še daleč ne sme smatrati, da bi se priključili fašističnim stotnijam, katerih namene prav tako obsojamo. V boju proti komunizmu nam ni treba hoditi za fašističnimi zastavonošami. Mi smo se od nekdaj borili proti komunizmu kakor proti socializmu in niti trenutek ne mislimo na to, da bi se priključili fašizmu, ker sta oba zmotna.
In ko nas poziva fašizem na prisego zvestobe »vodji«, ki naj bi nas izpeljal iz današnje zmede, če bi mu sledili slepo in če bi se mu za vedno zapisali, tedaj odgovarjamo z Viljemom Molčečim, »da smo sklenili nerazvczljivo zvezo z Najmočnejšim od močnih«, da poznamo in priznamo za voditelja le Kristusa, da sklepamo zvezo le z onimi, ki so njemu prisegli zvestobo kot mi in so pripravljeni se žrtvovati zanj, ki edini more rešiti svet, ker je sam o sebi odkril, da je »Pot, Resnica in Življenje«.
Mi nismo fašisti! Mi nismo komunisti! Nočemo ne fašizma, ne komunizma! Oba odklanjamo!
Mi hočemo biti kristjani, prenoviti današnjo družbo in jo napraviti krščansko. »Živimo dobro in časi bodo dobri!« živimo, delajmo in borimo se z geslom: Kristus Vodja! S Kristusom Voditeljem!
To je naš pozitivni program!
Po trimesečni starki zmagali.
Cele tri mesece je trajala stavka v cementnih tovarnah v Splitu. Okoli 500 delavcev je stavkalo ter vztrajalo kot en mož pri svojih zahtevah, četudi so tovarne med njimi iskale stavkokazov ter skušale na ta način streti odpor v delavskih vrstah. Tovarne cementa so v rokah italijanskega kapitala ter so naše delavce neusmiljeno izkoriščale. Mezde so bile pri silno težkem in nezdravem delu skrajno nizke, delovni pogoji pa najhujši. Zaradi
Anglija se nahaja na pragu velikih mezdnih gibanj. Uvod v štrajke, ki se pripravljajo, so napravili nastavljenci avtobusnih podjetij v Londonu. 25.000 šoferjev in avtobusnih nameščencev je stopilo v štrajk. Za osemmilijonsko mesto je ta štrajk silno neprijeten. V prometu je nastal pravi kaos, ker so prevažali avtobusi milijone ljudi na dan, ki so sedaj navezani na podzemsko železnico in privatna vozila, da pridejo do svojih službenih mest, ker bi rabili v takšnem ogromnem mestu več ur, predno bi prišli v urade, trgovine in tovarne peš. Naval na vsa ostala prometna sredstva je zaradi tega ogromen. Zdi se pa, da je bil štrajk avtobusnih nameščencev samo uvod, ker pripravljajo sedaj štrajk še nameščenci podzemne železnice ter podeželskih avtobusnih prog, skupaj okoli 120.000 ljudi. To bi popolnoma zaprlo vsak promet v Londonu ter bi nastal v mestu strahovit kaos. Štrajk je tem neprijetnejši, ker se nahaja sedaj London tik pred kronanjem angleškega kralja, ko bo prišlo v mesto nad milijon tujcev. Prav resno se že bavijo z mislijo, da bi kronanje zaradi štrajka preložili.
tega je država sama podpirala stavkovno gibanje delavstva s tem, da ga je ščitila ter je zahtevala od tovarn striktno, da se morajo z delavstvom sporazumeti. Oholi tuji kapitalisti so se dolgo premišljali, naposled pa so le uvideli, da ni druge pomoči, pa so privolili v pogajanja. Dosegel se je sedaj sporazum ter je bila sklenjena kolektivna pogodba, ki bo veljala do konca leta 1938. Za ženske se je določila naj-
Vlada je imenovala posebno komisijo, ki vodi pogajanja s štrajkujočimi. Dosedaj še ni prišlo do sporazuma. Stavkujoči ne zahtevajo zvišanja mezd, saj imajo mnogo višje dohodke, kakor ostalo angleško delavstvo, pač pa zaradi naporne službe zahtevajo skrajšanje delovnega časa in daljši opoldanski odmor. — Vendar tudi ta štrajk ne prizadeva Angležem takih skrbi, kakor stavka, ki se pripravlja v premogovnih rudnikih. 700.000 rudarjev se nahaja v mezdnep gibanju. Zahtevajo zvišanje mezd; če pa njihovi zahtevi ne bo ugodeno, pa bodo stopili v stavko. Njihova zahteva je upravičena, ker je sedaj angleška premogovna industrija polno zaposlena, silno veliko izvaža ter dela lepe dobičke, plače pa plačuje rudarjem iste, kakor jih je plačevala v letih najhujše krize. Če bi nastal štrajk v rudnikih, bi . bilo s tem silno prizadeto vse angleško gospodarstvo, pa ni čuda, če vlada gleda na ta mezdna gibanja z veliko zaskrbljenostjo ter skuša na vsak način posredovati med delodajalci in delavsko organizacijo.
manjša mezda Din 2.50 na uro. Delavcem, ki so imeli pred stavko pod 4 Din mezde na uro, se poviša na 4 Din, vsem ostalim pa za 6%. Nova pogodba bo prinesla delavcem na leto štiri milijone Din več zaslužka. Težke so bile žrtve, ki jih je delavstvo v tej borbi doprineslo, niso pa bile zastonj. Splitski cementni delavci so lahko vsemu delavstvu vzor enodušnosti in discipline.
logosl. slrohovna mio m nično nestrankarsko.
»Zvezi združenih delavcev« je glasilo belih socialistov že večkrat očitalo, da je nastala s podporo nedelavskih elementov in da je le privesek neke politične skupine. Tako natolcevanje potrebujejo beli socialisti od JSZ, da diskreditirajo ZZD z gesli, ki po njihovem mnenju še najbolj vžgo med delavci. ZZD, svesta si, da mora biti krščanska strokovna organizacija nestrankarska, je vstavila na letošnjem občnem zboru v svoja pravila, da je nepolitična in nestrankarska. Takega določila nima v svojih pravilih nobena druga strokovna centrala v Sloveniji!
V zadnji »Delavski pravici« zopet' namiguje nekdo v notici »Oba sta si podobna«, da je vse naše gibanje le za »strankarsko izrabljanje«. Ker presegajo ti očitki že vse meje resnosti, smo prisiljeni segli v arhiv in izrekli iz njega okrožnico z dne 7. maja 1932, ki jo je podpisal g. Žumer Srečko, predsednik JSZ in v kateri je rečeno:
»Tovariši!
V zadnjem času dobivamo od skupin in posameznih tovarišev različna vprašanja o našem zadržanju v slučaju kake politične spremembe. V vsakem podobnem slučaju nas mora najti čas kompaktno združene v celoti. Predpogoj je, da utrdimo svoj strokovni sindikat JSZ in le potom nje napravimo vsak korak h katerikoli važni odločitvi za krščansko socialistično delavstvo.
Enotnost, katero je kršč. socialistično delavstvo v svojih vrstah doslej vzdrževalo, je treba v bodoče še bolj okrepiti. Radi tega naj noben član, noben funkcionar, nobena skupina ne stori kakega strokovno ali politično važnega koraka brez vprašanja ali pristanka pri centrali v Ljubljani.
Glede vseh zadev, ki so važne, vas bomo vedno pravočasno obveščali in dali potrebna navodila.
V Ljubljani, dne 7. maja 1932.
Žumer Srečko.«
*
Ta okrožnica je najzgovornejši dokaz, kako si zamišlja vodstvo JSZ strankarsko neodvisnost svojih članov. Ce si član JSZ, v politiki nimaš prostih rok, temveč moraš vprašati JSZ, če si lahko član te ali one stranke in kako naj voliš. Vodstvo JSZ se je in se še torej temeljito briga za strankarsko orientacijo svojega članstva. Ce bi od njenega vodstva zahtevana disciplina brezpogojno držala, bi pri zadnjih občinskih volitvah morali voliti vsi njeni člani z ljudsko fronto, oziroma opozicijo. Hvala Bogu, da je bilo marsikje delavstvo bolj zavedno in pravilneje usmerjeno kot njegovo vodstvo. Kljub vsemu stvari dozorevajo! Naše delavstvo bo končno vse spoznalo, katera organizacija se v resnici noče vtikati v strankarska vprašanja, ki strokovne organizacije v resnici nič ne brigajo, in katera tako samo govori, nasprotno pa dela.
Polovično volnta za fefal in oftCnl zbor ZZD do-voilena!
Ljubljana, 3. maja.
»Zveza združenih delavcev« v Ljubljani obvešča vse svoje podružnice, krajevne organizacije in zaupnike, da je ministrstvo za promet pod M. S. br. 10.105/37 z odlokom z dne 28. aprila odobrilo polovično vožnjo vsem udeležencem tečaja in občnega zbora ZZD, ki bo v Ljubljani 6., 7., 8. in 9. maja 1937.
Vse tečajnike in one tovariše, ki bodo prišli na občni zbor, opozarjamo, da je za vožnjo v Ljubljano kupiti celo vozno karto in železniško legitimacijo obrazec K-13. S potrdilom centrale na legitimaciji obrazca K-13 velja za vožnjo v Ljubljano kupljena karta za brezplačen povratek.
Polovična vožnja velja v času od 5. maja do 10. maja 1937, in sicer za potniške in tudi za brze vlake.
Vse tovariše vabimo, da gornjo navodilo upoštevajo in se po njem ravnajo.
Odbor ZZD v Ljubljani.
Politične vesti.
Bolgarija je oborožena. Sporazumi z Jugoslavijo in ostalimi sosedami so Bolgariji omogočili, da je začela z obnovo svoje armade, kar ji je bilo po določbah mirovne pogodbe popreje prepovedano. — Prvič je bolgarska armada nastopila v moderni vojaški opremi na rojstni dan bolgarskega kralja Borisa dne 6. maja, ko se je vršila v Sofiji velika vojaška parada.
Državni obisk v Budimpešti. Predsednik avstrijske republike Miklas je obiskal v spremstvu kanclerja dr. Sušnika in zunanjega ministra dr. Schmidta madjarskega državnega regenta Horthyja. Obisk avstrijskega predsednika je službene narave ter so se vršile zanj na Madjarskem velike priprave. Miklasa je sprejel na kolodvoru madjarski regent z vlado ter so se vršile njemu na čast v Budimpešti velike parade in slovesnosti. Na vsem Madjarskem so praznovali dan obiska avstrijskega predsednika kot državni praznik.
Italijanski nasvet Madjarski. Italija svetuje Madjarski, naj se odpove vsem zahtevam po vrnitvi ozemlja, katerega so zasedle in obdržale po svetovni vojni Jugoslavija, Romunija in Čehoslovaška. Ce bi Madjarska to storila, potem bi bile omenjene države pripravljene priznati Madjarski popolno enakost v oboroževanju ter bi tudi ustregle madjarskim zahtevam glede zaščite madjarskih manjšin na svojih ozemljih. Nato pa bi lahko Madjarska sklenila nenapadalni pakt z Jugoslavijo in Romunijo, za katerega so se vršila že ne-službena pogajanja.
Pametna češka politika. Čehi so uvideli, da ne morejo Slovakom braniti avtonomije ter jim dajejo čimdalje večjo samoupravo. Zlasti odkar je predsednik vlade dr. Hodža, ki je po rodu Slovak, dobivajo slovaški kraji države vedno večjo avtonomijo. Sedaj je dovolila vlada ustanovitev popolnoma slovaške tehnike v Košicah, pripravlja pa še druge ukrepe, ki bodo zadovoljili avtonomistične zahteve Slovakov.
Sodelovanje med Nemčijo in Italijo postaja vedno tesnejše. Komaj je odpotoval
iz Italije general Goring, ki se je vračal čez Gorenjsko ter je prenočeval na Bledu, že je dospel v Rim nemški zunanji minister von Neurath v spremstvu višjih uradnikov svojega ministrstva. Njegov obisk je v zvezi z izdelavo zavezniške pogodbe med Italijo in Nemčijo, za katero je pripravljal Goring poprej ugodna tla.
Belgijska nevralnost. Francija in Anglija sta osvobodili Belgijo obveznosti iz lokarnske pogodbe, tako da zamore zopet proglasiti svojo nevtralnost. Pred svetovno vojno so namreč vse evropske države garantirale Belgiji nedotakljivost njenih mej, kar pa je Nemčija v začetku vojne grobo prekršila. Z lokarnsko pogodbo je bila Belgija obvezana, da priskoči v slučaju vojne z Nemčijo Angliji in Franciji na pomoč, sedaj pa je te obveze rešena.
Volitve na Japonskem, ki jih je sedaj vladajoča vojaška stranka razpisala z namenom, da si učvrsti položaj, so ji prinesle nepričakovan poraz. Vojaška stranka je ostala v znatni manjšini, okrepile pa so se stranke, ki zagovarjajo demokratično voditev držare. Kljub temu pa sedanja vlada ne namerava odstopiti ter je predsednik vlade general Hajaši izjavil, da bo raje razpisal še ene volitve. Zanimanje za sedanje volitve je bilo med Japonci zelo neznatno ter je znašala udeležba jedva 50 odstotkov volilcev.
Amerika proti vojskujočim državam. Ameriški parlament in senat sta sprejela zakon o nevtralnosti. Po tem zakonu bo imel predsednik države sam pravico ugotoviti, proti kateri vojskujoči se državi bodo določbe zakona stopile v veljavo. Po taki ugotovitvi bo Amerika avtomatično zaprla v to državo vsak izvoz orožja, mu-nicije in drugih predmetov, pa tudi posojila ne bo mogla taka država v Ameriki najeti.
Vojaška vstaja je izbruhnila v Braziliji v provinciji Rio Grande del Sul, v kateri živi tudi veliko naših rojakov. Vlada je s precejšnjimi napori zadušila vstajo ter uporniške oddelke razgnala.
leno zborovanje lD no Jesenicah.
Jesenice, 2. maja.
Po vsej Sloveniji zadnje čase valovi močan val, naj se uničujočemu kompromi-sarstvu napravi konec ter naj katoliško delavstvo v družbi s katoliškim kmetom in obrtnikom ter ostalimi sloji delovnega ljudstva ustvari močno fronto vsega katoliškega delovnega ljudstva. Vsak izmed stanov v svoji stanovski organizaciji bo v svojem področju po enotnih smernicah papeževih okrožnic in bogatih katoliških naukih deloval brezkompromisno vztrajno in pogumno za zboljšanje gospodarskega stanja svojega stanu in našega naroda.
Tudi pri nas na Jesenicah smo delavci vstali in napravili konec svoji neodločnosti, ker smo se združili v močno, nepremagljivo silo v nekompromisni stanovski organizaciji ZZD. Naš pokret je v svojih naukih dovolj bogat, da bomo lahko brez idejnih pomoči marksistov vršili borbo, ki nam je kot delavcem in katolikom vsiljena. Hočemo samo, da je v teh težkih dneh idejnih borb med nami jasnost. Kdor je naš, se nam bo pridružil, kogar bolj mika nasprotna družba, naj se pridruži njim. Srednje poti ni.
Vse to je potrdil današnji sestanek Strokovne organizacije delavcev ZZD na Jesenicah, ki se je vršil ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Krekovega doma ob lepi udeležbi kovinarjev in stavbincev.
Za Centralo ZZD sta na zborovanju poročala tovariša France Pernišek in France Preželj. Tovariš Pernišek je v svojem jedrnatem in živahnem govoru obrazložil ves razvoj in stopnjevanje bede delovnega ljudstva in kako so nekateri vzeli delavsko borbo v izključen zakup. Na konkretnih primerih je učinkovito razkrinkal vse one »proletarske« borce, ki pravijo, da so rešitelji delavstva. Izredno lepo je utemeljil tudi nujnost ustanovitve ZZD. Za svoja izvajanja je bil tov. Pernišek nagrajen z burnim odobravanjem. Sledilo je poročilo tov. Prežlja o poteku pogajanj za kolektivno pogodbo gradbene stroke. V uvodu je obrazložil navzočemu delavstvu delo in stališče ZZD pri pogajanjih. Pozdravil je v imenu Centrale ZZD tudi vse one delavce, ki na zborovanje niso mogli priti. Sledilo je podrobno tolmačenje vsebine kolektivne pogodbe, nakar se je pri glasovanju izrekla zaupnica Centrali in odobrilo njeno delo za uvrstitev Jesenic v prvi draginjski razred ter dalo pristanek na podpis kolektivne pogodbe, z nalogo, da morajo Jesenice pri prihodnji kolektivni pogodbi, ki se bo sklepala proti koncu tega leta, priti na vsak način v najvišji mezdni razred.
Krajevna organizacija ZZD na Jesenicah krepko napreduje, saj šteje že nad 110 kovinarjev in čez 220 stavbinskih delavcev. Zborovanje je pokazalo, da bodo jeseniški delavci brezkompromisno združili svoje sile v ZZD, da se bodo mogli uspešno upreti razdiralnim silam tudi v delavsko strokovnem pokretu.
Vestnik ZZD.
ZZD prekoračila drugi tisoč!
Poldrugoleto poteka, odkar so naši prvi graditelji polagali temelje naši katoliški delavski organizaciji ZZD.
Mladostni, polni idealov, so zavihali rokave in šli na delo z geslom: Bog, Resnica in Ljubezen. Stavba delavske organizacije je rastla in danes se dviga v tretji tisoč in širi s svojimi štiridesetimi organizacijami večnostne ideje in prinaša bla-govest trpinom širom Slovenije. Njen porast, njen blagodejen vpliv čutijo delavci po obratih in v delavnicah. Njen, Kristusov nauk, čudovito vpliva na te, od dela zgarane in osivele trpine. Pod zastavo Resnice nam je dobro biti.
ZZD je po poldrugoletnem obstoju pokazala, da ni muha enodnevnica, temveč organizacija, ki se krepko in hitro razvija, ki prehaja že v armado. ZZD je prekoračila drugi tisoč. Prihaja v podjetja in večje delavnice. ZZD je prva delavska strokovna organizacija, ki poudarja svoja krščanska načela tudi v strokovnem delu. Je borbena napram kapitalističnemu izžemanju, borbena napram komunizmu in njegovim izrastkom. ZZD že ima na tem polju uspehe, večjim pa gre nasproti. Izredni občni zbor dne 9. maja 1937 bo pokazal vse veliko delo, ki ga je izvršila v tem kratkem času. Ideja in načelo, ki sta organizacijo priklicali v življenje, sta nam močna opora pri organizacijskem delu.
Dosledna ideja naše organizacije zmaguje, naša ravna linija je nova pot, katero hoče hoditi naše delavstvo. Zapeljano delavstvo spregleduje. Podirajo se najhujše trdnjave idejnih nasprotnikov, od tod njihov veliki hrušč.
Prvič se zbere na tridnevni tečaj cvet naših tovarišev, sedanji in bodoči vodje organizacij. Udeležba na tečaju je pa žrtev, ki jo rad doprinese zaveden in idejno prežet tovariš. Pozdravljeni torej, vi borci za uveljavljenje praktičnega krščanstva med slovenskim delavstvom!
Naročajte,Delavsko fronto!*
Lesni delavci
Sv. Lovrenc na Pohorju. V četrtek, dne 29. aprila smo imeli ustanovni sestanek naše organizacije. Izvolil se je pripravljalni odbor in pristopili smo vsi s prve Losch-niggove žage v ZZD, z druge žage pa pristopijo v teku teh dni. Sprejeli smo tudi potrebne sklepe (radi izboljšanja našega položaja. Tovariši! Le po tej poti naprej!
Soteska pri Novem mestu. Kakor povsod drugod, se tudi pri nas trudimo za izboljšanje našega delavskega položaja. V prvi vrsti bi nam bilo pač ustreženo najbolj, ko bi mogli našim delavcem izboljšati na mezdi. Pred tedni se je to splošno govorilo, in sicer od strani, kateri bi človek na prvi pogled res verjel. Kar naenkrat pa je šla obljuba nazaj v žep. Sicer to ne bi bilo nič takega, ko zraven tega ne bi bili delavci predmet zabave in zasmeha, kar pa drugič ne bomo mirno prenesli ter enostavno molčali, ali pa samo na tihem za hrbtom godrnjali.
Cestarji
Maribor-Prevalje. Zganili smo se tudi mi banovinski cestarji. Če je potrebna organizacija za druge stroke, je potrebna tudi za nas. Zato smo se odločili, da stopimo pod okrilje Zveze združenih delavcev. Področje te organizacije bo obsegalo okrajna načelstva Maribor desni in levi breg in dravograjski okraj. Zaupnik je Knez Ferdo, Sv. Lovrenc na Pohorju. V skupnosti je moč!
Stavbinsko delavstvo in ZZD
Med našim stavbinskim delavstvom se je Zveza združenih delavcev močno zasidrala in se zato tudi krepko uveljavlja pri pogajanjih za stavbinsko kolektivno pogodbo. Brez dvoma je ZZD med stavbinci druga najmočnejša organizacija. To seveda ne gre v račun marksistom, ker jim je znatno onemogočena demagogija med delavstvom in nemotena samovlada. Zato vedno iščejo, na kak način bi spravili ZZD, ki ji'nihče ničesar ne more očitati, ob dobro ime.
Te dni je raztrosil marksistični Savez gradbenih delavcev Jugoslavije, podsavez Ljubljana, med delavci letak, v katerem razglaša, da je podpisal Jugoslovanski radnički savez (Jugoras — Zveza združenih delavcev) v Belgradu brez marksističnega saveza s podjetniki za stavbince »sramotno« kolektivno pogodbo. Letak trdi, da so mezde, določene v pogodbi, nižje od onih, ki so jih ponujali delodajalci marksističnemu savezu za sklenitev pogodbe ter »da so se znašli podjetniki in Jugoras na izdajalskem delu«.
Glede na to je potrebno ugotoviti:
1. Da po uredbi o minimalnih mezdah sklene kolektivno pogodbo lahko katerakoli strokovna organizacija s podjetnikom in da uredba nikjer ne določa, da ima marksistična organizacija monopol pri sklepanju pogodb ali da bi bila pogodba, sklenjena brez nje, neveljavna ali pomanjkljiva. Zato je smešno govoriti o »izdajalskem delu«.
2. Zveza združenih delavcev ni v organizacijskem sklopu z Jugorasom in ima z njim prav enake zveze kot podsavez marksističnega Saveza gradbenih delavcev Jugoslavije. Zato ZZD ne more nositi odgovornosti za jugorasove napake ne tee ponašati z njegovimi uspehi kot tega ne more marksistična organizacija.
Marksisti mnogo vpijejo o enotni fronti delavstva. Gornji primer kaže, da jim ni do enotnosti med delavstvom, ker se s podtikanji in sumničenji enotnost ne ustvarja, nezaupljivost pa ne odpravlja. Stavbinsko delavstvo pa po vsem tem lahko jasno vidi, kdo razdira njegove vrste, kdo le izrablja zase sedanja pogajanja za kolektivno pogodbo v Sloveniji in lahko sluti, po čigavi krivdi se zavlačuje podpis te kolektivne pogodbe.
Križi in težave tobačnega delavstva
ftazmere, v katerih živi tobačno delavstvo v Ljubljani, so res škandalozne. Delavstvo se samo priganja k delu, da bi se mu pa to delo tudi pošteno plačalo, za to pa gospodje pri upravi monopolov nočejo nič slišati. Kljub vsem prošnjam delavstva pri upravi monopola, naj se nas že gospodje vendar enkrat usmilijo, pa zadenejo vse prošnje na gluha ušesa. Naj bi isti sami enkrat poskusili, kako se da živeti s 500 do 700 Din mesečno, pa bi takoj videli, kako mora delavstvo stradati. Saj to je res prava sramota, da to delavstvo, ki s svojim zvestim in poštenim delom prinaša državi tako velike milijardne dobičke, samo pa mora stradati in je res pravi čudež, da še stoji na nogah in da more sploh še delati. Saj se godi vsakemu beraču bolje, kakor pa tobačnemu delavstvu v Ljubljani. Nešteto obljub je že dobilo delavstvo od uprave, a vse so ostale samo obljube. Gospodje! Pokažite vaše tako usmiljeno srce za delavstvo tudi v dejanju, ne samo z obljubami na papirju!
Vse delavstvo si lahko pribori svoje pravice, samo tobačno delavstvo je tako nesrečno, da se istega pita samo z obljubami. Zato, gospodje, zganite se in uslišite naše prošnje in dajte, da pade tudi za nas uboge tobačne delavce vsaj mala drobtinica z vaše bogato preobložene mize! Obenem ponovno prosimo vse slovenske gg. ministre, senatorje in poslance, naj se tudi oni z vso svojo avtoriteto zavzamejo za nas posebno sedaj, ko se cene življenjskim potrebščinam vsak dan višajo. Torej gospodje, uslišite naše prošnje in delavstvo vam bo iz srca hvaležno.
Opozorilo
Znano osebo v kuhinji prosimo, naj pusti naše članice pri miru in naj se raje malo bolj briga za svojo kuhinjo, da bo hrana, ki je že tako bolj slaba, vsaj pošteno kuhana in ne napol, kakor se to večkrat pripeti, in tudi naj malo pokusi, kaj skuha, da se ne bodo ljudje pritoževali, da je enkrat preveč, drugič pa sploh ni slano. Saj za to je tudi oberkuharica! Ali ni res? Pa brez zamere!
Tobačni delavec.
Fotografi	.
Bliža se sezonsko delo. Z njim pa tudi zaposlitev pomočnikov in pomočnic. To pa predvsem samo v krajih, ki jih obiskujejo tujci. V takih krajih namreč so zaposleni večinoma provizijski delavci, kateri sklenejo z delodajalcem pogodbe, vendar pa nimajo med seboj nikake povezanosti. Proti znižanju plače se mora boriti sam, prav tako za izplačilo zasluženih procentov. Zato je razumljivo, da uslužbenca, ki nima nikake opore, na en ali na drug način delodajalec izkorišča.
Z ustanovitvijo naše organizacije smo pa tudi na tem terenu pridobili še eno izredno važno delavsko zaščito in moralno oporo, namreč delavske zaupnike.
Kar je odvetnik za toženca ali če vzamem celotno organizacijo, ki posreduje med delodajalci in delojemalci, to je v obratu tudi delavski zaupnik.
Volitev je že dopustna, če so uslužbeni pri dotični tvrdki trije pomočniki-ice. Na-stavljenci si izberejo med seboj enega, najbolj strokovno podučenega, energičnega pomočnika, ki posreduje pri pogodbah, sporih in odpustih. Na j več j a boniteta delavskega zaupnika je pač zakonska zaščita vsled katere ga delodajalec ne sme do druge sezonske dobe odpustiti. Ce pa usluž-benstvo tudi v drugem letu ponovno izvolitev odobri, pa ga tudi v nadalje nima pravice odpustiti.
To je bilo v naši stroki dosedaj neznano. Večinoma zaradi tega, ker pred leti amaterstvo kakor sezonski kraji in tudi izvrševanje dela ni bilo tako razširjeno in nagnjeno k nekaki industrijski izdelavi. Danes pa imamo v sezoni večinoma hitro izdelavo, obenem pa tudi dovolj dela, ker poseča vsako leto naše kraje vedno več tujcev. Zato bomo to priliko izrabili že letošnje leto, v kolikor nam bo to mogoče. So bili primeri, ko je bilo v sezonski dobi nastavljenih pri eni tvrdki 6—8 pomočni-kov-ic. Z volitvijo delavskega zaupnika pa bo možno izposlovati med temi tudi enotne plače, ki bi bile tudi primerne fotografskemu nastavljencu.
Pri tem pa je v glavnem potrebna točnost, razumevanje in edinost. Želim, da fant, ki bo odšel na tako mesto, javi takoj število nastavljencev in nam s tem delo olajša.
K zadnjim dogodkom bi pripomnil samo to: Tovariši, organizacija bo napredovala sama od sebe, če bomo delali popolnoma vsi. Nergače in neznačajneže pa pustimo ob strani in se ne ozirajmo na njih pripombe. Saj veste sami, da tisti, ki ni ničesar naredil za našo organizacijo, tudi nima od nje ničesar zahtevati. Smo katoliška strokovna organizacija. To s ponosom priznavamo. Kogar pa je tega sram, ne spada med nas. Tovariši, bodimo zavedni in gradimo, gradimo našo strokovno organizacijo in z njo našo bodočnost!
Fotograf.
*
Velenje. Na binkoštni ponedeljek priredi velenjsko okrožje ZZD romarski izlet na goro Oljko. Ob 10 bo služba božja, po sv. opravilu pa bo zborovanje pred cerkvijo. Poročala bosta dva govornika iz Ljubljane o važnih delavskih zadevah ter o socialni zakonodaji. Nastopili bodo tudi drugi govorniki. Vabimo vse delavstvo od blizu in daleč, posebno rudarje iz Zabukovce, da se tega tabora udeleže. Vabljeni so tudi delavci iz drugih industrijskih krajev, da prihite ta dan na prijazno goro Oljko!
Rimske Toplice. Sapo jim je zaprlo, kakor staremu, nadušljivemu konju, ki je s sprednjim delom telesa pri konjedercu, zadnji del pa še malo rita in bije, toda nima več tiste moči, ki mu je potrebna za življenje. Ne pomaga mu več noben padar, zato so tudi izostali recepti v »Delavski pravici«, ostal pa bo spomin na tiranijo tistim, kateri niso hoteli po stopinjah »Delavske pravice«. Ni pomagal teror, laž itd., zmagala je delavska zavest. Zaupnikov ZZD naši tovariši od JSZ niso hoteli priznati, priznali so nam jih pa na našo pritožbo in kr. banska uprava je s svojim odlokom z dne 23. marca priznala ZZD, podružnici Rimske Toplice, dva zaupnika in dva
namestnika. Korak za korakom, tovariši. Kvišku glave, korajžno na delo, da bo naša stavba
trdna! Zmagal bo zdrav razum, krepka volja in
nesebičnost!
Domače vesti.
Smrt enega najbolj zaslužnih slov. glasbenikov. V starosti nad 70 let je podlegel v Ljubljani posledicam kapi g. Matej Hubad, koncertni vodja Glasbene Matice ter upokojeni ravnatelj državnega konservatorija. Slava njegovemu spominu!
Po 30 letih dela v pokoj. V pokoj je stopil g. Karl Stržina, strojni stavec v Cirilovi tiskarni in župan na Pobrežju pri Mariboru, ki je stavil v isti tiskarni 30 let »Slov. gospodarja«.
Promocija. Za doktorja prava je bil na ljubljanskem vseučilišču promoviran g. Ciril 2ebot, sin mariborskega podžupana.
Letošnji april je deževalo 22 dni, kolikor toliko je bilo lepo samo •sem dni.
Težka nesreča vajenca. Ervin Ferlič, vajenec v mariborski avtomehanični delavnici, je bil zaposlen s tem, da je popravila potreben avtomobil s posebno pripravo dvignil kvišku. Zlezel je pod vozilo in pregledoval, kje bi bilo treba iti na delo. Med tem poslom, pa je dvigalni aparat popustil, avto je zdrknil na tla in pokopal pod seboj vajenca. Drugi mehaniki so takoj pritekli na pomoč in so rešili Ferliča v nezavestnem stanju izpod voza. Reševalni oddelek je težko poškodovanega prepeljal takoj v bolnico, kjer so ugotovili, da mu je teža avtomobila prebila lobanjo in je nevarno ranjen na prsah.
Mariborski žeparji. Na mariborskem trgu so bile en dan okradene tele osebe:	Mariji Vinšek
je izmaknil žepar denarnico z 200 Din, posestnici Katarini Brednik 67 Din in trgovcu Adolfu Šauperl 900 Din. — Na Frankopanovi cesti v krčmi Mileta je spal ključavničar Jožef Šalamun. V spanju mu je hotel potegniti denarnico z 200 Din pri okonu Jožef Zafošnik, kojega tatinsko nakano je videl stražnik in ga je pravočasno aretiral.
Prijet hohštapler in tat. Po mariborskih kavarnah in krčmah se je elegantno oblečen neznanec izdajal za bogatega trgovca iz Monako-vega. Naročal je pridno pijačo ter jed in nič plačal. Ko so ga prijeli, so na policiji ugotovili, da imajo v rokah Ivana Hofer, 27 letnega avstrijskega državljana. Dokazali so ‘mu, da je 1. 1935 ogoljufal na Bregu pri Ptuju nekega trgovca za 500 Din, 7. junija istega leta je ukradel 6000 Din vredno motorno kolo mariborskemu krčmarju Hometerju. Pri Muti je odpeljal iz hleva posestniku Mihaelu Pešku 3000 Din vredno kobilo, katero je hotel pretihotapiti preko meje v Avstrijo, pa so mu prekrižali račune avstrijski financarji.
Kolesar podrl trgovskega potnika. V Mariboru na Dvoršakovi cesti je podrl na tla kolesar trgovskega potnika Antona Bednaka, ki se je pri padcu hudo poškodoval na glavi in so ga oddali v bolnico.
Z zagonetnimi vlomi osumljen vlomilec pod ključem, še danes je zagonetka več drznih opoldanskih vlomov, ki so bili zagrešeni z vlomilsko izurjenostjo po raznih večjih trgovinah v sredini Maribora. Po vlomu pri draguljarju Bizjaku v Gosposki ulici so videli nekateri pasanti mednarodnega in že večkrat kaznovanega vlomilca in tatu Franca Stanek, ki je pa koj po vlomu zginil in se je pojavil v Mariboru zadnjo soboto. Policija je pričela osumljenega zasledovati, a ga je prijela zadnjo nedeljo žandarmerija v neki krčmi v Studencih. Stanek je rojen na Reki, pristojen pa k Sv. Krištofu nad Laškim. Pred kratkim je bil izpuščen iz graške kaznilnice, v kateri je presedel dve in pol leti. Prijeti odločno taji vsak mu očitani vlom v Mariboru.
Dva poškodovana v pretepu. V Puščavi v Dravski dolini so se spoprijeli pijani fantje. Težje ranjena sta bila v pretepu 33 letni gozdni delavec Jožef Ledinek in 30.letni hlapec Anton Juhart
Pri delu ga zadela kap. Pri postaji Vuhred-Marenberg je opravljal razna dela pri zidavi hiše Ivan Kurej. Ko je nesel razni materijal preko proge, ga je smrtno zadela kap.
Brzojavni drog čez cesto. Še neizsledeni hudobneži so položili brzojavni drog čez cesto z namenom, da bi zadel vanj s potniki napolnjen avtobus, ki je peljal na večer iz Maribora v St. Lenart, šofer je opazil v zadnjem hipu nastavljeno past in je z zavoro preprečil hudo nesrečo.
Okradena trgovina. V Žepovcih pri Apačah ob severni meji je dobila nezaželjen nočni obisk trgovina Katarine Holzapfel. Vlomilci so odnesli
precej manufakture in raznega drugega blaga.
Drzen vlom v relikvijar. V noči na 1. maj je bil izvršen v župni cerkvi v Slovenjgradcu drzen vlom. še neodkrit storilec se je pustil na večer zakleniti v cerkev. V noči je vlomil v relikvijar levega stranskega oltarja, iz katerega je odnesel več dragocenih predmetov iz 17. stoletja.
Plazi zasuli cesto in povzročili veliko škodo. Dne 30. aprila je zadela bivšo samostojno občino Smolnik nad Rušami občutna nesreča vsled plazov. Prvi plaz se je utrgal omenjenega dne nad občinsko cesto, ki vodi iz Smolnika ob Lobnici v Ruše ter jo je zasul 200 m na dolgo. Prvemu plazu sta sledila še dva, katera sta uničila vodno napeljavo in jez posestnikoma Karlu Ha-riču in Jožefu Jurše. Ta druga nesreča je hudo udarila še druge posestnike, ki so. popolnoma odrezani od prometa proti Rušam. Trije združeni plazovi so dolgi 300 m, široki 2000 in globočina znaša 10—15 metrov. Ce bo trajalo deževno vreme še dalje, se bo splazil še tretji plaz, ker ga že napovedujejo razpoke po hribu.
Zabodljaj v nogo. V fantovskem pretepu pri Sv. Marku niže Ptuja je dobil zabodljaj v levo nogo 19 letni posestnikov sin Konrad Cuš iz Stojncev.
Smrtna nesreča na povratu iz gostije. Katarina Horvat, 45 letna posestnikova žena i^ vasi Vaneče v Prekmurju, se je mudila na gostiji. Ko se je vračala na večer proti domu, je padla po razmočenem pobočju, se onesvestila pri padcu in se je zarila z glavo tako v zemljo, da Jo je našel drugi dan njen mož zadušeno.
Obsodba dveh mladoletnih. V Veliki Poljani v Prekmurju je bil v pretepu zaboden v srce in je obležal mrtev Jožef Gjorkeš, 20 letni posestnikov sin. Radi tega uboja sta bila v Mariboru zadnjo soboto obsojena dva mladoletna. 18 letni Štefan R. je dobil 2 leti in 15 dni zapora, Ivan G. eno leto in 6 mesecev ter 15 dni zapora.
Nepreviden delavec. Pri posestniku Martinu Vodanu na Bregu pri Ptuju je nočeval na Skednju Ivan Klakovčar, 47 letni delavec iz Dol pri Brežicah. V noči si je prižigal zigareto, vžigalica mu je padla v slamo in naenkrat je bilo celo poslopje v objemu plamenov. Klakovčar je skočil ves opečen iz gorečega poslopja in so ga orožniki najprej predali v ptujsko bolnico.
Otrok pod avtomobilom. V Stojncih pri Ptuju je zašel pod avtomobil 6 letni Mirko Rožmarin, sin posestnice. Avto je zlomil otroku levo nogo.
Hlapec padel s kozolca in se ubil. 40 let je služil za hlapca pri posestniku Jovanu v Turju v župniji Dol pri Hrastniku 63 letni Anton Belej. Zvesti hlapec je padel te dni štiri metre globoko s kozolca in je obležal mrtev.
Obdelan z noži. Zadnjo nedeljo pozno v noči so pri Sv. Marjeti ob Pesnici pijani fantje po celem telesu obdelali z noži Petra Vrbnjak, 28-letnega pomožnega delavca iz Počehove pri Mariboru. Obklanega so oddali reševalci v bolnico.
Dve leti ječe za napad na lovskega paznika. Pred senatom maribor. okrožnega sodišča se je zagovarjal 4. maja 25 letni dninar Ivan Ivanuša od Velike Nedelje. Imenovani je napadel v noči 6. sept. lanskega leta lovskega paznika Ivana Peteka, kateremu je iztrgal puško, in ga je precej obdelal. Ivanuša je bil obsojen na dve leti težke ječe.
Smrtno zabodena iz ljubosumnosti. Angela Novak je bila blagajničarka v trgovini Petovar v Ivanjkovcih pri Ormožu. Tamkaj je bival tudi 30 letni odpuščeni orožniški kaplar Avgust Lipovec iz občine Trave, okraj čabar. Zvečer 3. maja je Lipovec iz ljubosumnost iz žepnim nožem sedemkrat zabodel Novakovo in je nato pobegnil. Smrtnonevarno ranjeno so hoteli prepeljati v ormoško bolnišnico, a je izdihnila med prevozom. Morilec je po krvavem dejanju pobegnil, a so ga orožniki 4. maja dopoldne prijeli v Vinskem vrhu v kleti Matije Spešiča. Angela Novakova je bila doma iz Šmarja pri Jelšah in je bila uslužbena pri Petovarju nad tri leta.
Zločin nad hlapcem. V Loški gori nad Zrečami pri Slov. Konjicah so našli v gozdu obešenega Alojzija Kladnik, 70 letnega hlapca, ki je služil že 17 let pri posestniku Pačniku. Ko so obešenca pokopali, so njegovo truplo radi ljudske govorice izkopali. Sodno raztelesenje je dognalo, da je bil Kladnik najprej smrtonosno zaboden in udarjen po glavi ter šele mrtev obešen. Orožniki so zaprli pod sumom krivde Pač-
nikovo hčerko in njenega ženina. Stari Pačnik je namreč obljubil, da bo izročil polovico posestva Kladniku, kar pa ni bilo všeč hčerki. Oba prijeta odločno zanikata vsako krivdo.
Smrten obračun med Bosancema. Franjo Ma-toševič, 37 letni delavec iz Pokračičev v okraju Travnik, in njegov tovariš Ivan Debeljak iz Bu-čičev, tudi iz travniškega okraja, sta že več nego eno leto prevažala drva za trgovce pri Sv. Jurju ob juž. žel.	Te	dni sta sklepala v	krčmi
Martina Šporerja	konjsko kupčijo	in je	hotel
Matoševič kupiti od Debeljaka štiri konje. Med barantanjem sta se sprla in sta se začela metati najprej v krčmi, odkoder so ju porinili na cesto. Zunaj na prostem je udaril Matoševič Debeljaka s polenom tako hudo po glavi, da so mu izstopili možgani in je udarjeni podlegel poškodbi v celjski bolnišnici.
Usodepolno trčenje. Pri Radečah pri Zidanem mostu sta trčila avto in voz, v katerem se je peljal 57 letni posestnik in mesar Franc Kukec. Sunek je prevrnil	voz	in Kukec se	je pri	padcu
toliko poškodoval,	da	je umrl na	posledicah v
bolnici.
Pri nalaganju gramoza iz Save utonil. Jože Cihler, lastnik tovarne za izdelovanje cementnih izdelkov v Ljubljani na Tržaški cesti, je poslal 3. maja svoja dva hlapca po gramoz. Odpeljala sta se v Ježico, da bi iz rokava Save naložila na voz gramoza. Pri nalaganju sta zašla v preglobok tok in hlapec Jože Rebolj je utonil. Komaj so oteli Reboljevega tovariša Kosa in konje.
Nečloveški sin. V Grmu pri Podzemlju v Beli Krajini je prizadjal v prepiru radi prodaje poda posestnik Jožef Bajuk svojemu očetu z nožem* devet zabodljajev, od katerih sta dva smrtno nevarna, ker segata do pljuč. Nečloveško divjaškega sina so zaprli, zelo težko poškodovanga očeta so prepeljali v bolnico v Novo mesto.
Tatvina. V nedeljo 2. maja med 6. mašo zjutraj je prišel v obiske tat k Lavriču Mihi v Soteski. Medtem ko sta bila pri maši, je neznanec doma vse razmetal ter dobesedno narobe obrnil. Pokradel je 15 klobas, okrog 25 Din denarja, sreča v nesreči je, da denarja okrog 400 Din (pokojnina cestarja), ki je je prejel prejšnji dan, tat ni zapazil. Iz raznih dokazov, ker tat ni drugih stvari pobral, bi sklepali, da je dobro vpeljani človek, kateremu so razmere znane. Orožniki pridno poizvedujejo.
Novo jezero na Dolenjskem. Vsled letošnjih nalivov in plazov je nastalo radi zajezitve potoka Smolinšalc med Dednim vrhom in Drenovcem v bližini Leskovca pri Krškem jezero. Novo ter prvo jezero na Dolenjskem je dolgo 600 m in široko 150 m.
V	vlaku zadet od kapi. Med postajama Brežice in Videm-Krško je smrtno zadela kap nemškega državljana Hermana Rosenberg, ki je bil namenjen v Meran na Tirolsko in v Argentino.
Starček zmrznil. Koncem aprila sa našli zmrznjenega 78 letnega Andrejevca iz Gore. Starček je kupil na Bloški polici kravo in jo je gnal proti domu. Med potjo je radi slabosti sedel, da bi se odpočil in je zmrznil v aprilskem snegu in mrazu.
Velik požar v čevljarski delavnici. Na Florija-novo so doživeli v Tržiču velik požar, ki bi bil lahko postal usodepoln, da ga niso udušili in pogasili hitro. Radi neprevidnosti delavca je • zgorelo ostrešje čevljarske delavnice mojstra Janka Jeršeta v Cerkveni ulici. Ogenj je uničil veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin ter 22 čevljarskih strojev z motorji, škoda znaša 200.000 Din.
Združimo svoje sile!
»Komunizem se je pokazal v začetku v vsej svoji perverznosti, pa je kmalu opazil, da bi s tem odbil narode; zdaj jih skuša omamiti z raznimi prevarami. Tako se hlinijo voditelji komunizma, kot bi bili najbolj goreči pospeše vatel ji gibanja za svetovni mir, hkrati pa hujskajo k razrednemu boju, ki preliva potoke krvi. — Nadalje ustanavljajo pod raznimi imeni, ki niti ne spominjajo na komunizem, društva in revije z namenom, da bi svoje ideje uvajali v kroge, kamor bi sicer ne imeli dostopa; še več, z zlobno zahrbtnostjo se skušajo vtihotapiti v društva, ki so izrecno katoliška in verska. Tako vabijo, ne da bi kakorkoli popuščali v svojih prevratnih načelih, katolike k sodelovanju z njimi na humanitarnem in karitativnem področju in predlagajo večkrat stvari, ki so v popolnem skladu s krščanstvom in naukom Cerkve. Svojo hinavščino tirajo tako daleč, da vzbujajo vtis, da bo komunizem v bolj krščanskih in civiliziranih de-
želah nastopil v milejši obliki, da ne bo ovirat verskega čuta in spoštoval versko svobodo.
Bdite bratje, da se verniki ne dajo prevari ti! Komunizem je v svojem bistvu zlo in sodelovanje z njim ni dopustno na nobenem področju, če hočemo rešiti krščansko civilizacijo. Ce bi nekateri, zavedeni v zmoto, sodelovali k zmagi komunizma v njihovih deželah, bi padli kot prve žrtve svoje zaslepljenosti.«
Tako je napisal papež Pij XI. vsem stanovom sveta letos meseca marca.
Odločne besede najvišje avtoritete Cerkve morajo biti nam, katoliškim delavcem, ukaz. Proč z vsakim kompromisom! Katoliško delavstvo mora samostojno, iz lastnih moči in znanj, uveljaviti svoje pravice. Ne v politiki, no v strokovni, ne v katerikoli drugi liniji javnega udejstvovanja ni dopusten kompromis z marksističnimi združenji, v katerih se vedno vsepovsod skriva njihov strogo materialistični nauk, nauk razdejanja in revolucije. Kdor tega navodila najvišjega poglavarja ne sluša in mu ne sledi, bodisi iz osebno koristnih ali drugih razlogov, ta se je sam obsodil. Današnji čas, ko gospodarski rival ne nudi delavstvu dovolj pravic in primernega preživljanja družine in ko komunistični agentje na najbolj rafiniran način pod raznimi krušnimi borbenimi gesli po shodih, revijah in časopisih begajo delavstvo in ga skušajo pridobiti v svoje vrste in v službo svojih razdiralnih idej, je nujno potrebna v katoliških vrstah jasnost in odločnost. Ogenj in voda sta nezdružljiva. Katolicizem in marksizem sta si v svojem bistvu nasprotna. Vsako prizadevanje za zbli-žanje teh dveh svetov je utopija. To, kar je katolicizmu temelj in vir obstoja preko dvatisočletnih borb, je marksizmu največji nasprotnik, španska državljanska vojna nam nazorno prikazuje, kakšen je komunizem brez krinke in kulis. Zaslepljenci, ki so v nevednosti pomagali komunizmu v Španiji do moči s svojimi glasovi, plačujejo danes to s smrtjo. Časopisi stalno poročajo o grozotah, ki jih morajo prestati delavci zato, ker so katoliškega prepričanja. Brezobzirno mučijo vsakogar, kdor ne pristane na njihov marksistični nauk. Notranje politični razvoj Francije nam je drugi jasen dokaz, kam tira kompromis z marksisti. Ljudska fronta, ki je omogočila socialistom do vlade, drvi kakor plaz v prepad komunizma. Združili se bodo socialisti in komunisti v rdečo fronto za »enoten nastop vsega proletariata«, vlado pa naj bi prevzel vodja komunistov Thorez. Katoliško delavstvo danes opaža nevarnost, ki mu grozi, katero je deloma samo zakrivilo, in se hiti osvoboditi klešč kompromisa ter se postavlja v lastne smeri. Povsod tam, kjer so katoličani v svojih združenjih stvarjali kompromise z marksisti, je katoliški pokret trpel na razmahu, gospodarsko pa delavstvo ni ničesar pridobilo.
Tudi pri nas so se našli ljudje našega nazora, ki zagovarjajo skupne nastope z marksisti. Pod naslovom delavske edinosti zagovarjajo svojo napako. Zdrav čut slovenskega delavstva pa je dovolj močan in je tudi v tem, kakor sicer težko, napravil konec. Ustanovila se je katoliška delavska strokovna organizacija ZZD. Do tega je moralo priti, če nočemo tudi mi doživeti dogodke, ki jih radi neprevidnosti in neodločnosti doživljajo drugod.
Združimo svoje sile! Mesto vsakega zavednega katoliško mislečega delavca je edino le v »Zvezi združenih delavcev«!
Za nov drnlabnl red.
V »Delavski fronti« smo že poročali o izdaji dr. Gosarjevega velikega dela »Za nov družabni red«, ki je izšlo v dveh zvezkih. S to svojo knjigo je potrdil dr. Gosar o sebi glas, ki ga je užival, da je namreč poleg dr. Ušeničnika naš največji slovenski sociolog, proti kateremu naši marksisti nimajo nikogar postaviti.
V zadnjem »Času«, katoliški znanstveni reviji, se je oglasil k dr. Gosarjevemu delu dr. Ušenič-nik Aleš, ki obširno navaja glavna Gosarjeva izvajanja. Podčrtava, da hoče dr. Gosar le preureditev in ne preobrat sedanje družabne in gospodarske ureditve in da sprejema v načelu sedanji menjalni (kapitalistični) način gospodarstva, za katerega pa zahteva preusmeritev v smer splošne blaginje in sicer s pomočjo podru-žabljenja in uveljavljenja samoupravne ideje ter da se da vse to izpeljati s pomočjo evolucije in ne revolucije. Dr. Ušeničnik poudarja prednosti dr. Gosarjeve knjige, med katerimi je ena največjih njegova realnost, ki sega tako daleč, da se bo zdel dr. Gosar temu ali onemu celo premalo radikalen.
Rene Bazin
24
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Cokan.
In spustil se je na trg, med tem ko je župnik odhajal v župnišče. V začetku ni mogel misliti na nič drugega, kot na srečanje s fontenejskim župnikom. Enkrat se je celo obrnil proti župnišču, toda mogel je videti le strešno okno, streho in ograjo.
— Dober človek je ta mali Morvandijec, je mrmral, kakor ženska, tako občutljivo srce ima. Če bi še moja umrla mati živela, bi mi ravno tako govorila, kot on.
Šel je med trškimi hišami. Tovariši so ga pozdravljali. Nove misli so za nekaj časa pregnale spomin na duhovnikove besede.
Na koncu trga je Gilbert vstopil v neko zelo revno stanovanje s slamnato streho, kjer so se špe-ravci že udirali. Mlad mož je pravkar nehaval jesti za mizo iz stare črešnje, od noža izrezano, od rok, skled, komolcev in cunj dveh ali treh rodov obrabljeno. Žena, rjavolasa in sveža, ki je imela rdeča lica, kakor če bi se pravkar jezila ali jokala, je brisala mizo. Mož je sklonil glavo in jedel kruh, pred seboj je še imel napol polno steklenico in krožnik, v katerem je še bilo nekaj krompirja s kisom in oljem.
— Dober dan, Dirž6! Zgleda, da ne ješ nič bolje kot jaz!
Mladi mož je dvignil svojo malo glavo, ki je bila do ušes pokrita z velikim klobukom iz mehkega blaga. Dirže je bil še zelo mlad in zelo vročekrven. Imel je močna ramena, ridžo, nakodrano brado, kratke mladeniške brke, zelo rdeče ustnice, kratek nos,
nizko čelo; ne mogel bi reči, da je bil lep, toda njegov pogled, pravilen, čist kakor potok, je govoril o moči in preprostosti. Na veselo Klokejevo vprašanje je odgovoril:
— Spomlad ni preveč dobra. Če škorje ne bodo šle, ne vem, kako bom preživel družino, ki prihaja.
Nasmehnil se je in kmečko lice se mu je razjasnilo, z migljajem oči je pokazal mlado ženo, ki je bila noseča.
— Bo, je rekel Gilbert in se tudi smejal. Toda, Dirže, največja nesreča je, da ne bomo več kosili.
— Ne, povsod so stroji!
— Razen pri gospodu Mihaelu. Jaz kosim njegove travnike, kar sem zapustil Viži, že več kot dvajset let. Kaj bi rekel, če bi rekel, naj tudi tebe najamejo ?
— Rekel bi ti — hvala; toda motiš se; vsi so enaki; kupil bo kosilni stroj.
— Strela! je stisnil Gilbert in se približal, kakor če bi hotel skočiti na Dirže ja. Kaj si rekel?
— To, kar vem.
— Nikdar ga ni imel.
— Pa ga bo.
— Ne bo. Noče mi odvzeti tega dela. Dvanajst dni dobre plače,,Dirže, je to mogoče? ...
— Poslušaj, mu je rekel mladi mož ter se nekoliko nagnil, da bi pripovedoval to stvar. Komolca je naslonil na kolena in z glavo naprej. Na sejmu v marcu je srečal trgovca s stroji in nekdo ga je slišal, ko je spraševal za ceno, da: »Koliko veliki modeli? Koliko amerikanska znamka? Vaša?« To je dokaz, Kloke, še hočeš, da ti nadalje govorim?
— Pojdi z mano! Greva h gospodu Mihaelu; poslušal naju bo, poznam ga. Veš kaj, luč je to!
Dirže je, ne da bi se zganil, gledal mlado ženo, ki je postala resna, ko je slišala govoriti moža.
Rekla je, čisto tiho, stiskajoč platno med rokami, kakor če bil bil to zaslužek dveh tednov, ki ji ga hočejo odvzeti:
— Treba bo tja iti in predvsem ne odstopiti od plače.
— Nič se ne boj! je rekel mož, čigar oči so postale žareče. Poznaš me!
V	tem trenutku sta bila oba na pragu, privzdignila sta klobuk v slovo ženi, ki je iz ozadja sobe gledala za njima ter mislila na stvari bližnjega poletja. Ona dva pa sta odšla in izginila na poti, ki gre okoli trga ter doseže nekoliko niže cesto. Bila sta enako visoka, toda starejši je bil bolj vitek, imel je neko neprimerno visokost, ki se je je navzel med visokimi drevesi.
— Če hočeš, še Dizuefa vzameva sabo; ta ravno tako čaka na košnjo v gozdu, kakor jaz. Dva in dvajset let že kosi.
Mladi je odgovoril z odobravajočo kretnjo. Pred njima ni bilo drugega, kot travniki, kjer je trava rasla, bila že gosta ter blesteča. Povsod je poganjalo cvetje; voda se je spodaj nevidno pretakala, nad njo je svetilo sonce in veter je valovil listje, cvetje in peclje, polne soka. Moža sta razmišljala o prostranosti, ki jo je pokrivala trava. V spomin so jima prišle zadnje košnje, nato sta bolj raztreseno opazovala gozdne vrhove, še rdečkaste od smole in poganjkov. Vas Volčji dol je bila skrita nekaj sto metrov od obronka. Gilbert in Dirže sta zavila okoli gradu in prišla k Dizuefu, ki je bil doma ter je spal poleg kamina. Bil je star zidar, toda kljub izučenju je bil malokdaj zaposlen pri zidanju hiš ali popravi podeželskih mostov. Mojstri so ga najeli le v največji sili, pa še takrat je mešal le malto. Star je bil že nad šestdeset. Bil je narodnjak, trde glave, nekoliko naglušen, trmast, toda čudovito len, kadar
Za tem polemizira dr. Ušeničnik z dr. Gosarjem o nekaterih točkah, v katerih je pokazal dr. Gosar nedostatke krščansko-socialne smeri, kot jo je svoječasno razložil dr. Ušeničnik v svoji »Sociologiji«, ki je izšla leta 1910. Dr. U. je mnenja, da ni bistvenih razlik med njegovim in dr. G. naukom. V smeri podružabljenja je šel v svoji knjigi skoro še nekoliko dalje kot dr. G., ker je recimo zahteval tudi socializacijo bank in zavarovalnic.
Dr. U. zaključuje, da je potrebna delitev dela in da moramo priznati prav tu dr. Gosarjevemu delu veliko pomembnost. Dr. Gosar se ne zadovoljuje s splošnimi zahtevami, temveč jim skuša določiti konkretnejše oblike, d asi tudi sam priznava, da je treba še podrobnejših konkretnih rešitev iskati od primera do primera. Obravnava pa dr. Gosar veliko vrsto vprašanj, ki se doslej sploh niso ali so se le površno obravnavala. Zato v tem smislu iskreno pozdravljamo to veliko, dejal bi, monumentalno delo!
Tudi stari prijatelj krščansko-socialnega gibanja, sivolasi nadškof dr. Jeglič se je oglasil k dr. Gosarjevemu delu v Književnem Glasniku Mohorjeve družbe. Samo nekaj stavkov iz njegove izjave navajamo: »Nauki, ki jih razpravlja g. pisatelj, se popolnoma ujemajo z nauki okrožnice sv. očeta Pija XI., Quadragesimo anno. Pisatelj je v duhu napredovanja v socialnem razvoju sodobne družbe prekoračil meje solidarizma, ki so ga razlagali in utemeljevali naši krščanski sociologi... Resnična je pisateljeva trditev, da mora vso konstrukcijo sedanjega družabnega reda dobro in temeljito poznati, kdor hoče govoriti in dajati nasvete za obnovo tega življenja. Vsem kličem: V roke Gosarjevo knjigo, v roke oba zvezka in jih naravnost z napeto pozornostjo preštudirajte.Dokler tega niste storili, o socialnem vprašanju kar molčite, da ne boste zapeljali na kriva pota onih, ki jim hočete biti voditelji. Posebno pa prosim in rotim one, ki ste se navzeli marksističnih zmot in bi po njih delavstvo zastrupljevalk Poslušajte svojega starega prijatelja!« Tako g. nadškof.
Po avtoritativnih izjavah dr. Ušeničnika in g. nadškofa preostane vsakemu socialnemu delavcu v naših vrstah, da zajema resnico, kjer je. Nesporna zasluga dr. Gosarjeva je, da je z najtežjim kladivom zamahnil po »krščanskem socializmu«, ki so ga pričeli pri nas propagirati tisti, ki so svoječasno odrezali dr. Gosarja od organiziranih delavskih vrst in »zastrupljali delavstvo z marksističnimi zmotami«. Vendar pa tega krščanskega socializma ni konec, dokler ne pride z merodajnega mesta izjava: »Motili smo se, zmote obžalujemo in obsojamo ...«
Mednarodni urad za delo v preteklem lelu.
Ženevskemu Društvu narodov čim dalje bolj očitajo, da ni več svetovna, temveč da je le še'evropska ustanova. Ameriške države so celo prišle na misel, da bi ustanovile zvezo ameriških držav, ki bi ne bila slabša od ženevskega Društva narodov.
Mednarodni urad za delo je v tem oziru mnogo srečnejši od svoje pokroviteljice. Tako je bila januarja leta 1936 regionalna konferenca Mednarodnega urada za delo (MUD) v državi Čile, koncem leta pa je zaprosil predsednik Združenih držav Roos-velt za enako konferenco, ki bi se naj vršila v Washingtonu. Tudi azijsko delavstvo zahteva konferenco MUD na svojem kontinentu. MUD je postal tako vesoljna ustanova, izven katere stojita le Nemčija in Costa Rica.
Leta 1936 je storil MUD velik korak naprej s sprejetjem konvencije, ki ureja delovne pogoje — posebno delovni čas — mornarjev. To konvencijo so sprejele v prvi vrsti države, ki se jih tiče. Do sprejema te konvencije je bila zelo dolga pot, ki se je pričela že leta 1920, oziroma že ob sklepanju miru po svetovni vojni. Delo-
jemalci so doživeli od tega časa dalje mnogo razočaranj, končno so uspeli.
Konvencija o 40-urnem delovnem tedniku še ne ‘gre od rok, kot bi želeli delavci in nameščenci. Junijska konferenca MUD je sprejela šele osnutek konvencije o 40-urniku pri javnih delih. Prihodnja konferenca se bo pečala š 40-urnikom v grafični, kemični in tekstilni industriji. Zadnji primer bo obravnavala konferenca v Washingtonu.
V	preteklem letu je bil sprejet osnutek konvencije o plačanem dopustu. Osnutek predvideva plačan dopust za delavstvo v trgovini in obrti. Kasneje se je razširil osnutek tudi na mornarje. Dalje je bila na pretresu reforma, ki je naperjena proti brezposelnosti mladine: učna doba, oziroma zaposlitev mladine naj se prične s petnajstim, mesto štirinajstim letom. To načelo je že sprejeto za mornariško osobje, dočim je še v razpravi glede uvedbe v trgovini in obrti.
MUD ni prezrl koristi neevropskega delavstva. Posebna konvencija je uredila nabiranje delavstva v kolonijah med domačini, s čimer se je napravil konec prisilnemu delu.
Kar se tiče sprejetja (ratifikacije) konvencij po posameznih državah, je treba ugotoviti, da napreduje nekoliko hitreje.
V	prvih petnajstih letih je bilo sprejetih povprečno na leto 45 konvencij, od leta 1925 do 1929 po 50, v letih krize celo po 51. Skupno je bilo doslej ratificiranih 732 konvencij. Strokovničarji bi želeli sicer še hitrejši tempo v tem oziru. Toda ravno naloga strokovnih organizacij je, da v državah od vlad izposlujejo sprejetje še neodobrenih mednarodnih dogovorov. Zdi se, da v tem oziru še ne vrše organizacije dovolj krepko svoje naloge.
MUD je poleg vsega tega dela priobčil v preteklem letu zanimivo studijo o socialnih posledicah krize, dalje pa še tudi o prehrani delavstva in o kolektivnih pogodbah. Dalje obravnava uprava MUD vprašanja zaposlitve inozemskih delavcev, izseljevanje in doseljevanje, poljedelsko delo itd.	*
Če je človeštvo obupalo nad politično zvezo narodov, lahko rečemo, da se to ni zgodilo z Mednarodnim uradom za delo. Okrog njega se vedno bolj zbirajo zaupljivo vse države, ker se zavedajo, da je treba socialna vprašanja reševati skupno in sporazumno ter brez zahrbtnosti.
Shrbslvo za obolelo avstrijsko mladino.
Vajeniška skrbstvena akcija pri zveznem ministrstvu za 'socialno upravo na Dunaju je tudi letos izdala brošuro: Fur-sorge fiir die erkrankte Jugend Oster-reichs. Državni tajnik Hans Rott navaja v vodilu sledeče:
Vajeniška skrbstvena akcija je nastala iz dobe vojne stiske. Beda in pomanjkanje med vojno je v telesnem razvoju mladeničev zapustila take sledove, da je bilo brez-
pogojno potrebno, da nastopimo proti temu pojavu z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Skrbstveno delo je pa še tudi danes absolutno potrebno. Tudi v današnji gospodarski stiski je zelo važno, da nudimo mlademu delavcu, vajencu, možnost, da se vsaj za kratek čas telesno in duševno odpočije. Nič manj pa ne smemo ceniti doživetja skupnosti, katerega nudi vajencu skrbstvena akcija v obliki skupnega udejstvovanja v športu, v petju in igri, v času, ki ga vajenec preživi v počitniških domovih imenovane akcije. To doživetje skupnosti ima v odločujočih letih razvoja mladega človeka večinoma za vedno delujoč učinek in oblikuje mladega človeka na čisto svojstven način. Čut skupnosti in medsebojne odgovornosti se pri tem v veliki meri prebudi. V lepi okolici »domov« in na skupnih potovanjih doživlja ta mladina lepote narave in naše domovine. V tem doživljanju pa imajo svoj začetek tudi globoki izviri za pravilno notranjo ljubezen do domovine. Ljudje s takimi mladostnimi doživetji bodo postali tudi najboljši nositelji našega novega državnega pojmovanja. Z vsega tega razmišljanja morajo vsi odločujoči faktorji uvideti, da morajo vajeniško skrbstveno akcijo pospeševati na ta način, da ne bo nudila le bolnim in potrebnim kratek odpočitek, temveč da bo mogla nuditi čim številnejšim službujočim mladim ljudem v svojih domovih doživljanje skupnosti. Pri tem ne mislimo le na golo skrbstveno akcijo, mislimo tudi na bodočnost našega naroda, na izobrazbo enega dela naše mladine, ki bo oblikovala usodo nove dobe.
»Slovenec« z dne 26. avgusta 1934 je pisal v članku »Počitniški domovi za vajence v Avstriji« sledeče:
Vsepovsod slišimo in čitamo, da je mladina up naroda. In ker so vajenci tudi mladina, velja tudi zanje, da so up naroda. In to čisto po pravici: saj to so bodoči obrtniki in gospodarstveniki. Žalostno pri vsem tem je to, da ostajamo le pri besedah, dejanj za našo mladino, posebno za vajence in vajenke pa je kaj malo ali pa nič.
Ali bi ne mogli ustvariti kaj takega? Ali ni v naši domovini nič starih, pa dobro ohranjenih gradov in pristav, kjer bi se naša delovna mladina odpočila in okrepila? — Da, vsega tega imamo dovolj, samo skrbi za naše vajence in vajenke ni nobene, zato pa vsebujejo statistike jetičnih tako porazne številke.
Skrajni čas je, da se v tem pogledu nekaj ukrene. Predvsem bi bilo treba po avstrijskem zgledu na merodajnem mestu ustanoviti poseben urad za vajeniško vprašanje. Ta urad bi imel nalogo poleg drugega skrbeti za telesno in duševno zdravje naših vajencev in vajenk. Eno mogočno sredstvo za dosego namena pa so nedvomno počitniški domovi, ki naj jih tudi mladina čimprej dobi.
s tako požrtvovalnostjo podpiralo državo za časa abesinske vojne. Mezde bodo zvišane za 10 do 15% v vseh delavskih strokah. Italijanski industrijci so sicer malo godrnjali, ker pa poznajo železno Muso-linijevo pest, so kmalu utihnili ter zvišanje odobrili. — Tudi na Poljskem so dobile tovarne prijazen opomin od vlade, naj mislijo na zvišanje delavskih mezd. Veliko tovarn je temu pozivu že sledilo ter je dvignilo mezde za 10%. Takšni pozivi bi bili potrebni tudi pri nas.
Delavske plače v inozemstvo zvišnfeio.
Te dni je izvedla italijanska vlada zvišanje delavskih mezd. V svojem ukrepu utemeljuje Vlada ta ukrep z nujno potrebo, da se oddolži svojemu delavstvu, ki je
Nogomet. V državnem prvenstvu smo imeli v nedeljo počitek radi pravoslavnih velikonočnih praznikov. Belgrajski klubi so priredili nogometni turnir, katerega največja atrakcija je bilo srečanje med starima rivaloma BSK in Jugoslavijo, ki se je končalo neodločeno 2:2. Tekmo je gledalo 7000 gledalcev. V tem turnirju sodelujejo tudi inozemski klubi in sicer dunajska Admira ter budimpeštanski Ferencvaroš. —
V Sloveniji so se igrale v nedeljo nogometne tekme v korist blagajne LNP. Najzahimivejše je bilo srečanje med reprezentancama Maribora in Ljubljane v Mariboru. Ljubljanska reprezentanca je bila sestavljena iz prvega moštva SK Ljubljane, Maribor pa so zastopali igralci SK Železničarja in ISSK Maribofa. Tekma je bila ves čas odprta ter sta si bila nasprotnika enakovredna. Zmagala je Ljubljana s precejšnjo smolo 3:1. — V Celju sta igrali reprezentanci Celja in Trbovelj. Tekma je bila neodločena 3:3. — V Londonu se je zaključilo angleško nogometno prvenstvo, katerega si je priboril klub Sunderland nad nasprotnikom Preston North End z zmago 3:1. Tekmi je prisostvovalo 95.000 gledalcev, med njimi kralj Jurij. — Na Dunaju se je odločilo avstrijsko prvenstvo, katerega si je zopet priborila Admira. V Curihu sta se srečali moštvi Švice in Nemčije. Zmagali so Nemci 1:0.
Kolesarski šport. V Ljubljani in Mariboru sta bili v nedeljo izbirni tekmi za udeležbo na mednarodni kolesarski tekmi Belgrad—Sofija. Omenjene velike dirke se udeležita iz vsake pod-zveze po dva najboljša tekmovalca. Ljubljanska podzveza je priredila tekmo na progi Ljubljana-žalec-Ljubljana, mariborska pa na progi Mari-bor-žalec-Maribor. Obe progi sta merili po 135 kilometrov. V ljubljanski skupini je zmagal Gartner, drugi je bil Bricelj, v Mariborski skupini pa je prišel prvi na cilj Rozman, drugi pa Gregorič. Imenovani štirje bodo na tekmi Belgrad—Sofija zastopali slovenski kolesar, šport.
Lahka atletika. V nedeljo sta bili dve lahkoatletski tekmovanji — v Mariboru in Ljubljani.
V Ljubljani je priredil tekmovanje SK Korotan na igrišču Primorja, v Mariboru pa SSK Maribor na svojem tesnem igrišču na Livadi. Z ozirom na slabe vremenske razmere, ki občutno motijo trening lahkoatletov, so bili na obeh mitingih doseženi sicer povprečni, pa dobri rezultati, ki kažejo, da bo letos naš lahkoatletski šport še lepo napredoval.
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
ZA SV. BIRMO: Najlepši spominek: molitvenik
in rožni venec! Najugodneje kupite v Tiskarni
sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
Prav dobre birmanske ure dobite pri grajskem
urarju v Mariboru. Znižane cene.
Nalivna peresa
od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
mu ni bil gospodar ali pa delo po volji. Tudi reven je bil. In Gilbert Kloke je mislil, da Dizuef, kakor vsak starejši, zasluži, da sočustvujemo z njim, mu pomagamo ter ga najamemo za košnjo.
Možje so šli ob gradu, šli so preko trate, ki ga loči od gozda. Z višine terase, ki jo je sonce že dopoldne zapustilo, da bi svetilo na drugo stran, je Renard, ki se je važno sprehajal, opazil skupino, ki je šla proti kamenitim stopnicam.
— Hej! Vi tam, po kaj prihajate?
— Da bi govorili z gospodom Mihaelom, je odgovoril Gilbert, ne da bi pridržal korak.
— Bolan je; ne bo vas mogel sprejeti... Kdo vse ga je že nadlegoval, mislite, da ima čas za vsakega?
— Renard, to vas nič ne briga!
Ko je Mihael slišal šum, se je pokazal na koncu gradu; brez dvoma je predmet pogovora razumel. Bil je bled in zasopel, ker je šel trideset korakov.
Pomignil je Gilbertu in tovarišema: »Pridite!« Obrnil se je proti dvoru pri vhodu, ki je bil gorkejši in bolj okrašen kot terasa. Dvor je bil pred vrati, bil je tlakovan in s cementom zalit, pločevinasto streho, ki ga je ščitila, so nosili trije beli stebri. Ta stebrenik, le nekoliko dvignjen nad zemljo, je dala zgraditi Mihaelova stara mati, stara žena, ki ji je ugajal hlad dreves in pogled na polje proti trgu, z živo mejo obrezanih dreves ob cesti. Naslanjači so stali v krogu, vrtni stoli pa vzdolž ob zidu. Mihael je stoje pričakoval fontenejske delavce. Dva izmed teh sta gotovo dobro poznala pot. Šli so po njej s ponosno gotovostjo, kakor če bi mislili: »Hej, Renard, manj si kot mi; sicer pa ne gremo prvič.«
Vsi trije so ga obenem pozdravili in Gilbert, ki je šel nekoliko naprej, da bi se podomače pomenil, je vprašal:
— Ste bolni, gospod Mihael, kakor pravijo. Če vam to hudo dene, nas ni treba sprejeti.
Mladi mož je stisnil troje ponujenih rok.
— Vse eno pridite. Med tem ko bom pokonci, sem vam na razpolago. Kaj bo?
Nobeden izmed treh ni odgovoril na to hitro vprašanje. Treba bi bilo najprej sesti in govoriti o manj važnih stvareh. Sedli so na ponujene stole; Gilbert je pogladil svojo ridžo brado ter rekel, gledajoč graščaka:
— Gospod Mihael, ali res mislite kositi s kosil-nim strojem?
— Mislil sem na to, a odločil se še nisem.
— Na to mislite: ne bo dobro.
— Zakaj?
— Gospod Mihael, ker bo to proti nam. Sem mogoče slabo delal?
— In jaz? je glasno rekel oče Dizuef. Niste bili v preteklih letih zadovoljni, z menoj? Že od nekdaj, odkar delam pri vas?
— Saj je ja treba, da delavci žive, je dodal Dirže ter se sklonil naprej. Stroj odjeda delavcem delo!
— Gospod Mihael, ne boste storili tega? Ne bilo bi pravično!
— Niti ni v vašem interesu!
— Ne bo miru!	#
Troje glasov se je razvnelo. Troje mož je pri-mikalo svoje stole k Mihaelovemu, ki je čakal in tiho gledal te, ki so govorili.
— Dovolj buržujev je že, ki ne dajo več kositi! Vi ste zadnji. Vaš oče in vaša stara mati sta nam dajala delo.
— Ne kupujte stroja, gospod. V vašem interesu je, vam pravim.
— Ne, Dirže, ga je prekinil Gilbert; treba je
reči radi nas, radi prijateljstva do nas, da imamo mi delo, ne kupujte stroja.
— Vsaj dvanajst delovnih dni, mogoče štirinajst ali dvajset je izgubljenih, če to storite.
— Prav ima, gospod, dol z mašinami! Dajte nam dela!
— No, gospod, dajte ga nam!
Razvneli so se od bojazni, jeze in misli na prisiljene dneve brezdelja. Kosci so spraševali gospodarja travnikov in če oči starejših dveh niso grozile, je bil v očeh mlajšega, ridžobradatega Diržeja upor in nezaupanje.
Ustnice so prenehale govoriti, toda ostale so napol odprte pripravljene, da ugovarjajo, ali se pritožujejo. Troje mož je imelo isto kretnjo, ločili so se le po izrazu. Sklonili so se naprej, kakor da bi sprejemali kruh.
— Poslušaj, Gilbert, in vi, Dizuef, zapomnita si, kaj bom vama rekel. Radi vaju, ki sta stara hišna prijatelja, letos ne bom kupil stroja, toda pod izrecnim pogojem: dnevna plača ne bo višja od treh frankov.
— To je, kakor je treba, je rekel Gilbert.
— Sindikat se s tem zadovolji za pomladno delo, je rekel oče Dizuef. Lahko sklenejo.
— Tri franke petdeset, je rekel živahno 'Dirže. Za težko delo kakor je na travnikih, se ne zahteva manj.
— Plačal bom tri franke, nič več. Lahko računate, do deset koscev vsakemu po tri franke, štirinajst ali osemnajst dni, toliko stane kosilni stroj. Od svoje misli odstopim le radi vas, radi vaših interesov. Toda v zadoščenje mi je, da bo vam v dobro. Smo se dogovorili?
(Dalje sledi)
Izdajatelj in odgovorni urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).