r -PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE Č IT ATELJE PROLETAREC V I Official Organ Vu^ohlav Federation, S. I',--(»lasilo Jugoslovanske SorialiHtičiic Zveze — GLASILO — P K O SVETNE MATICE J. S. Z. JT. — NO. 1436. termi m aerMarf-elana M«iler. DvrrMbrr «, IW»r, nt t Ur pM( vfflr« ■ I « m I«-« k m. |||M uml.f ikr Art ml Vmrnurrmm of Murrh .trd. IMTII. CHICAGO, ILL., 20. MARCA (March 20), 1935. . ..•»;■ : l*uMlaHe«l wrrkly at :i«St» U. 2Hth »t. LETO — VOL. XXX. GONJA PROTI TUJERODNEMU PREBIVALSTVU Delavstvo išče izhod izpod bremen krize ZLOBNO ZVRAČANJE KRIVDE NA "TUJCE" POVZROČITELJI KRIZE SLEPARIJO JAVNOST S TAKTIKO ŠČUVANJA "Nedrzavljani dobivajo službe, veterane se odslovijozatrjuje zavajalna propaganda V NENORMALNIH časih se reakcija vselej poslužuje huj->kanja bodisi enega sloja prebivalstva zoper drilgefa, ali naroda zoper narod, še najbolj priljubljeno sredstvo pa je ščuvanje "patriotov" proti radikalcem. Radikalci so v tolmačenju reakcije vsi, ki niso pri volji molče trpeti pod težo razmer in socialnih krivic. Tako hujskanje v tej deželi narašča čimbolj se kriza podaljšuje. Na shodih Amerike legije zahtevajo neodgovorni široko-ustneži, da se naj vse tujce (ne-državljane) deportira, pa tudi tiste natural.zirance, ki so "komunisti", kajti čemu bi tu odjedali kruh domačinom in pa-triotičnemu prebivalstvu vob-če! Džingoistični tisk je prjšli tiden na senzacionalen način objavljal statistične številke, s katerimi je dokazoval, da prejema v Nevv Yorku podporo re-lifa 200.000 tujcev, kar stane C2,£00,000 na mesec. Ista statistika sklepa, da je v tej deželi .nad 5,000,000 tujcev, izmed katerih jih stotisoče prejema relif, ne da bi hoteli priseči zvestobo deželi, ki jih hrani. Neka druga statistika trdi, da je v Nevv Yorku v resnici o-krog 300,000 tujceV "na reli-fu". Isti vir zatrjuje, da 10 odstotkov teh podpirancev simpa-tizira s komunistično stranko, ali pa so včlanjeni v nji. Vse te "statistične" ugotovitve so bile skovane v uradih takozvanih patriotičnih organizacij in v uredništvih Hearsto-vih in drugih ultra džingoistic-nih listov.' Najnevarnejše so v hujskanju zoper tujce sledeče trditve omenjenih krogov: "Na i poizvedovalci so dognali, da je vposlenih v relifnih uradih mnogo komunistov, ki dajejo v vseh ozirih prednost tujcem na škodo domačinov. "Dalje so ugotovili, da ne veterane in domačine v mnagih slučajih odpustili iz službe, na njih mesto pa so najeli nedr-žavljane, med njimi celo take, ki vodijo komunistične demon-'ne bodo "tujci", ampak držav-slracije in propagirajo nasilno ljani z zavestjo enakovrednosti, strmoglavljenje vlade. Velika večina slovenskih de- "Imamo dokaze, da so bili v lavcev že ima državljanske relifnih uradih mnogi veterani pravice, toda v nekaterih dru-odslovljeni, njih službe pa so gifi narodnostih je odstotek dr-dobili tujci. žavljanov precej nižji, kar je "Pri federalnem projektu v kvarno njim in drugim delav-okraju Queens je bilo odslov- cem. Nekateri iz enega ali dru-Ijenih več veteranov brez vzro- gega vzroka ne morejo postati ka, na njih mesta pa so bili na- državljani. Kar pa se tiče osta-jtti nedržavljani. Plača pri teh lih, je brezbrižnost za lastne in-delih je $11.20 na dan." terese nedopustljiva. Demokratski governer države Ohio obtožen izrabljanja "relifa" FARMARJI SE ZAHTEVAJO RELIF Ameriška legija v Nevv Yor-ku je začela na podlagi teh huj.-kajočih "ugotovitev" s kampanjo v legislaturah vseh držav za sprejem zakonov, kj bi določali, da imajo veterani in domačini prvo prednost zapo-ditve in potem šele tujci. V illinoiski legislaturi je že sedem predlog, ki določajo registriranje tujcev, prepoved za rubriko na glasovnicah strankam, "ki so za strmoglavljenje obstoječe vlade", strogo nadzorstvo nad šolami, v katerih se dijakom vtepa v glavo prevratne ideje itd. Ena izmed teh predlog je naperjena proti zavodom in poslopjam, v katerih so uradi radikalnih organizacij, al: jim dani v najem za shode. Ako se i>o kriza v teralo razmišljati o vprašanju, katerega je obravnaval. V sporedu sta bili dve dekla-maciji. Recitacijo "Radical" (l>y R. St. Clair) je predvajal v angleščini John Rak. in Angela Zaitz pa "Naš časopis", pešni- (Nadaljevanje na 3. strani.) Tennesseeju, linčali pa so ga preko meje v Mississippiju. Značilno je, da so lani in letos linčanja na jugu spet narasla. Napori za sprejem federalnega zakona, ki bi zasledovanje in prosekutiranje linčarjev dal v roke zveznih oblasti, so bili doslej v kongresu neuspe-ni. Nasprotujejo mu demokratski kongresniki iz južnih držav. Vsled množečih se terorističnih dejanj proti črncem bo akcija za sprejem federalnega zakona proti linčarjem spet prišla v ospredje. Pri zavednem delavstvu ima vso mogočo oporo. POŠLJITE OGLASE V "MAJSKI «.I .\V čimprej. Klubom, društvom in posameznikom priporočamo, da oglašajo v tej reviji, ki bo po-- svečena 30-letnici Proletarca. Izide na 100 straneh. Naročnine na "Majski Glas" in naslove pošljite najpozneje do 17. aprila. Cene so navedene na 5. strani. SPORI, KI SO SE POJAVILI ZARADI PROPAGIRANJA TAKTIKE "NASILJA" Nauki iz revolucije v Avstriji, Španiji in Grčiji. Porazne posledice medsebojnih bojev DELAVSKO gibanje se iz dogodkov v prošlih nekaj letih lahko veliko nauči. Danes na primer se sme že z vso gotovostjo konstatirati, da je bil bratomorni boj, ki ga je fanatično negoval Gregorij Zinovjev ter drugi predstavniki ko-minternc, katastrofalen za mednarodni proletariat. In drugič, da sj zavedno delavstvo s pretnjami z revolucijo in z grožnjami za strmoglavljenje vlade le poslabšuje svoj položaj. Izkazalo se je, da revolucija ne more biti uspešna drugače, kot v slučaju skrahiranja kapitalistične države, kakor je na primer v Rusiji skrahiral carizem in je potem nastalo le še vprašanje, kdo naj ga nasledi. ---— Vlada kontrolira armado, mornarico, zračno vojno floto, poseduje arzenale itd. časi, ko je zadostovalo, da je bila armada oborožena s puškami, meči in s par topovi, so minili že pred svetovno vojno. Današnji militarizem pa je mehaničen — ogromen stroj, ki stane milijarde. Celo kadar se vladi upre del armade in del vojne mornarice ter velik del dežele, kot se je pripetilo ta mesec v Grčiji, ima vlada prednost -vsled svoje poveljujoče pozicije. Dasi je imel Venizelos veliko vojaštva in del mornarice na svoji strani, Kreto in Maeedonijo, in četudi ni bil v stiski za denarna sredstva, je bila njegova revolucija kljub vsemu zadušena. Niti to ji ni pomagalo, da je imela moralno podporo Mussolinijeve Italije. V Bolgariji je vojaška kamarila s podporo kralja zlahka odstranila vlado, k i je prišla na krmilo enako nasilno. Generalna stavka v Španiji, ki se je razvila v civilno vojno, nj bila kos premoči države in ji ne bi moglo biti kos delavstvo nobene dežele, dokler vojni aparat izvršuje vladne ukaze. Enak nauk nam daje Avstrija. Delavstvo na Kubi se že od avgusta 1933 bori za socialne pravice. Vrglo je vlado diktatorja Gerarda Machada, toda ni pa še moglo poraziti kapitalizma. V tej dolgotrajni civilni vojni na Kubi je bilo izgubljenih veliko življenj, toda nasprotniki ljudskih koristi še kontrolirajo vlado, ker imajo oporo kapitalizma in pa ker je ljudstvo preveč razdvojeno. Španija in Avstrija nam dajeta nauk, da je za zmago delavstva nad kapitalistično državo potrebna pomoč vojaštva, kajti sama generalna stavka ne zadostuje, ker je treba upoštevati, da ima tudi vlada pristaše, in da so komunikacijska sredstva le pod njeno kontrolo. Vladna propaganda je v takih bojih svobodna, delavska je zatrta. Italija in Nemčija pa sta delavstvu priča, da medsebojni boj demoralizira proletarske sile toliko, da so v kritičnem momentu impotentne. V ameriški socialistični stranki sta danes v 1 ju te m nasprot-stvu dve struji. Ena, zapopadena v takozvanem Revolutionary Policy Committee, propagira nauk revolucije, druga, kateri na-čeljuje odbor soc. stranke v Nevv Yorku, pa trdi, da je širjenje takega nauka blaznost in vaba za provokatorje in vladna nasilja. Ta struja zagovarja taktiko, kakršne se poslužujejo socialistične stranke v Skandinavskih deželah, v Belgiji, Švici, na češkem in v Veliki Britaniji. Med njima* je centrum. ki je za radikalnejše metode v propagandi, toda proti hujskanju v tako-zvano "nasilno strmoglavljenje vlade", kajti bas to bi reakcija hotela, da bi imela potem vzrok za vprizoritev novih progonov proti socialistom. Nepotrpežljivi dijaki in drugi, ki so prišli v socialistično stranko v tej krizi, se bodo morali naučiti, da z J>esedami ne bodo zgradili ne revolucionarne stranke in ne revolucije. Sprijazniti se bodo morali z dejstvom, da je treba med ljudi in jih organizirati, to pa je delo, ki zahteva naporov, potrpežljivosti in časa. Ampak je potrebno, kajti brez takega dela bi v Avstriji ne bilo delavske revolte, in socialistične stranke v demokratskih deželah Evrope ne bi bile odločujoč faktor v državi. Vsi želimo, da bi bilo kapitalizma čimprej konec, če bi le vpili nanj, namena ne bomo dosegli. Približevali pa se bomo cilju, ako delavstvo organiziramo industrialno in politično ter ga usposobimo za socialistični, ne za sanjarski boj. HITLER POKAZAL VERSAILLSKI POGODBI FIGO IN 0 Z N A NI L, DA UVEDE PRISILNO VOJNO SLUŽBO Hitlerje končno storil, kar je svet od njega itak pričakoval. V proglasu dne Ifi. marca je oznanil, da se Nemčija ne čuti več obvezana spolnjevati ver-saillsko mirovno pogodbo, katera ji dovoljuje le*1 100,000 mož armade. Z omenjenim dnem je uvedel v Nemčiji prisilno vojaško službo, v katero bo pozvanih včimkrajšem času nad pol milijona mož. Dejal je, da je Nemčija to morala storiti v svojo obrambo, kajti zavezniki, ki so določili pogoje v ver-saillski pogodbi, so v nji oblju- bili, da se tudi oni razo rože, česar niso storili, par pa celo ja-čajo svoje armade in mornarice. Poznavalci vojnih zadev trdijo, da ne bo dolgo, k<> bo imela Nemčija spet eno največjih armad na svetu in tehnično najboljša« opremljeno ter izvežba-no. Strah pred .novim klanjem v Evropi narašča. Ali ste si "Majski glas" za I. 1935 že naročili? PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. ŽIVINA V POMOČ DEMONSTRANTOM IZHAJA VSAKO SREDO. J>tMU»»»»U D.I.V.L« TitlMvM Drutba, Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v /x'dinj«nih državah zu celo loto «J.OO; /.m pol b-ta *l.7r»; m četrt leta $1.00. Ino*emstvo: za celo leto f.TftO.; za pol leta 12.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo hiti v na*em uradu najpozneje garji so mu zelo zamerili to trditev, toVia ko >e je v uniji progresivnih rudarjev sami pojavil spor, ki je dovedel do izključevanj in porazov prejšnjih funkcionarjev, se je izkazalo, da je bil Hiflquit v pravem. Nj eno glasilo Progressive Miner izrabi marsikako priliko za napad na socialiste, vsakikrat brez povoda in vzroka. V izdaji z dne 8. marca pravi, da Thomas izgublja ugled, ker vztraja pri pridiganju internacionalizma. dočim se ta dežela za tuje neprilike ne briga. Posebno pa se "progresivno" glasilo huduje na Thomasa, ker je po pravici povedal, kaj misli o demagogu Coughlinu, katerega Progressive Miner obožuje. Taka je pač "naprednost" radikalnih dualnih unij. Komaj se dobro ustanove, že tekmujejo v reakcionarnih nazorih z najbolj nazadnjaškimi organizacijami. razmajalo celo bolj, kakor pa odprti zunanji sovražniki. Naj-gla.neji radikalci so bilf v marsikaterem slučaju le agenti provokatorji v službi justične-ga departmenta ali pa privat- vselej veliko več glasov kakor komunisti, ampak kljub temu obOji skupaj veliko manjši odstotek, kakor smo jih prejemali do L 1920. Naši prijatelji komunisti nih kapitalističnih aijencij. Po- v teh letih, po vzgledu nem k,h javili so se preko noči in % naj- in drugih, obrnili »voj boj v večjo bojevitostjo pozivali na [glavnem le proti socialistom. V odpor ter "razkrinkava!} na-1 tej Ijuti bratomorni borbi je frj. zadnjaške ocialistične voditelje." Po vojni so svoje aktivno d i preselili v komunistične struje, i k jer so se vsled tedanjega ko- lo jasno, da ne more izgubiti .koncem konca nihče drugi kakor delavski razred. tfn izgubTI je bitke v vsaki deželi, kjer j» bil razdeljen na približno ena- | munističnega "revolucfonarne- ko močne nasprotujoče .-i struje. (Dalje prihodnj.č.) z ga programa lahko uveljavili še veliko bolj, kakor pa ptej v socialistični stranki. V glavnem odboru komunistične stranke so bih agenti provokatorji, ali paF ^ • / a . "revolucionarne" putke, ki jih | Priredi program in z*- | je denar zlahka pridobil, da soj bavo 6. aprila s pe prodali za proti lelavsko ^o-. . . ... _ t njo. Uuis Fra na, ki je pisal 1.1 J" ~ ***** lOia komunistične manifeste, , / **t™?****"*'1' je bil eden takfh pr >dancev. kl"ba ^ 20 JS/;na ~'tti: Dva vodilna "tajna" zaafopni- sfram' GoJ1 oh V* ka. ki so jih ameriški komunisti ™ v poSiljali na "tujnfc" komunisti- "Red Star", telovadni odsek kluba st. 20 JSZ čne zbore tu in v inozemstru, sta bila kapitalistična plačenca in pijona za justJdni (?) de-f».i Pl fhenT. Znana konvencija komuni- Stiri tiaoč farmarjev in o proili trden ne aa ljudi, ampak tudi krma sa živino. Kot »o poročali demonstrirali v St. Paulu, Minn., ja privedlo • tabo tudi flati, to M poslanci v ca*u teVa nepričakovanega obiska nekaj Živine, katero »o prignal! k vhodu sbornične pa- —l* žnrili in tprejeli novo relifno postavo, da potolažijo lače, da opozore poslance na pomanjkanje ne samo kra- rasjarjene farmarje. Vrtinci v socialistični stranki "čemu molčite o frakcijskih bojih, ki danes spravljajo socialistično stranko ne samo v nevarnost razkola, ampak razpada?" vprašuje čitatelj iz Pennsylvanije. In drugi: "Zakaj je bil socialistični stranki države Indiana odvzet čarter?" . Pred nami je tudi vprašanje, dali je "American Guardian" socialistični list. " 1 Dalje bi čitatelji radi izvedeti, Čemu je po sprejemu r.ove načelne deklaracije v socialistični stranki več konfuznosti in notranjih bojev, kakor poprej. Mncvgo naših naročnikov prejema tudi angleške socialistične liste. V njih čitajo, da zahteva soc. stranka države Massachusetts odvzem čarterja newyorŠki socialistični stranki, ki je bila in je skozi vsa ta leta najjača socialistična organizacija in edina, ki je pri lanskih novemberskih volitvah znatno napredovala v glasovih. Soc. stranka države Maryland.protestira proti odvzemu čarterja stranki v Indiani, istotako newyorška socialistična stranka, ki ob enem zahteva preiskavo poslovanja v glavnem uradu in postopanje ekseku-tive, češ, da je skrajno pristransko. FRANK ZAITZ: SOCIALISTIČNA STRANKA BOJIH SKOZI KRIZO V lističnih shodih, pri proda;ai'»j literature itd. Pridružen ie Mt posebna skupina Delavski te'% vadni in športni zvezi (VVork-ers' Ovmnastfc & Šport /♦finance of America). . , . , V soboto fl. aorila rrireli v stov v neki Aumi v Michiganu Srnithovi dvor||n| 21)?r> c,f- ječUateljem lahko se vspomi- Wff Avp.f ple,n0 zabavo in nu. Bila je tajna in pomagali -d v katcrpm bo m n io jo organizirali z največjo Kim preJvajarfa znana šaljiva tajnostjo poleg Posterja m Ku- j|?ra ..„an, von Smash.. chenberga tudi taki 'komuni- , , bo E|. 1>abrty [n nj «t« . ki so prejemali čeke za|Bhje No(es orkester ,voje revolucionarno 4elo od v jmenu od kj| .,Rdeča j,»stičnega departmenta. zda„ vabim vse dtateljc ^ To trošenje vladnega denar-: iiftta na poset naše prireditve ja za agente provokatorje jeVstopnice v predprodaji so po začelo pojemati šele, ko je neki 25c in pri blagajni dajm več zvezni sodnik v Bostonu prišel, Dobite jih pri članih in članicah posumim na dan z odkrito kri-! na ^verni strani in v uradu |J'e . regularne plače. Senator, A. F. of L. je narasla v član-Kriza je povzročila mnogo član ^armer-Labor stvu in v vplivu, toda.i-e vedno zmede v vseh ameriških poli-|sfranke» glasoval za doda-tičnih strankah. Republikanska da morajo biti plače de- I je o nes vešče na in se še nič ne |*vcev, ki jih vposli relif pri ve, kdaj pride k sebi, če sploh. javnih delih, enako visoke, ka- je le majhen odstotek ameriškega delavstva v njenih unijah; v drugih še veliko manjši. Ogromna večina delavccv je še kdaj. Demokratska je po ve-fkor ** mezda za slična dela v neorganrziranih. V početku čini, ki jo ima v legislaturah, v zbornici poslancev in v senatu, jačja ko kdaj prej, toda vendar razdejana, brez programa in brez smotra. Njena os je predsednik Roosevelt, toda včasi demokratsko kolo ^;ine z osi in voz obstane. Z mešetarenjem, obljubami in rotenjem se jim je dozdaj še vselej posrečilo izpadlo kolo znova natakniti. Kljub njunemu kaotičnemu privatnih pod v zet ji h. Roosevelt je temu dodatku odločno nasprotoval, kajti on trdi, da je to le "pomožna" akcija, pa zadostuje, da se delavcem v nji plača toliko, prežive. Ali je res, da so socialistično stranko vsled neizkušenosti I stanju pa sta kapitalistični, novih članov eksekutive preplavili razni "agitatorji", ki so jih stranki še vedno tako mogočna mesec, bo storil enako privatni A. F. of L. in drugi, ki imajolški delavski federaciji se niso direktne skušnje z ameriškim j ne skristalizirali, kaj šele shar-kapitalizmom, vedo, da ko hi- monizirali kljub ogromnemu tro bo začela ameriška vlada plačevati v svojem podvzetju na eni strani ceste po $50 na vsejale v njo komunistične struje, vključivši oficielna komunistična stranka? Na kratko odgovarjamo, da je socialistična stranka resnično prežeta s frakcijskim bojem in da je res v nevarnosti razdora. . Za podrobnosti čitajte članke, ki tolmačijo okolščine, mnenja in na-zore vseh strani pod naslovom "Socialistična stranka v bojih skozi krizo". V tej vsesplošni paniki je prišlo v našo stranko tisoče ljudi, sila, da so takozvane struje ali namišljene "tretje' stranke v kongresu brez odlo čujočega vpliva. tretje" podjetnik na drugi strani ceste, kakor je položaj definiral v te- tiko, da jevto škandal, kateremu je treba storiti konec. Zmeda v delavskem političnem gibanju in tudi v unijah je trajala še nekaj let, dokler nista začela Coolidge in potem Hoover zagotavljati ameriško ljudstvo, da je prosperiteta zdaj tukaj in da ostane. Ljudstvo se je o-brnilo od radikalnih gesel k iskanju virov, ki bi mu pripomogli k nagli obogatitvi. A. F. j of I,, je nazadovala. Delavstvo se je nehalo zanimati za unije in delavsko politiko. Komunisti so medtem Osredotočili svojo vero v glavnem na sovjetsko Unijo, socialisti-1 čna stranka pa je bila potisnjena v životarenje, kljub trudu . nekaterih, da jo dvignejo na pritisku krize na ameriški pro- predvojno višino. Na volilne t,^^l^,al;• dneve so dobili socialisti sicer Proletarca. <- — Frank Botnick, član "Rdeče zvezde". new deala je marsikdo v unijah domneval, da bo delavstvo vsled točke 7a v Niri mahoma in v stotisočih pristopalo v unije. Pričakovanje se ni izpol-da se | nllo. In kar je še važnejše, na-j zori posameznih unij v Ameri- KONCERT v nedeljo 14. aprila v dvorani SNPJ. ku razprave sendtor, ki je proti davila še veliko slabše je z ozirom na delavsko politično akcijo. Masa ljudstva se je oklenila 1. 1932 demokratske stranke in t Rooseveltovemu načrtu za "pre Minnesotska Farnit?r-Labor i hranjevalno" plačo. Party ima v zveznem kongresu nekaj poslancev, enako La Fol-lettova progresivna stranka. K tem prišteva politična javnost ki hočejo "takošnjo akcijo". To priliko so izrabili tisti njeni običajno le liberalne demokrat- nasprotniki .ki verujejo v taktiko "vrtanja od znotraj". To je, kajpada, zmešnjavo povečalo, vendar pa je je kljub vsem« v socialistični stranki veliko manj, kakor v drugih strankah, ne-glede ali so kapitalistične ali delavske. Ni nas strah za bodočnost socializma, pa tudi ako današnje delavsko politično gibanje vseh imen popolnoma razpade. Kar se tiče JSZ in Proletarca, smo bili v stanju premagati vse ovire v prošlosti, katerih ni bilo malo. Prepričani smo, da po JSZ za-eno z drugimi utrjenimi socialističnimi skupinami nadaljevala s pomočjo svojega glasila pot, po kakršni uspešno deluje od postanka. neoziraje se na viharčke, ki jih v socialističnem gibanju povzročajo zunanji in na znotraj vsejani sovražniki, ter poleg njih zapeljenci, ki imajo dober namen, toda mislijo in delajo nespametno. Zmotna razlaga mednarodnosti "Progressive Miner" z dne 8. marca je priobčil uredniški članek proti mednarodnosti in zahteva, da se ta dežela ne druži V nfč^mur z nobeno drugo. Kako bedast je urednik omenjenega linijskega gladila, dokazujejo sledeči stavki iz uredniškega Članka: "Amerika je prispevala 90 milijard dolarjev od svojih bogastev in mnogo Življenj svojih najbolj1'Ih .finov v prošlih dvajsetih letih za internacionali2em. Ni verjetno, da bi zdaj prišel Thomas in nam zatrjeval, da bi bila evropska godlja še bolj zgodljana, ako mi ne bi šli v svetovno vojno, če bi iz nje izostali, bi si prihranili bogastva in življenja in Amerika bi bila nedvomno veliko na boljšem." "Naš izlet v internacionalizem je bil zelo draga stvar. Izgleda, da se Norman Thomas iz te izkušnje ni ničesar naučil."' Tako piše urednik "progresivne" unije, toda članek je po ( mentaliteti in izvajanjih slabši, kot katerikoli v United Mine I Workers Journal u. Kako more biti kak delavski časnikar toliko neveden, da i zamenjuje zadnjo svetovno vojno z "internacionalizmom"? Ti isti ljudje, ki zdaj zavijajo in potvarjajo dejstva, so sami podpirali "internacionalizem", ki ga zdaj podtikajo Normanu Thomasu, dočim se je on boril proti klanju, enako Debs, i Hillquit, Victor L. Beflger, Jame« H. Maurer itd. Socialistična I stranka je nn konvenciji v St. Louisu tik ob vstopu te dežele v "internacionalizem" napovedala boj vojni in posledica je bila, da jo je reakcija vsled tega razdejala. ske in republikanske senatorje ter kongres n i ke. Toda le redkokdaj so primeri, da bi gla§ovali v-i proti takozvanim reakcionarnim predlogam, ali vsi za "radikalne" zakonske osnove. Senator LaFollette, vodja nove progresivne stranke v Wis-oonsinu. /a katero ie ogreva tudi Ameringerjev "American Guardian", je v senatu dne 15. marca glasoval za Rooseveltov relifni načrt in s tem za plačo do $50 na mesec. Sam prejema nad $5,000 na leto samo za najetje svojega klerka. poleg svo- V kongresu je torej precej progresivcev, ki pa so vsaki stranka zase, brez programa in brez enotnosti. Tako je naravno, da izgube vsako bitko, tudi ako pri prvem glasovanju tu m vse na Rooseveltovo karto. Vera in upanje v to zvezdo je sicer zelo obledela, toda je ie zmerom močna. "Morda pa Do le kaj naredil, počakaj-mo še leto ali dve." si misli velika večina. Pa čaka in godrnja. In delavske politične struje i(pAOtkbaJme pred tridesetimi leti XII. Nekateri člani socialističnega cam zmagajo. Stratemin franke — kaj počno tetjkhrba in mnogi čitatelji Prole- namazanih mašin demokratske ali pa republikanske stranke jim koncem konca vedno i-zpod-bijejo tla izpod nog. Kapitalistične stranke in!°*tal° le ime in ogrodje — v Pr\a med njimi, z najjačjimi tarča so smatrali, da je boj med tradicijami in največjo zaslom-! Proletarcem in Glasom Svobo- bo na volilne dneve, je sociali-j de zgolj oseben. To priča tudi stična stranka. Po vojni ji je sledeči dopis: frakcije so potemtakem prav tako kaotične, kakor so razmere v splošnem kapitalističnem gospodarstvu. To je naravno. Ampak kako to. da je v delavskem razredu skozi to krizo prav taka negotovost, neodre-jenost in 'še celo večja konfu-zija? mnogih državah niti toliko ne, in neka j tisoč članov. Zdaj spet i (Pr°:cLArec fcbrua,ia l&M raste y članstvu, toda vpošteva- .rhioa»°' u- januarja h joč sedanjo krizo, i- polom ka- ^ ^^ pitalisticne.ga gospodarstva, je nit napisati nekaj vrstic, napredek naše stranke vse kaj *in> avoj« mnenje o "Proletarcu". OSEB\*OST SE MAJ OPUSTI. 906.) DOS. — Ce ac pa želi naprednih in ajfitatoricnih socialističnih člankov. To Vari j* pa tudi mano, da z osebnim zajovorom ne hodete-nikdar pokazali ljudstvu omiko in izobrazi*), pač pa surovost. Nadalje se ljudstvo noče naročiti prošla svetovna vojna. Stranka na in poj list. Jaz sem vnm s tem pojasnil svoje ljudstvo v pogubo Nekateri socialistični strategi so bili in so še danes mnenja, da je socialistična stranka v svoji ognjevitosti za obrambo protivojnega načela dala kapitalističnim interesom priliko, da so jo preželi tista leta 7 a- se t« stvar tudi uveHniči. Ako bode list "Proletarec" napa Vzlic temu, da nam naši sveži domači sovražniki žele vse najhuje, sa vspričo te veselice doživeli največjo fiasko. Ta večer je nam dokazal, da nam domač sovražnik—in da je ta še moč-neji — ne more škodovati niti v. naj-man>šen(; dokazal nam je, da je za* genti provokatorji, kar jo je'Ave. den od stranke ali oseb, se ima pra-1 vedna mednarodna delavska «n >č te- vico zagovarjati, nikdar pa oseba, pa sno združena, in da se ji ne more naj bode katerakoli hoče. upreti nobena sila. Ni čudimo ne, d« Ako se to uresniči, sem pripravljen proti tej sili, ki naratfa od dne do jaz in še mnogo druiih kaj storiti za dne, nastopajo šovinistični in "narO- list. Za drugo si pa umi-jem roke. dnn-libenrlni listi, v«doč, da ako na- Za svobodo in enakopravnost. stane ta sila popolna, da se jim ne bo Frank Stonich, * JMfi S. Ashlan-f moproče rediti oh sragah delavstva. Zatorej ponovno v hoj bratjr! E. ZOLA: RIM ETBIN KJUSTAN (Nadaljevanje.) "Jaz pa rad priznam brez ovinkov glavno napako svojo knjige," je nadaljeval duhovnik. "Ta italijanski Him, ki sem ga zanemarjal, žrtvujoč ga pa peške mu Rimu, o katerem se mi je sanjalo, da se prebudi, ta Rim živi in je že tako mogočen, tako zmagoslaven, da je to gotovo oni drugi Rim, kateremu je usoda namenila, da sčasoma izgine. Kakor sem že omenil, vztraja papež brezuspešno na tem, da ostane neizpremenljiv v svojem boljinbolj razjedanem, od razsula ogroženem Vatikanu — vse okroig njega se razvija, črna družba je že postala siva družba, ker se meša z belo. Nikdar nisem bolj čutil tega kakor na slav-nosti, ki jo je priredil knez Buongiovanni ob zaroki svoje hčeri z njenim nečakom. Ves vz-htfen sem zapustil to slavnost, ves navdušen za va:o stvar." Starcu so se k resi le joči. * "O, vi ste bili tam? Kajneda, to je bil ne-pozabljiv prizor in Vi ne dvomite več, da imamo moči za življenje, ne dvomite, da bomo velik narod, čim bodo premagane današnje težave? Kaj je na tem, če traja četrt stoletja, kaj če traja celo stoletje! Italija vstane v svoji stari slavi, čim požene velik narod iz zemlje!. . . Seveda mi je zopern ta Sacco, ker ga smatram za vtelešenje vseh spletkarjev, vseh lahkoživcev, ki so vse ovirali s svojo pohoto, ko so planili na gorki plen naše osvojitve, ki nas je veljala toliko krvi in toliko solz. Ali v svojem ljubljenem Attiliju, ki je res meso mojega mesa. se zopet oživljam; tako je blag in tako hraiber — v njem je bodočnost, v njem pleme onih korenjakov, ki pridejo poučit in očistit deželo. . . Oj, da bi zrastel veliki narod iz njega in iz Celije, iz te oboževanja vredne male princese! Štefana, moja nečakinja, pravzaprav zelo razumna žena, mi jo je zadnjič privedla. Da ste videli, kako me je to dete objelo, kakšna sladka imena mi je dajala in pravila, da bom boter njenemu prvemu sinu, zato da se bo imenoval kakor jaz in drugič rešil domovino... Da, da, naj bi nastal mir okrog te bližnje zibelke, naj bi pomenila poroka teh dragih otrok zvezo Rima z vsem narodom, naj bi se po njiju ljubezni vse popravilo, vse zopet zažarelo!" Sotee so mu prišle v oči. Pierru, ki je bil -globoko ginjen od tetga v pobitem junaku še gorečega, neugasljivega plamena domovinske ljubezni, ga je hotel razveseliti. "To je želja, ki sem jo sam izrekel na slav-nosti njiju zaroke; dejal sem Vašemu sinu skoraj to, kar pravite Vi. Da, naj bi bil ta zakon trajen in plodovit, naj bi iz njega nastala velika dežela, ki Vam jo želim od vsega srca zdaj, ko sem Vas spoznal!" "To ste rekli!" je vzkliknil Orlando. 4To ste rekli! Tedaj Vam odpuščam Vašo knjigo, tedaj ste razumeli vse. In 'Novi Rim' — tukaj je! Rim, ki je naš. Rim, iz katerega napravimo, da bo vreden svoje slavne preteklosti, zopet gospodarja »veta!" .. S Široko kretnjo, kakršne so se mu podajale, ki je vanje polagal vse, kar mu je ostalo od življenja, je pokazal na ogromno panoramo, razprostirajočo se pred svetlim, nezagr-njenim oknom — na Rim, ki se je širil v daljavi od enega kraja obzorja do drugega. Ali nenadoma je Orlando v hipni očetovski jezi obrnil glavo In zagrmel mlademu Angio-lu Mascari: __ "Ti hudoba, ti! Naš Rim hočeš torej razde-jati z bombami, naš Rim hočeš porušiti kakor staro, razmajano, trhlo kolibo, da ga rešiš zemlje za vse večne čase!" Angiolo je doslej tiho in strastno poslušal pogovor. Na njegovem golobradem, lepem plavolasem deviškem obrazu je izražala najmanjšo razvnemo hipna rdečica, in zlasti njegove velike modre oči so plamtele, ko je slišal govoriti o ljudstvu, o novem ljudstvu, ki ga je treba ustvariti. "Da," je dejal počasi s svojim čistim, mu-zikalnim glasom, "da, razrušiti, da ne ostane noben kamen od njega! Ali razdejati ga moramo, da ga zopet zgradimo!" Orlando mu je segel s porogljivim smehljajem v besedo. "Oh, ti ga zqpet zgradiš! To je še sreča!" "Jaz ga zopet zgradim!" je ponavljal otrok s trepetajočim glasom, in je vstal kakor prerok. "Jaz ga zopet sezidam — oj, da bo tako velik, tako lep, tako plemenit! Ne potrebuje li svetovna demokracija bodočnosti, ne potrebuje li naposled osvobojeno človeštvo enega edinega mesta, ki bi bilo kakor skrinja zaveze, središče vsega sveta? In ni li Rim izvoljeno mesto, ki ga označujejo preročanstva, da je večno, neumrjoče, ono, ki se v njem izpolni usoda narodov? Ali da postane večno sveti- šče, glavno mesto razdejanih kraljestev, kjer se vsako leto zbero modrijani vseh dežel, ga je treba najprej očistiti z ognjem, da ne ostane nič od prejšnjih omadeževanj. Potem, kadar bo okuženost starih tal vsesana od solnca, potem ga zopet sezidamo — desetkrat lepše, desetkrat večje, nego je bilo kdaj. In kakšno mesto pravičnosti in resnice bo naposled ta tritisoč let obljubovani in pričakovani Rim — ves iz zlata, ves iz mramorja, napolnjujoč kampanjo od morja do sabinskih in albanskih gora, tako srečen in tako moder, da bo živelo njegovih dvajset milijonov prebivalcev po zakonu urejenega dela v brezprimemi radosti življenja. Da, da, Rim, oče, kralj, edini na svetu na veke vekov!" Pierre je poslušal zijajočih ust. Kaj, tako se godi z Avgustovo krvjo? V srednjem veku niso mogli papeži biti gospodarji Rima, ne da bi bili vsled starodavne želje po novi vladi sveta čutili nepremagljivo potrebo, da*e nanovo sezida Rim. Zadnji čas, ko se je mlada Italija polastila Rima, je takoj podlegla atavistični utvari o svetovnem gospodstvu, je hotela napraviti iz njega največje mesto in je zidala cele četrti za prebivalstvo, ki ni prišlo. In zdaj so še anarhisti v svojem prekucuškem besu obsedeni od teh trdovratnih, zdaj že brezmejnih sanj plemena; četrti Rim zahtevajo, brezmejen Rim, čigar predmestja potegnejo naposled kontinente nase, da naselijo tukaj svoje osvobojeno, v edini obitelji združeno človeštvo! To je bila krona vsega; nikdar ne bo bolj fantastičnega dokaza o prevzetnosti, vlade-željni krvi, ki je izžgala žile tega plemena, odkar ji je Avgustus zapustil dedščino svojega neomejenega gospodstva in obenem divjo sposobnost za vero, da je svet zakonito*njen in da ima večno misijo, da ga zopet osvoji. In Pierre se je spomnil četverih papeževih črk, S. P. Q. R. starega slavnega Rima, ki ga je venomer nanovo nahajal v sedanjem Rimu. Kakor od usode izdani ukaz za končno zmago je bilo zapisano na vseh zidovih, na vseh znakih, tja do samokolnic mestnega cestnega urada, na katerih so se zjutraj odpeljavale smeti. Zdaj je Pierre razumel čudno ničemur-nost teh od veličine dedov preganjanih, od preteklosti svojega Rima hipnotiziranih ljudi, ki pravijo, da obsega Rim vse, da ga sami ne morejo in ne utegnejo spoznati, da je sfinga, ki poda danes ali jutri razlago vsemirja. Tako je velik in tako plemenit, da se vse v njem poveča in požlahti, da zahtevajo v tej živahni iluziji legende, v kateri žive, v tej nerazrešljivi zapletenosti vsega, kar bi bilo moglo biti veliko in vsega, kar ni več veliko, naposled od vsega sveta to malikovalsko obožavanje Rima. "Toda jaz poznam tvoj četrti Rim", je nadaljeval Orlando zopet udobrovoljen. "To je Rim ljudstva, glavno mesto spliršne republike, o kateri je sanjaril že Mazzini. Seveda je dodal papeža. . . Glej, moj fant, če smo se postavili v splošne vrste mi stari republikanci, smo to storili, ker smo se bali, da bi prišla dežela v slučaju revolucije takim .nevarnim norcem v roke, ki so tebi zmedli pamet. Pri moji veri, tako smo se vdali monarhiji, ki se ne razlikuje znatno od dobre parlamentarične republike. . . No, na svidenje. Bodi pameten, misli na to, da bi tvoja uboga mati umrla, če bi te kaj doletelo... Pridi sem, poljubim te vendar." Angiolo je ob junakovem ljubeznipolnem poljubu zardel kakor dekle. Potem je s kretnjo glave uljudno pozdravil duhovnika in brez besede odšel blagega obraza kakor bdeč sanjač. * •v Nastal je molk. Ker so pogledi starega Or-landa zadeli po mizi raztresene papirje, se je •zopet razgovoril o strašnem dogodku v palači Boccanera. Oh, ta Benedeta, ki jo je bil v žalostnth~tfneh, ko je stanovala pri njem, oboževal kakor hčer! Taka smrt kakor strela z jasnega! Kako tragična usodarje to, tta jt iva tak način ugonobi smrt moža, ki ga je ljubila! Ker so se mu zdele povesti časopisov čudne, ker ga je nejasnost, katero je čutil, bolela in trpinčila, je začel vpraševati po podrobnostih, ko je nenadoma vstopil Prada, brez sape od prenagle hoje po stopnicah. Nemir mu je skremžil ves obraz. Z nepotrpežljivo surovostjo je odslovil svoje stavbne podjetnike, ne da bi se oziral na resni položaj, na nevarnost poloma za svoje ogroženo premoženje; tako silno ga je premagala želja, da bi bil pri svojem očetu gori, da jih ni niti poslušal in se ni brigal, če se mu poruši streha nad glavo. In ko je bil gori pri starcu, mu je predvsem s strahom pogledal v obraz, da se prepriča, če ga ni duhovnik s kakšno neprevidno besedo zadel na smrt. Vztrepetal je, ko je opazil, da je starca strašni dogodek, o katerem je govoril, ganil do solz in da se je tresel. Trenotek je mislil, da prihaja prepozno in da se je nesreča že zgodila. (Dalje prihodnjič.) Marsikdo je v tisočerih skrbeh, kaj bo z njim čez tisoč in deset tisoč let. Dela za zboljšanje jutršnjeiga dneva pa se noče udeležiti. A /^V ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami /1 iV v/ naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. REKLAMA, KAKRŠNE SE NE MORE KUPIT h 0 slavju 30-letnice "Proletarca" I (Nadaljevanje s 1. strani.) tov prirejena nalašč za to proslavo. Deklamacije so ne le priporočljive ampak potrebne v vsa- . tarča, je govoril o značilnostih in uspehih lista, ki je ob tej priliki oibhajal svoj 30-letni jubilej. Zadnja točka sporeda je bila kom sporedu na prireditvah de lavskih organizacij. Pohvale vredno je, da se dramski odsek kluba št. 1 v svojih varijetnih sporedih vedno drži tetga pravila. Knodejanko "VVhen We Grovv Up" so predvajali člani mladinskega odseka kluba št. 1 pod režijo Mary Juggove. Nastopili so v nji Ernest Dreshar, Boyan Alesh, Anton Novak, Tony Pod igra "Biserno slavje", ki jo je spisal Ivan Molek. Dva mlada, v Ameriki rojena, in dva priseljena Slovenca — postanek in nadaljevanje našega dela. Dva tukaj rojena gledata v bodočnost, druga dva, ki sta že pre-bredla mnogo let v boju za obstanek, pa se spominjata pro-šlosti — in ob enem se rad ujeta bodočnosti, ki je tudi njuna! Fani Hlača je vdova, prise- belshek, Henry Krebel, Stanley i,jena *z Kansasa, Ogoljufana Ameriška naseljeniška oblast, ki ima v področju dopuščanje tujcev v to deželo in deportiranj« neiaželjenih, ni še nikoli slovel* u "brihtno". Novega kozla j« ustrelila prošli teden v Evanstonu blisu Chicaga, kjer je svezni naseljeniški uradnik aretiral — baje po naročilu iz Washingtona — angleškega pisatelja Evelyn St. Loe Stracbejrja. V javnosti je znan pod imenom Jobn Strachejr. Džingoistični tisk je razkričal, da koče vlada Stracheya depor-tirati zato, ker je prišel pred nekaj tedni iz Anglije v Zed. države pod ^napačno izpovedjo". Rekel je, da ne bo deloval za strmoglavljenje ameriške vlade • silo", ali kar naenkrat je oblast doznala, da je Stracbey — "komunist". V resnici ni član nobene komunistične stranke, bil pa je svoječasno laborit, nato j« bil nekaj časa z Oswaldom Moslejrjem, kateri vodi zdaj angleško fašistično stranko, drugače pa je Strachey "freelancer" radikalnih nazorov, kateremu je ravno zdaj gospodarsko in politično eksperimentiranje v sovjetski Uniji še najbolj po godu. Ameriška naseljeniška oblast mu je s svojo bedasto aretacijo napravila reklamo, ki je ne bi bil mogel kupiti v obliki navadnega oglašanja niti za milijon. To pa je dobil zastonj. Njegova predavanja je po aretaciji posečalo po par tisoč oseb. preje le po par sto, in tisoče njegovih knjig je bilo razprodanih, ki bi drugače ostale na zaprašenih policah. . V delavskem departmentu so se baje zelo togotili nad neprevidnostjo podrejenih "ultra patriotičnih" uradnikov, ampak blamaža je tu in "komunist" Strachey ima zabavo, zagovorniki svobode govora v Uniji za civilne svobodščine pa nekaj stroškov, dela in sitnosti. Na sliki na desni je Strachey po aretaciji. IZ NAŠEGA GIBANJA N. Bessemer, Pa. — Anna Klemene je naročila izvod "Majskega glasa". Ob enem je sporočila, da ima veliko slik, ki jih ji pošilja iz starega kraja njen brat slikar .Miha Male*, kateri je čitateljem Ameriškega družinskega koledarja že znan. M rs. Klemene nam bo s^ojo zbirko poslala v upogled, da si lahko izberemo iz nje kaj slik bodisi za Majski glas ali pa v koledar. Milwaulcee, Wis. — S. Louis Zajec in njegova soproga sta 'bila na slavnosti 30-letnice Proletarca in se ob tej priliki oglasila v našem uradu. Ix>uis je izročil vsoto $60 za oglase, ki jih je nabral v Majski glas in dejal, da z nabiranjem oglasov se ni končal.. Sygan, Pa. — Lovrenc Kavčič piše, da bo v svoji okolici začel agitirati za Proletarca in ob enem je nabral $1 v tiskovni sklad. Toronto, Kanada. — Mat h. Žalec je pisal nedavno: "Nekaj sem za Majski Glas že agitiral. če nabiralne pole pravočasno prejmem, in ako botri še "t u ka j, upam, da dobim še več naročnin." 5heboygan, Wis. — Frank Stih je poslal štiri naročnine na Proletarca. Johnstovvn, Pa. — Andrevv Vidrich in Frank Podboy sta obiskala firme in posameznike za oglase v Majski Glas. (Poslala sta jih dosedaj za $63.00. Cleveland, O. — Anton Jan-kovich je poslal 23 naročnin in vsoto 75c, ki sta jo prispevala listu v podporo L. Samsa in Frances Bajec. — Joško Oven bo govoril v Slov. nar. domu v soboto 23. marca . Herminie, Pa. — Malokateri teden mine, da se Tone Zornik ne bi oglasil. Zadnji teden je poslal dva oglasa v Majski glas, naročil ob enem 100 izvodov te revije in poslal 3 naročnine na Proletarca. Pueblo, Colo. — Frank Bol-tezar sporoča, da bo društvo Orel št. 21 SNPJ praznovalo svojo 30-letnico; ob enem bo to tudi prvomajska proslava. Pisal je Prosvetni matici po igre, ki so jim bile poslane'. - . Elizaheth, N. J.---Andrevv S proga r je poslal vsoto za 8 koledarjev in poroča, da so razmere slabe in da imajo veliko "počitnic". Franklin, Kans. — Anton Se-lak, tajnik društva št. 02 SNPJ, sporoča, da so se pridružili Prosvetni matici, članarino so poslali za 6 mesecev. Park Hill, Pa. —- Frank Pod-boy je poslal prošli teden 1 naročnine na Proletarca. Cleveland, O. — "Seje angleškega odseka kluba št. 27 so dobro obiskovane," poroča John Vehar. Pravi, da porabijo nekaj časa za sejo, drugo pa za predavanja in razprave. Kobilka in Tony Erjavec. Vsi so svoje naloge dobro rešili. To je skupina dečkov, ki študirajo svoje ročno izdelane aeroplane, se d i vi jo slikam v reviji za tehnično znanost, govore o vojni, o nevarnosti bombardiranja iz zraka — kajti vojna je v teku, nato pa se razvnamejo in pripovedujejo, kaj postanejo, ko dorastejo. Iznenada se začuje sirena in svareč glas skozi zvočnik: "Skrijte se v podzemska zavetišča! Zračni napad!" Dečki ostrme. Njihov pome-nek o plinskih bombah, o katerih so se prerekali malo prej, je pred njimi hipoma realnost. Strupeni plin se zgosti nad njimi in predno jim pride na misel pobeg, so že onesveSčeni. Vsa kratka igra je zelo zanimiva in njen konec dramatičen. Njen avtor je D. Goldstein. Mary Juggovi gre priznanje za uspešno vprizoritev te efektivne drame. Takoj po tej točki je nam bil predstavljen mladi Robert Za-kovšek iz No. Chicaga. "Po dežju solnce". Prej tragedija, zdaje vesela pesem. Robert je prinesel svojo harmoniko, se vsedel in zaigral — "—-čiribi-bibi—". In potem še eno, in na zahtevo je še eno dodal. Kadarkoli ga avdijenca uzre pred seboj, ga je vselej vesela. Robert je tudi tokrat pomagal k razno-iičnosti sporeda-z zelo posrečeno izbranimi komadi. Svoj instrument fino obvlada. S tem je bil prvi del končan. Po kakih 10. minutah se je pričel drugi del. Zastor se razgrne in pred nami je mešan pevski zbor "Sava" pod vodstvom Jakoba Muhe. Zapel je "Marse-Ijezo" in "Prebujenje duhov". Na zahtevo je dodal še "Bratje le k soncu, svobodi!" Zbor "Sava" bo imel svoj koncert v-tej dvorani v nedeljo 14. aprila. Frank Zaitz, urednik Prole- stvar zaključujejo v. zabavo, člani razpeČavajo Nevv Leader in socialistične letake. — John Bohinc, tajnik društva št. 26 SSPZ sporoča, da je društvo pr;stopilo v Prosvetno matico. Poslal je članarino za pol leta. Detroit, Mich.—Joseph Kor-Hib je poslal spet eno naročnino. Mladi sodrugi kluba št. 114 sc pripravljajo na vprizoritev igre "Hairy Ape", ki jo je spisal Eugone 0'Neil. Predstava bo 7. aprila. — Frank česen in drugi poročajo, da je bila vprizoritev drame "Rdeče rože" dne 3. marca uspeh v vseh ozi« rih. V dvorani je bilo kakih 500 ljudi. Ročk Springs, Wyo. — John Jereb poroča, da stori kolikor more v agitaciji za Majski glas. To je podprl z dokazom. IPoslal je naročilo za 45 izvodov. Moon Run, Pa. — Jacob Am-•brozich, tajnik zapadno-penn-s.vlvanske konference JSZ, ima v tej številki seznam datumov za shode, na katerih bo govoril Jotfko Oven. — Naročil je 30 Donald J. Lotrich bo dokazoval resničnost omenjene ugotovitve, nasprotoval pa mu bo Leonard Serdiuk, urednik časopisa West Side Nevvs. No. Chicago, III. — Frances Žakovšek si je spet vzela nekaj časa za agitacijo in poslala 10 naročnin na Proletarca. Grandsons je najnovejša Adamičeva knjiga. Naročite si jo iz Proletarčeve knjigarne. Stane $2.50. za srečo v mladosti, ji je zdaj še bolj hudo. A njena hči Rose je srečna. Ima fanta, čigar edina napaka je, da govori o agitaciji, o delavski stranki, se navdušuje za stavke in take reci. Ime mu je Maxie. Rok Svečar je rudar iz Kansasa. Maxie, njegov sin, je bil že ravnokar predstavljen. V pomenkih med Fano in Rosie, ter Rokom in Maxiem se dože-ne, da sta si bila Rok in Fani pred 30. leti prijatelja—in več kot prijatelja, toda okolščine so jima prekrižale skupno pot. Zdaj p a— zdaj pa se naj nadomesti zamujeno — dva para, dve poroki, in vsi za delavsko agitacijo. Avtor je spisal to igro poljudno in ji ob enem vtisnil simboličen pomen. Vloge so imeli Minka Alesh, Ernestine Jugg, Joško Oven in Frank Sodnik. Poglobili so se vanje in jih živo ter naravno predvajali. Igra je vsled tega napravila močan vtis. Režiral jo je Louis Beni-ger. V dvorani je bila častno zastopana poleg čikaškega in okoliškega občinstva naselbina Waukegan-North Chicago, iz katere je bilo nad 30 oseb. Zastopani sta bili tudi naselbini La Salle in Milvvaukee. Brzojavne pozdrave, ki so jih poslali pa prireditev Anton Subelj iz Nevv Yorka, Clarence Senior, glavni tajnik socialistične stranke, in Frank Ermenc iz Milvvaukeeja, je občinstvo sprejelo z živahnim odobravanjem. Prečital jih je Joško Oven. Tokrat sem videl prvič tudi par pionirjev, ki so pomagali pri ustanavlanju Proletarca in delali zanj več let, dokler se niso vsled sporov ločili. Vsa ta družba se je prisrčno zabavala dolgo v večer. Pionirji so obujali spomine, kajti ni ga slovenskega lista z bolj pestro zgodovino, kot jo ima Proletarec. In oni so bili "zraven", bili so kos njegovega življenja in danes poglavje njegove prošlosti. Mladi sodrugi in sodružice so prodajali pamflete in vstopnice, se seznanjali z "oldtimerji" in plesali. — X. I. Ali ste si "Majski glas" za 1935 že naročili? »»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦OtMMMtMfll Ui||i!iail!ianilBl!iflllilBli!aill!B!!I!H!!:!B:!!!B!!:i| -BARETINCIC & SON Oreg-on. — V naselbinah te'garnitur knjig Cankarjeve dru- države je dobil Chas. Pogorelec 12 naročnin na Proletarca, prodal precej broišur in koledarja ter naročil še 25 izvodov. Iz Oregona je odšel v državo VVashington. Nato gre v Mon-tano, Utah in Wyoming. Johnstown, Pa. — John Ore-skovich, tajnik drufttva št. 3 SNPJ je poslal naročilo za 10 izvodov Majskega glasa.—An-drew Vidrich je poslal dve naročnini. Neprilike se njegove družine ne izogibajo, kajti obiskujejo ga kai pogosto. Njegova žena si je nedavno zlomila roko. žbe. Little Falls, N. Y. — Joseph Cvetezar sporoča, da društvo št. 282 SNPJ ostane v Prosvetni matici. Arma, Kans. — Anna Brat-kovich iz Pittsburgha je nabrala med sodrugi in somišljeniki $3.55 v tiskovni fond. — Anton Sular se je spet oglasil z eno naročnino. Chicago, 111.—Angleška sekcija kluba št. 1 je aranžirala debato o temi, "Nevv deal ni izvršil svojih obljub". Vršila se bo v petek 12. aprila v\§tybIovi dvorani, 2700 S. Turner Ave. Tal 1478 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. .'■liiiautBllllBiiiBiiJiaiiiBIlliBiJiBiiaiiHBiii 9 III* I FENCL'S t RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. LawndoIe Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 138«' Pristna in okasna domača jedila Cena smerna. Postrežba točna. < ► NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE 'rum mfl^nimitr 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskano w slovenskem, hrvaškem. slovaškem, češkem, poljskem, < kakor tadi ▼ angleškem in nemškem jeziku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE t^tiiitiMit < «IJNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With Wencel's Dairy Products GOOD PURE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380-82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Monroe 3673 •...................III.............................i m Charles Pogorelec: Z AGITACIJE PO ZAPADU IGRANJE Z OGNJEM Po končanem delu v naselbinah v New Mexici sem se porlal naravnost v "zlato" Californi-Jo. Po 20-urni vožnji sem do-pel v Los Angeles. Deževalo je kot za stavo. Sploh bilo je deževno vreme vseskozi od prve |H>staje Needles v nižini te dežele do mojega končnega cilja — Ko« Angeleaa. človek ima kaj čuden občutek, voziti se po visokem gorovju in planjavah Arizone okrog fi tisoč čevljev na l morsko glad/no, pa ti začne vlak drveti alafne navzdol kamor dospete ra komaj par sto čevljev viso-č ne nad morjem. To hitro padanje pqvzroča šumenje v glavi ih vsled zračnega pritiska človek *koro na pol oglu*?. Ker mi ta čudna sprememba ni bila znana, vprašam sprevodnika na vlaku, ki mi odgovori: ne /abi, da si se pred malo časom nahajal še Visoko v gorah in zdaj le približujemo nižinam, ki so skoro enake z morsko gladino. V Los Angejesu je bil moj *>rvi obisk pri našem starem zuajneu Franku Novaku, Vsled deževnega vremena ni bilo mogoče iz hrše, pa sva se pogovarjala o tem in onem tikajočem se delavskih razmer, ki so na yplo-no slabe kot povsod; o naših P'*obfemih itd. V Los Angelesu živi precej Slovencev toda so raztreseni po raznih delih mesta, pa je.vsled tega tudi agitacija otežkoČena in zelo počasna. Dobila sva le s težkočo par naročnikov ter prodala nekaj koledarjev. Ko sva končala kolikor se je sploh dalo storiti, se p* dam v okrog 50 milj oddaljeno nasefbino Fontano, kjer je tftrog 25 slovenskih družin. Pečajo se s sadjerejo in kokšjere-jo. Večinoma so to bivši premo-garji iz vzhodnih in sredoza-padnih držav. - Okolica je tu krasna. Vrhovi gora pokriti s snegom, v dolini pa obirajo o-I ranže, cUrone in tfrape-fruL. 'Kak kontrast! Moj prvi obisk je bil pri pri-! jazni družini Hočevarjevi, kjer iem par večerov tudi prenočil i:, dobil vso postre&bo, kot da stm eden od njih. Ko sem jim razložil namen svojega obiska, »o se naročili tudi na list. Torej flFVl naročnik dobljen brez kakega posebnega truda in prigovarjanja! Dober začetek, sem mislil. Odpeljemo se k s. Blazichu Snidenje je bilo prisrčno, kajh videla se nisva že kakih 8 let. od nosno odkar je odpotoval v to državo. Pogovorili smo se o marsičem, predvsem o načrtu naše agitacije. Ker so rojaki naseljeni blizu skupaj, je bil takoj storjen načrt, da se aranžira shod za naslednji dan v nedeljo večer. Ti pojdi tja in tja. jaz obiAčem te in te in oni naj gre do teh in teh. Vsi so bili takoj pripravljeni na sode-'ovanje in naslednji večer smo imeli dobro obiskan shod, po shodu pa nekoliko pristne in neprisiljene zabave; tudi petja in plesa ni manjkalo. Shodu je predsedoval s. Blazich, govornik pa je bil Proletarčev agitator. Udeležba je bila dobra, kajti navzoči so bili razen par izjem vsi iz naselbine. Na sugestijo s. Blazicha je bila izvršena tudi kolekta v podporo Proletarca, ki je znesla $2.70; prodanih je bilo precej soc. brošur ter nekaj koledarja. Mnogi so ga že imeli, ker ga je društvo naročilo. Po shodu smo dobili 4 naročnike, naslednji dan sva se pa podala na agitacijo s s. Blazichem in uspeh je bil 10 novih naročnikov in 2 na New Leader, kar je lepo število,za tako malo naselbino. Mislil', sem si: ako bo tudi po drugih! naselbinah Califomije uspeh povprečno tako zadovoljiv kot tu, potem moja pot ne bo za-nianj. Žal. da se to pozneje ni uresničilo. O tem pozneje. S. Blazich ima 10 a krov zemlje nasajene s prej omenjenimi .»a oeži, poleg Uija ima na stotin kokoši in 16 sto piščancev, katerim je treba stalne *brige in nege. Tako sva šla nekaj ča^a okrog za naročniki, nekaj čas i pa krmila pi čarn e; seveda ne rja*, ker se na tako delo ne razumem, pač pa s. Blazich. Pri vsem pa mu pomaga njegjva h dveh popoldne prirede svoj pevski koncert in igro. Ves prebitek je namenjen Slovenskemu narodnemu domu. Na star e se apelira, kateri želijo, da se njih mladina nauči lepe slovenske pesmi, da bodo sodelovali pri tem koncertu, la jih vpišejo sedaj. Vaje so dvakrat na teden, v torek in četrtek večer. Za to stvar največ sodelujejo in učijo Frank Ravnikar, Anton Janko, Fred Maligai, mrs. F. Malgai, Ton.v Filetič in August Brate. Učiteljica je Anna Mausar. Mary Mausar pa igra na glinovir pri vajah. Društvo 'Soča" je bilo v tem mestu glavna sila v kulturnem življenju in steber Slov. narodnemu domu. Prirejali so dramske igre vsake vrste in gojili petje, da so dali kar največ mogoče duševnega razvedrila publiki in prebitek je šel pa ves za SND, da so ga finančno podprli. članom ni drugega ostalo kot polno žrtev in za zabelo pa kakšna kritika. nar zapravlja pri barah, kitajskih loterijah in kaj vem zakaj še vse drugo. V delavskih stanovanjih zapazite po enega in več kapitalističnih dnevnikov zgraditi svojega bojevnega orožja in svojih bojevnih organizacij. Vse zabavljanje proti kapitalistom ne pomeni nič, ako delavstvo ostane topo in neza- in vsi ti listi imajo samo en cilj: j vedno napram vsem tem silam, da drže maso v nevednosti. Se ki ga drže v kleščah. SHODI V ZAPADNI PENNSVLVANIJI « * ki jih sklicuje Konferenca klubov J. S. Z. in društev Prosvetne matice IMPERI/tL. v nedeljo 24. marca MtnWA1f, v pondeljek 25. marca nrit<.i: rTSTe O. K. človek bi bil vesel tacali o namenu stavke. Vzlic kih delavcev, ako se bi zani-vsem tem bridkim skušnjam mali tudi za organizirano socia-ravno to delavstvo trosi za ka- listično gibanje, za delavske pitalistične liste svoje cente in pevske in dramske zbore itd. tako pomaga graditi orodje s Ampak to je ravno kar človek katerim je tepeno. Laži-patriot- najbolj pogreša med njimi, je imajo organizirane tolpe - (Dalje prihodnjič.) Bodočnost in naše! I^kluba brezposelnih Chicago. — Domača zabava kluba brezposelnih, prirejena dne 2. marca, je bila dobro ob---k iskana. Blagajna kluba se je zo- Strabane, Pa. — Vsi gleda- pet opomogla za nekaj dese-mo v bodočnost naše JSZ, Pro- ta kov, kar bo omogočilo, da bo svetne matice in njunega glasi- klub brez-poselnih lahko se na- naloge la Proletarca, ki slavi letos 30-letni jubilej. Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v zapadni Pennsylvaniji je k temu jubileju aranžirala serijo shodov. Prvi se bo vršil na Imperialu v nedeljo 24. marca ob 2. popoldne, po končanem zborovanju zastopnikov konferenčne organizacije. Na tem in na naslednjih shodih bo govoril na« znani sodrug Joško Oven. Namen teh shodov je poja-čati naše gihanje, ki je ob nevarnostih, ki prete ljudstvu v I današnji flobi od vseh plati, eno najbolj potrebnih. Fašizma se bomo oteli. ako bodo delavske postojanke dovolj močne, da ga preprečijo. Zavedno delavstvo vseh drugih narodnosti se organizira. Tudi slovensko delavstvo ne sme držati rok kritem. Fašizem grozi ukiniti »e to malo pravic in trohico osebne svobode, ki jo delavstvo ima. Ako ne bomo pripravljeni s svojo moralno in organizirano silo, kdo ve, če ne nastane tu še prej deloval v boju za izdatnejši relif. za zavarovanje nezaposlenih in druge koristi delavcev — zaposlenih in nezaposlenih. V četrtek 21. marca ob 8. zvečer priredi na* klub javni shod. Vršil se bo v Poljski dvorani na 1921 W. Cermak Rd. (Stara Avstrija.) Namen shoda je. da se delavce seznani z delom tega klu- Chicago, III. — Ženski odbor kluba št. 1 je aranžiral serijo predavanj, ki so važna za vae ženske brez izjeme. Prve predavanje se vrfti v p«, tek 29. marca v dvorani SNPJ, Prične se ob 8. zvečer. Predmet: "Porodna kontrola". Prt. davatelj je dr. Bonnar, načelnik štaba; v Medicinskem biroju za informacije o porodni kontroli. Porodna kontrola je dane« ne samo zdravili* ki, ampak sociaU ni problem svetovnega obsega. Celo tiste vere, katere so dose-daj porodno kontrolo brezobzirno zametavale, so morale končno priznati, da je to vprašanje, katerega se z obsojanjem ne more zavreči in ne odpraviti. Pridite gotovo v petek 20. marca v dvorano SNPJ. Povabite vse ženske, s katerimi pridete v dotiko. Vslopnina je prosta. — Ženski odbor. Zahvala vsem, ki so pomagali Chicago, 111. — Klub št 1 se zahvaljuje vsem, ki so nastopili v sporedu slavnosti 30-letnice Proletarca v nedeljo 10. marca, in drugim, ki so prevzeli razna dela v spodnji dvorani, prodajali vstopnice, prevzeli delo v garderobi itd. Poleg članov in članic kluba' ter Sava nov zaslužijo za svoje sodelovanje priznanje pevci in pevke Dorothv Kvederas, Ivan Babin. Anton Kvederas, pianistka Aldona Sokas, Robert Za- kovšek iz No. Chicaga, trgovi-Važna organizacija, katera na pohištva M. J. Schwenk, Ja-veliko žrtvuje za SND, je ni-;C()b in Marv Muha in sploh vsi, kdar utrudljivi gospodinjski ki s0 pripomogli, da je bil spo-klub. Prireja razne -zabave in red tako dobro predvajan in druge prireditve, vse za SND. dvorana napolnjena. — Odbor. Poleg tega pa še pomaga pri _ drugih društvenih in klubovih K,ub ;t 16 z nQrth gjde prireditvah. Dne 26. marca zopet priredi: kartno in domačo zabavo. Upamo, da bo tudi ta zabava imela se zahvaljuje Chicago. — Klub št. 16 JSZ se zahvaljuje sodrugom in drugim prijateljem za obilen po- obilen poset in dober uspeh, kot zadnjič prireditev gospo-1 set, ki ga je bil deležen na svoji tlarskega kluba. Ker so nam zadnji veselici. Uspeh je bil Z u dnj ič ženske mnogo pripo-'eden najboljših, od kar klub nu.gle do takega uspeha, jim obstoji. sedaj pa mi vrnimo. Ko bo imel tak uspeh tudi Kot je bila javnost že obve-, pri dobivanju novih članov, bo scena, in o čemer je tudi poro- iahko oral polje, katero mu je čala Mary Ferkolj, bomo imeli začrtano, v naši naselbini in okolici to i * pomlad dan, kakršnega še nismo doživeli. Dne 5. maja prideta iz Chicaga dramski odsek št. 1 JSZ in klubov pevski zbor "Sava". Prvi " prizori dramo "Rdeče rože", drugi pa koncertni del sporeda. Vstopnice so samo po 25c in so že v razprodaji. Imajo jih Fred Malgai, Joe Novak, Peter Banich, Anton Udovich, Jerry Drganc in Franjc Martinjak. V Chicagu jih lahko dobite v uradu IVole-tarca. Program se prične točno ob 2. popoldne. Prireditev se vrši v SND. Frank Martinjak. Amalgamated banka v novih prostorih Amalgamated Trust and Sav-ing banka, ki je edini delavski ba in se jih pridobi za pristop. bančni zavod v Chicagu, je rvo-Covomiki bodo: Joško Oven, Je urade Preselila v novo poslo-ki bo govoril v slovenskem jezi- P»e na Monroe ter Dearborn ku. Simon Trojar bo istotako v ulicama. Zavzema vse_drugo našem jeziku poročal o dveh nadstropje. kongresih organizacij brez po- j —'- selnih v Washingtonu, D. C., katerih se je udeležil. V angleščini bosta govorila profesor Clare in Paterson; slednji je glavni organizator Workers Committee on Unem- Tistim, ki našemu pokretu o-čitajo brezverstvo, se lahko odgovori, da če vzamemo nauke krščanstva za merilo, mu je naš pokret bližje, kakor pa so krščanstvu blizu oni, ki so ga vzeli v zakup, ne da se bi ravnali po njem. Na primer, v zadnji vojni je duhovščina. blagoslavljala mo-rilno orožje, medtem ko so naše voditelje metali v ječe, ker so bili zoper vojno. Krščanstvo u-kazuje: "Ne ubijaj!" Ali se je duhovščina ravnala po njemu? * MaloKateri naš ima kak javni sodrug, ki urad, dobi priznanje v drugih listih, da pa bi dobil kar dva, je redka stvar. List Union Leader z dne 9. marca je pisal med drugim: P. F. Bergoff (kateri ima sloves veščega organizatorja za razbi-(Konec na 5. strani.) plo.vment. Shodu bo predsedoval Donald J. I>otrich. Pozivam vse člane in Članice kluba brezposelnih in vse druge brezposelne in zaposlene delavce, da se (gotovo udeleže tega1 shoda. Povabite s seboj prijate- . lf. . . . . . Ije in znance. Vabljeni so tudi celo večji teror, kakor ga imajo i ■ ^ oblj||bni prWap|ti v dnnes v Nemčiji ali v Ttaliji! | noy. ^ dft se d0menjm0t Ob enem je ta naša agitacij- kdaj in kje se bo vršila seja no- ska akcija podvzeta tudi zato, veRa kluba p0 shodu bo prosta da na dostojen način obhajamo zabava biserno slavje našega glasila Dr. John J.Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURJL: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Dsilj T«l. Cr«wford 2212 A t 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Dsily T«U Canal 9695 Wednesday snd Sunday by appointments only Ratldenc« Tel. t Crawford 8440 II mo an«wer — Calf Aasti* 5700 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "PKOSVETA" Stana m calo lato $6.00, pol lata £3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) j« treba z* novo druitvo. Naslov za liat i" za tajništvo je* 2657 S. Lawndale A ve. CHICAGO, ILL. Proletarca. Podrobnosti o tem boste sli-Ifaii na konferenci v Imperialu. Zelo priporočam, da se naie delavstvo v splošnem udeleži do-I poldne konference, popoldne ( pa shoda, na katerem bo goVo-j ril Joško Oven. » I John Terčelj, organizator. J. Oblak, pom. tajnik. Nov socialistični list Frakcija newyorskih socialistov, katera je v boju 7. večinsko skupino, prične izdajati dne 23. marca nov tednik The Socialist Call.' Ustanovljen je proti glasilu sedanje večinske skupine tedniku New Leader. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Te/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. MED SODRUGI IN DRUGIMI V DETROITU Piie John Terčelj GRČIJA IN NOVE RUŠEVINE (Konec.) Nedelja S. marca pa je bila za skrfenski Detroit poseben dan. Vprizorili so, kot že orne-njeho,'dramo "Rdeče rože". Že ob napovedi pričetka predstave je bila dvorana nabito polna. To dramo je v "Proletarcu" že prej opisal a. Česen, ki jo je tudi reiiral. Ako je kdaj kate- ne, ker je bilo v teh težkih časih škoda denarja za ono pijačo, ki smo jo po sili izpili. Zopet sem sreCal nekoga, ki je izjavil, da je komunist, ampak z dramo Rdeče rože" se nikakor ne strinja. Igrali naj bi rajfce "Revčka Andrejčka", je dejal. Po njegovem mnenju je "Revček Andrejček" veliko ra drama delala čast na našem *>olj> a igra in zdi se mi, da mu odru, jo je delala Mo*kri*eva [i® tudi naibližja soeialna drama "Rdeče rože". Vsa čast igralcem in drugim, ki so pripomogli k tako uspešni in sijajni vprrzorrtvi. Po končani predstavi sem se pozdravil z mnogimi sodrugi in' drugimi rojaki. Videl sem tudi Them. Petriča. brata Frank in John Petriča. Prvi živi sedaj v j Los Angelesu in drugi že nino-| jjolet v Yonngstownu, o. Thom je tip, ki človeka takoj spravi v dobro razpoloženje. V&fel je )>il najinega svidenja in jaz ravno tako. Thom > prispeval $2 v podporo listu in izjavil, da bi dal rad več. ako bi zmogel. Nagovoril je tudi nekatere druge, da so prispevali. Njihova imena bo objavilo upravništvo v tozadevnem izkazu v eni prihodnjih Številk. Na tej agitaciji sem naletel na vsakovrstne ljudi. Ko sem jim povedal, čemu prihajam, so mi eni tolmačili, da Proletarca ne čitajo, ker ni časa; drugi ga ne marajo zato, ker ni za revolucijo; ampak čudno, ti isti ljudje čitajo ~ Amerikanskega Slovenca in Gla.s Naroda, menda zato, ker propagirata revolucijo. Enega, ki je dejal, da je komunist, je s. česen vprašal, ako ve. kaj je razlika med socializmom in komunizmom. Priznal je, da ne ve, ker nič ne čita, sli* šal pa je praviti, da so komun> sti za revolucijo, zato je on z njimi. Komunisti so mu vše£ tudi zato, ker ga ne silijo v organizacijo. |Slovenska naselbina v I)c-troJtu je prestala veliko frak-cijskih bojev. Nič ču.lncga ni, da se ljudje še danes ne morejo orientirati za skupno delo, katero bi ublažilo napetost. Rnzprtijska vzrujenost ne koristi nikomur, škoduje pa la tudi z Martinom Cetinskim, ki je bil včasi aktiven, zdaj ps je v pasivnosti. S' Frankom Oblakom sva se poznala ^e v VVestmorelan 1 County. Je prepričanja, da je delavstvu potrebna organizacija, ker brez te ne bo zmag. Njegova prijazna soproga je čehi-nja in je aktivna v delavskem gibanju med Čehi. S s. Mento-nom sva obiskala Oblakovo družino. Posetil sem John La-muta, s katerim sva prišla -*ku-paj iz starega kraja v VVe t Virginijo. Na obe očesi je popolnoma oslepel, in to je edin >, za kar je lahko Ameriki "hvaležen". Sreča zanj, da ima dobro soprogo, ki mu streže in največ onim. kateri so vsled j p» eživlja oba. Otrok nimata, razmer najbolj prizadeti. 1 kar je v tem položaju druga U vitle l sem, da ni cena posestev padla nikjer tolik v kakor v Detroit u. Ljudje puščajo sreča. Ko sem Johna vprašal, ako j mu je težko, ker ne vidi, je de-' hiše upnikom in si najamejo j jal, da se je temu nekako pri-stanoranja. ki so cenejša, ka- vadil, in dodal, da tudi tisti, ki kor pa i* samo davek od hiše. imajo vid. ne vidijo nič do-Veliko naših rojakov je depre- brega. sija upropastila toliko, da ni- Pri tem sem si mislil, cta je majo nobenega upanja več, da veliko ljudi z zdravimi očmi, si bi gospodarsko še kdaj opo- pa ne vidijo toliko kakor ta moj mogli. Postarani so in izgarani,1 slepi rojak in sodrug. Bil je in to Je vse, kar jim je ostalo od zmerom aktiven. Žena mu zdaj trudapolnega dela skozi ^leta bere Proletarca in Prosveto, zapri ustvarjanju ameriških bo- to je vedel, da pridem v De-gastev. ' troit. Ko pa jim človek dopoveduje, kaj bi bila remedura, sko-migavajo in ti pojasnijo, da ne čitajo delavskih listov. Kden najdelavnejših sodru-gov v našem pokretu je Janko Zornik. Kadar mu čas dopušča, je na agitaciji za list. klub, ko- Savin spomladanski Klub št. 16 z north side koncert j se zahvaljuje Ch icago. — Soditi po oži v-1. _ Ijanju pevskih zborov po raz-j (Konec s 4. strani.) , nih naselbinah, slovenska pe- janje stavk) je dosegel v tem sem še ne bo izumrla v Ameri- nečastnem poslu v Nevv Yorku, i ki. In tega je lahko vesel v-sak Pittsburghu, Phi|adelphiji itd. pevec. Naselbine, ki so se zopet vrnile med pevske vrste, so precej uspehov jn zlomil marsi-kako stavko. Ko pa je prišel VVaukegaii, ha Salje in John-dansko poletje v Milwauke s stown. Vesti o rtnesanci ali mu je župan Hoan dal po tuši. ; "pomlajenju" teh naselbin so' Ko so aeroplani pripeljali 150 1 bile res novica. Vse to znači, da mož njegove skebske bande, a merski Slovenci prehajamo v j jih je dal župan Hoan aretirat', i nov pevski ciklus. In dokler bo-' kar pa t > jih prijeljali motor-mo peli, se ni nobenega znamo- l"ni. tudi niso bili deležni dos.i oji« o kakšnem izumrtju. boljšega sprejema. V na ih zborih, starejših in Hoan je seveda socialist. | novih, oziroma reorganiziranih, j l rednik imenovanega lista da-zbvzema mlarfa generacija pro-j Iji priznava, da ima Hoan v mii entno mesto. Pri "Savi" na! svojem 20-letnem županovanju 'primer imamo lepo skupino ; izboren rekord. Na zadnji k >n-i mladih moči. Njih prednost na- f( renči županov je bil izvoljen K M rt cnist Cargill predstavlja na tej sliki priliko, ki jo ima Grčija vslec proiU teden končane civilne vojne. Preje je slovela le vsled starodavnih ra sevin, zdaj pa lahko oflaša tudi nove. Turisti radi gledajo napol zrušen zgradbe in ljudstva se zanimajo veliko bolj za dežele, ki so zapletene v med iioojnrm klanju, kakor pa za države, ki so mirne in ne obre.nenju je jo svo jefa prebivalstva. pram nam "old timerjem" je v tem, :la imajo večinoma vsi osnovno pevsko podlago, to je večje ali manjše znanje not, ki -n pridobili v ljudski šoli. Mi, ki smo prišli "čez lužo", večinoma nismo imeli te prednosti '.a njenega predsednika in k >n-čno za predsednika konfer« n- čne organizaci je ameri »kih županov. Ako bi imeli tu li v Chicagu •ase p is, kakor je Milwaukte Leader in neka j na&ih m /a v« in gremo z notami približno ta- javnih uradih, bi delavci ne vlo IZ KANSASA Naši "relifar ji" v okraju Stanoval .sem vse-tlneve. ko',ec,nrje' ali nabira oglase. So- delovanje sodrugov zasluži št sem bil v Detroitu, pri družini Martina in Julije Menton. V delavskem gibanju se udejstvu-jeta že mnoigo let. Martin Menton je inženir pri Dodge Motor in njegov starejši sin tudi. Drugi njegov sin študira v Wayne univerzi, mlajši pa na vseučilišču v Tuscalosi v Alabami. Prijetno je poslušati te mlade fante, ko razpravljajo o raznih socialnih in gospodarskih problemih .in to z nagega stali- •v t ■» . •« i» «» i • a • Moje mnenje je, da bodo DobLŠ udi ljudi, ki te spre)- delavski stvari še veliko kori-mejo nad vse prijazno. Pij ko- likor hočeš, postrežemo ti s če- ' Sesta, sem se tudi 7 mojimi murkoli, ampak Proletarca ne nekdanjimi znanci, s katerimi naročimo, ker ni časa, da bi ga smo biIi SVojeČasno skupaj v ___------------ I premogovniških krajih, med Tu in tam je nam mož po- drugim s Frank Žabkarjem in stregel z vinom, človeku na a- njegovo soprogo, ki sta ravno gitaciji ni, da bi pil, a rojak ho- dan prej kupila prijeten dom. če biti ustrežljiv, pa se dogodi, Želim, da jima bo dal veliko zada je potem deležen očitkov že-! dovoljstva. Spomine sva obuja- REVIJA S PREGLEDOM BORBE IN DELA ZA DELAVSKI RAZRED posebno zaradi raztrešenosti naselbine, ker mora dostikrat po par milj od enega do drugega. Sodrug Koršič mu tudi pomaga. Agitatorji, ki nabirajo naročnike v takem mestu, kakor je Detroit, nimajo nikoli preveč kooperacije. In s. Anton Jurca in njegova soproga, kdo ju ne pozna! Njega muči revmatizem, a je vseeno dovtipen in korajžen. Upa, Joško Oven na shodu v Clevelandu Dokler ostane sedanji sistem, b»»do tudi razmere take, da je boj proti njim neizogiben. Nekateri v tem buju vsled izgub obu pa vajo in so se vdali malo- dušnosti. A v drugih še kipi bo- Crawford zopet rebelirajo. Re-jevitost in miselnost, zato se ni lifni odbor je namreč postal bati mrtvila. "efficient", pa hoče iztisniti Pozdrav vsem, ki ste mi šli v več dela iz t oh delavcev. Do se-kakršnemkoli oziru na roke v daj so prevažali materija!, pri tej agitaciji! popravljanju cest brezposelni, -------kdor je pač lastoval kak po- I lom! jen truk, za kar ko preje-fmali dolar na uro. Odbor pa je | seda j naredil pogodbo s par Cleveland, O. — V soboto 23.j privatnimi družbami, ki lastu-marca ob 8. zv ečer priredi klub i jejo truke, za prevažanje mate-št. 27 JCZ v svojem lokalu v riala in sicer gotovo svoto za SND na St. Clair Ave. javen vsak prevoz. Te družbe sedaj shod. na katerem bo govoril J\>- pritiska jo na-.delavce, da naj se ško Oven iz ( hicaga in eden iz- požurijo pri nakladanju teh j med članov mladinskega od* trukov, da tako napravijo več da bo tudi revmatizem izgubij, :?(>ka. voženj in vekanje zapusti včasi časa. Vsekakor pa nam tudi te pošljite kolikor mogoče sproti, ostale pa do 20. aprila. "Majski glas" pričnemo pošiljati čim bomo z njim gotovi. Čitatelje zagotavljamo, da bo to revija, s kakršno se leto« ne bo moglo ponašati delavstvo nobene druge narodnosti v tej deželi. Podrobnejši opisi o nji slede v prihodnjih številkah. neiz- Važna razprava v klubu st. 1 prihodnji petek Chicago. — "Frakcije v socialistični stranki, kako so nastale in kam vodijo", je predmet razprave, ki bo na dnevnem redu v klubu št. 1 v petek 22. marca ob 8. zvečer. Uvodni referat ho imel s. Frank Zaitz. iPriporočamo članom in članicam. da se te seje polnoštevil-no udeleže. — P. O. CENE ZA "MAJSKI GLAS" Cene za letošnji "Majski glas", ki izide sredi aprila, so sledeče: Posamezen izvod $ .30 10 izvodov..................2.75 15 izvodov .............. 4.00 25 izvodov . ............. 8.50 35 izvodov 50 izvodov 100 izvodov 250 izvodov $ 8.75 . 12.00 22.00 . 50.00 . Vta naročila pošljite ko hitro mogoče, vtekakor najpozneje do 15. aprila, na »ledeči na»lov; PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicafo, III. brisne posledice. V splošnem so napravili name rojaki v Detroitu dober vtis. Dopadlo *e mi je, ker so se tako številno udeležili predstave j "Rdeče rože" dne 3. marca in s tem pokazali, da vsaj simpati-zirajo s skupino, ki se edina bori, da pride nekaj delavske kulture na naše odre. * Po tej predstavi je moj čas,j ki sem si iga določil za agitacijo v Detroitu, vsega skupaj nad teden dni, potekel, in sem se vrnil v Penn*ylvanijo. Upam, da se nisem v metro-po!i avtomobilske industrije nikomur zameril. Cul sem predno sem šel tja, da Detroit ni več to kar je bil, pa sem si mislil, že mogoče ,kajti vse se spreminja, čemu naj hi bil ravno Detroit izjema ? V mislih so imeli, da ni več tistega bojevitega duha med našimi ljudmi, kakor j^red leti. Ob priliki tega obiska sem uvi-del, da ga je povprečno toliko i kakor drugod. V soliolo 23. MARCA zvečer shod kluba št. 27 JSZ v Slov. nar. domu St. CLAIR AVE. CLEVELAHD9 0. Glavni govornik JOŠKO OVEN Pridite! Shod je skli- can za vse: "marčali" na druge, še "lojalne" delavce, da so prenehali z ielom. Potem so šli skupaj v Girard, kjer je okrajni sedež. Predložili so protest okrajnemu pomožnemu odboru. V odgovor | je pa federalni relifni zastopnik za Kansas, John Stutz, še 'tisti večer brzojavno ukazal ustaviti vsa relifna dela ^ tem okraju, "dokler delavci ne pridejo k pameti". In tako je nad 3 600 delavcev izgubilo še tisti borni zaslužek. Delo je 6-urno. po 40c na uro. Večina dobi po 2 dni dela na teden, nekateri več, drugi manj, določeno jim je na podlagi Števila družine. Tak je torej ta "nevv deal". Po petih dneh izprt ja, so bili relifni delavci zopet pozvani na delo. Organizirani so v Farmer-Labor party, ki je precej razširjena v jugovzhodnem Kansasu. V odboru, ki je zastopal delavce in konferiral z okrajnimi komisarji in pomožnim odborom, je tudi znani Alex Hovvatt, ki je eden izmed voditeljev brezposelnih. Poravnali so se v toliko, da delavci lahko rabijo pri delu lophte enake velikosti kot do stavke. Glede druge zahteve pa, da se mora ukiniti pogodba z lastniki trukov, se pa niso mogli sporazumeti. Sklenjeno je bilo, da se v ta namen vrši konferenca v Topeki direktno s federalnim relifnitn zastopnikom John Stutzom. Kronikar. dvorani SNPJ svojo prvo domačo Zi-i*prila koncert Save v dvorani SNPJ. bavo. CLEVELAND, O. — Koncert »oc. Udeležba je bila obilna in ljudstvo pevtkega zbora ''Zarja* v nedeljo 14. židane volje. Zabava je trajala dakč I aprila v SND. i proko polnočne ure. CLEVELAND, O. — Veselica klu- Tudi gmotni uspeh je bil dober n s tem si je klub bnip »si-lnih pri loMl spet nekaj izdatnega vira v blagajno, ki mu bo omogočila nadaljevati svoje delo. Odbor te>?a kluba se na tem mestu zahvaljuje vsem, ki so nam na kak način pe.navali k uspehu prir«Jitve. Posebno še onim, ki »o prispevali v ta namen: J. Kochevar, pol soda pive; M. Ivanšek, pol soda pive; J. irpilak, dva kvorta ijranja; Mrs. A. Vogrich, 1 kvort žganja; A. Spolar, 1 malone vina; J. Gerbajs, 2 galona vina; Furman F oster Co., K funtov klobas. Hvala tudi g. Kmetecu za nje->fovo izvrstno delo. ()< bor klu*h£ brezposelnih priporo-1 ča občinstva, da patronizira lokale omenjenih pris-pevateljev. - Za veselični odbor, Frank Bizjak. Anna Drethar, John rfujan. Relif v Nevv Yorku Relifna akcija potroši v Nevv Yorku $20,000,000 na mesec. Podporo prejema 1,457,811 o-seb, ali 331,872 družin. Ha it. 49 JSZ v Slov. del. domu, v nedeljo 21. aprila. MAJ MILVVAUKEE. WIS. — V tredo 1. maja prvomajski »kod in sabava kluba it. 37 JSZ v S. S. Turn Hali. JOHNSTOVVN, PA.—Maj.ka »lav-not t kluba st. 5 v soboto 4. maja. SPRINGFIELD, ILL. — Prvomajska slavnost kluba st. 47 JSZ in vprizoritev drame "Razvalina življenja". VVAUKEGAN. ILL. — Konferenca društev Prosvetne matice in klubov JSZ v nedeljo 19. maja v Slov. nar. domu. VVAUKEGAN, ILL.—V nedeljo 19. maja pop., po konferenci JSZ, vpri-zori dramski odsek kluba it. 1 Mo-škricevo soc dramo "Rdeče roiew. JUNIJ. BRIDGEPORT, O. — Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne matice v nedeljo 30. junija. BRIDGEPORT, O. — Piknik kluba it. 11 in konferenčne organizacije JSZ v nedeljo 30. junija. JULIJ. CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 in odsekov v nedeljo 21. julija na Pintarjevi farmi. * > < ► i: "Grandsons" KLUB ŠT. 118 JSZ CANONSBURG, PA. — Klub it. 11S JSZ obdržuje svoje redne seje vsako četrto soboto v mesccu zvečer | v dvoran-' ciruitva Postojnska Jama SNPJ. Rojaki delavci, pridruiite se temu klubu! JOHN CESNIK. tajnik. j A novel about thrre ^mmlsons of a Slovrnc workrr BY LOUIS ADAMIČ « !l Priče $2.50 Oriler from PROLETAREC BOOK STORE ;; n«™ WERT 2RTH STRBRT. C H K'AGO, ILLINOIS i » A Vugoslav \Veekl.v D< voted K DUCATI ON, tu the Interest of the VVoikert; Ijn/ 11 Lr I A U Tj f ^ l)U(i ANIZATM )N OFFICIAL ()U(;ANM)K 1 rv lil n 1 AA r% ri i COOPBBATIV K \H^oslav IVderation S. P. JL IVv/JL/JU lrVlVL/v/ COMMONWKAI/rn NC. 1436. fubluhed Wcckly at 3630 W. 26th Si. CHICAGO, ILL., M are h 20th, 1935. VOL. XXX. IF Y0U D0N'T WANT WAR PREPARE FOR PEACE Women! Attention! By Max Winter There are vvar-clouds mer Europe, over Russia, China. and Japan. Even before the vvounds of the VVorld War have closed, the cry has risen onee more for war! war! \var! Ali children pistols, guns, cannons,I few, if aiiy, real declarations trumpets, and drums to play | of peace. with, but no exereises in lovin/ peace. \Vc give war stories, bloody ta les of battle, to our boys and We even name d Mars, \Var, but no have a planet after the God of star is named to lleginning Fiiday, March 21», Socialist Club No. I of the JSF is spon-I soring a series of lectures of vital importance and interest to ali vvomen, cxcludinif nune. The surt»joct selec te d f«»r the first talk is "Hirth Control" and the lec-tuier is Dr. Bonar, Chief of Staff at the Medica! Bureau of Information j proceed to carry out the more on Birth Control. Every women owe* it to heiself and to tHK*iety in general to attenJ, , 4 0 ... as undoubtedly, there is *o elo.tr • P*** to Soc**"««. 1 h« paper DELAY IS DANCEROUS The Minneapolis Journal) He finds it heade 1 for Social-must 'be afraid the Farmer-|i*m ali rght, but he essays to Labor party in Minnesota willltear Socialism into little bits movement toward industrial concentration is resistlcss. Mo-nopoly is the outeome. M ono, poly means reiyulation, anj this tend.s to lead to government sym'bol;ze peace. ♦ h« ».,«;„„. .... e . t a les ot oauie, to our uuy» »uv» v—....... \Vhy •» I pare 1 >r war ! |girls to read. W> have no books Peace times are looke I upon that teach peace and under-ja« intervals bctvveen vvars, in standing, or vve do not use such j vvhich vve prepare for the as vve have. ! breaking of the truce. We have We have war-plays, anJ a Mav>'» but n »t for pcace's peace plays are not popular,] sa*e- are repressed. j But vve knovv vvhv this ali is VVe have militarv s<) an;l vvt' N,m,st change the Never before have vve had such long-lasting depression and misery; never before have we had so many unemployed. VVe see before our eyes its eruel consequences; vve hardly were abje to reatore what we de*trqy. ed in four mad years of war, as the loud clamor for more de-struetion rose once again. Before the last vvar, it was often said that "there are too many men on„the earth, vve must have a war." Even from the parliamentarv platf>rms Wl hear J these hear t lesa vvords. A ccrtain Dr. problem outside of ordinary subsis-tence. Therefore can we'be aeeing you on Friday, March 20 at 8:00 P. M. in the lower SNPJ hali at 2057 S. l,awndale A ve.? Admission is free. Women'i Committee. rticle by Neil Carothers (said , many lives as slowly, it comes, faster than we y the paper to be a noted the ges, ..........»»v instcuTt" ot peace-cotteges. Mi- UH^I^tft^fnhttman. Iitary academies instead .0f crazy state of things. The old peace-academies. VVe have in aH countries, sec-retaries of vvar, but no sccreta-ries of peace. \Ve have international vvar lavvs, but no international k .ti i' lavvs. Poverty, The Twin To . Robert j VVe have ha:l many declara- Lattai, a "('hristian Socialist" j tions of vvar in ali our past. but lawyer, announced in the Aus- '_______ _ _ t „ ' trian parliament that a vvar is! ' a "bath__in steel for the na-; tions; that it vvas good an j ne-| cessary. Of course, Dr. Pa 11 a i1 vvas over fifty, and consequcnt-j ly not obliged to take the bath himself. Of those that did, I eleven million men lost their lives. In the vvar countries, even a greater mass ot old men, vvomen and children died a* the indirect result of the disas-trous conflict. Starvation, ex-posure,n epidemics, pestilences took their toll in the vvar-torn countries, ChoJera. typhus. dyš- entery„ small-pox, tuberculosis ju publish -d. Roen dc ;> r into had their way as medicine and | caus»s, indictin>? Profits as the s:»m hospital care centered around [°yc twins t0 Povepty-the vvar fronts. There vvere no i l attempt to reap maximum pro svvaddling clothes for the new- Roman sayinK that if you vvish | peace you must prepare for vvar, is a vicious falsehojd. I j vve vv ish peace vve must prt par • for peace, plan for ueare. edu-cate for ptace. It is hijfh time we began t h to yreat taak. VVe vvho vvant peave must be the^teachers of peace. Let us begin! and throvv them away. Many radk-al" ,','art" of iU' pl»tfor"m. I ot,h«r l)o" Quix"'eM, h,ave )ev;e!". , . which virtually pledKes the: e,d, h,e,r lan"8 to°- ,but 1 0W"etrilh'P- Then' thlls » So- 'stili lives and makes continual cialist tide in the affairs of publishesan almost full-page lheadway toward ^ goal. It has j men. Even though it move« artic economist) on the subject, Isi AIlt'r a MOle(l economiar kiiis not encourage it at this time Our Nation Headed for Social- »t Just won t stay dead but should reaist it vvhile we v The Minneapohs vvriter is as'get ready for it. VV hat do you absurd in his arguments as such think of such an attitude a.* j opponents usually are. He says,1 that? for instance, that free competi- Socialista do not claim that tion is the main incentive to the establishment of ^Socialism | progress. VVhatever may have vvill be like rolling on a bed of been true of competition a roses; but they do claim that hundred years ago, it is disas- capitalism i« like rolling on a trous novv. The vvhole nevv deal bed of barbed vvire, and that By Maomi Mitchison —"new ord€a,M—is a neffort the sooner the socialization of to pateh up the damage done the regular run of industries i« Prominent Hritj-h Trade i'nioi)ist; A, m..I nur>injf h m; sh« could at l'.ast by competition. Upvvards of ten commenced, the sooner the author Of The Vienna Diary. be sure Kot some milk that way.{ million men and vvomen have American people vvill escape been unemployed and 011 the from the torture. Delay in mak- MISERY AND TERROR STALK THROUGH ARKANSAS I have trsve.ed over iiiokI of Kurope and part of Africa, but I h ive never seen such terrible .«i«hts as I liv njr. She carned enouifh t > feeTh vw arnon* the .ihare croppers of sirre ^ot some milk that way. nullion She herselff Krayhaire I with a fae»- of suth st-ry tbat it »eemed , , M Iff ^JBHHI carcely pos,Me'ah" could ko on do,e tor several years on ac- i ing the change is likely to leai children on -o'n bread and perhaps(the f?ravy by pickin? wooecn vvorkin^ for her, h >w couli -riCOunt of the vvreck caused by to even vvorse disaster"that that Siamese Profil Arkansas. Here are pele of >foo;l atock. pt»-'ential memli *rs of a srreat coni.11 in-ty, and thny are b'in^ ireate I wor*?. than an.mals, worse thsn farmin« ini-plements and <»to k. They are not th«'y have urone. vvearinjr nothing: but •hHTtleas, thev vvant to work. They rajr«. bare^oot, and fuM of pellaifra? want to live de entlyi,as ^orkers; »ut Kverywhere th>» children arej-otten even the rijfht lo work is denied them- vvith defkiency disea-es; lhey ire They see m to -be denied ali of their j marked for life Kverywhere thev ! riirhts. They ave dressed in rags; tSey vvere three or four yearn undersited; competitlve ayatem. In vvhich now jprevails. Indeed, it vievv of these indisputable is a race betvveen Socialism and facts, a man vvho says competi- catastrophe. Men vvho advise tion is the main incentive to delay are not safe counselors. prci^ress only makes a think- Capitalist papers that publish inf person weary. muit.dle-headed articles ari But the funnv part of the pla.ving into the hands of Fa.s- above-mentioned articlc is that, cism, vvhich, if it vvere to get "Why Aren't We Ali Rich?" aked the first pamphlfft in th ; Socialist party's nevv '"Profits and Pov?rty" «• e.-i. TI'C ansvve: vus jriven in the i« »ms t*f the cla^s strugale, w;th an onnintf class enjoying more «o»ds than it can consume, an I tbe workini{ class ptoducin^ more ''»ut roceivlnjj little. program as alike vvorkin^ to entrcn.h capitalist ovvners-h p. Siamese Twin l'r fit-i born; the mothers of Vienna had to roll their tiny babies in nevvspapers. War took ^111 even greater toll of the non-com-batants. Yet stili vve hear the cry for vvar. Some say that vvar is the ••The P.»ve»iyM i s intended primarily as ajthrni study clasa outline for 11 >or ^roups, j lived and »tud.v helps are inciuded. Vet k wf!l i.e found valuable for the casual teader, as vvell a- for the or^rani^ed :tudy class. Its thr-e chapteis are: sicond pamphlet in this sciies. 'nVt ;' Cl?!« <>mjtldtt -U V". fits Limit Production*'. and "Can Capitalism Be Reformed?" The prn-e, pAstpald from t ho So-ciaiist party, 540 Randolph St., Chi-nmfto, is 5c a i*opy, .r»(K- for a dozen, $3.00 for a hundred. Copies are also available from the literature .-oni-mittee of branch No. 1 JSF. I have barely enoutrh food to ke p | them alive; their children get no edu j cation; they are a prey to disease whi"h the < -ientific resoure 's » modem civilization could easily fit< vrith ninimum costs, rt;jardless of human consehlet pointa out. *nil j minate. I saw hotlioš, if one can cal that, in which vvhole familic in conditions of in lescrirmble misery. J f Here was a lon»f cabin half sunk in floml water and in it some ''srh people, one of them a mother yello.v and boney with malaria, her ncw born child in her arms. The on!y fuiniturc in the house was a table, a berteh and a stovt them. In another nome vva.t a bed. madi thi.s time out of old bits of rusty iron, patehed vvith rajr*. The younjjest ehi d vvas two years old but his mother wa.s . > "Frdin i'.ny conimon sense point of last resort, yet it has been use I vievv, the reason for making thlnir as the first means of settling ia to di^tribute them f r u>«. Yc the difficulties of nations Whviundir tho prt,s<>nt syst< n i,f P™ I« * dO our people look so kinvs by the ma K.(a <• ih > »o V our Part! them? The ansvver is: Their immediate living conditions. (arefully, studiously, and vvith dreadful effectiveness, the vvar špirit is cultivated. VVe give our is reekoned »eca 'se cost of *»r 1- .'hari erha4>« in the history of the vvorld. whi'e »eople and colored j>eople are work-and two beds for ali eigit of j irz toKether in aVommon cause vvith complete trust an>m. It is quite clear that the planters vvant to keep the share croppers in a state of slavery. Up to now they have manaired to do this. 1» u t the eyes of the vvorld ire on th«'m. Kor the saUe.of aH vve value in civilization, the present slate of affairs has ^»»t to end. The aharo croppers have jjot to In' treatcd as tl -cent people, the fine men an I w< :nen vvhom t h ■ y aro. its poisonous clutches upon America, vvould destroy liberty after making the strongest at-tack on Socialism of vvhich he is capable, the author admits and democracy. that it is coming. He says, "The The Milvvaukee Leader. B!i|i ARCHLIGHT 1119« at....... Donald Lotrich lli.........ijlll VVhom jfods vvould a Hitler. destroy, CIrarhead •Kina II m loom^ amo VVhen vve have • in th k X1" the capitalist econoim a . fttle whrh Tfr svr>Um h not difffcuH to ima^ine. ng A menca s demagogues. Air a,ly we have confirmed evidence have our rho.ee >etween hat tV ma-ters of in lustry ari H«ey lx>n«, Fa-h r Co^hlin, Hi gh | firan-c have a.non, them those wh we U ^ta k e nek her ^ Hanfully ant cipatln, ,he over wc n takt nei.hei. thrmv of politteal dtmocra y. And' Instead of being overjo.v^t:, h -ar wh,.» the ddr-a^ues aplit, those Zb Johnson a t tac k I^mr and CouKhJi»U3e th . need antl vpeak disj»ai a«:inyly of the present j J-liman ' THE TRINITY OF THE PRESENT S Y STE M contr «»f many on the vvorkers of America vv s3y: "Stop following and or eourse of the "Nevv Deal", our reac-tion vvas one of concern and reg et. For, when the /ir.erican pcOp!;I»-?Tin takinjf sides vvith leaders, ali of wh »ni wish to pre.serve the master ar I slave I relationship vvhi h the privale profit I syr tem requires for ovvr.ers and work- j ers, then democracy tremfblc-s an I farcists have cause to chu ki?. I)aily the need for workera to or-jranize into a class-conscioua who'c for the purpof-e of takinjf polit'jal corrtrol of the nat!on~is gro#lnic| hourly. The fact that so few of th -m ' see the neccs«ity of uniting as vv rk Cbicago, III. — The Red Star Šport ers is fraught vvith dantrer to civil | Croinp of branch L'0 JSF vvill present libcrty. (oni set romedy ,#Hans Von Smash", The danger to democracy is »x-: Ratunlay, April r»th at Pmith's Hali, for fa c:.«t slavery w H gain vei ts. vvould caniae." It's not what Johnson <»r Lonjf nr Coughlin or Uoosevelt vvill d ) vvhich vvill win economk* justice. VVhat YOU do—collectivi ly~ vvill «le c de the pmu-?. Reading I^abor Advocate. Social and Dance preased by Hugh Johnson vvhen he d epi o res the grovvth of I.orjf snd Coughlin sentiment: "The tortu >d tatk and $4 uords vvith vvhich e o-nomi.<»t« ansvver him (Long) is too much for 01* percent of the peo«pb." In other wor Is, accordin* <0 Johnson. practically nobody und?r*stan Is vvhat the depression is ali afoout. 2TTR'TTIybourn Ave. Aftj;r the pro-trr»m Fli Da bit* V or^hestra vvill sup-p!y the dance |«»vers vvith Tood music. Our Red Star Foort orjraniration is nfflliated vvith the Work 'r's (Jym-nr.stic and Šport AHiance of America jhich i« a member of the I^nSor and Sr iali«t International. We are vvork-ing as a unit for Socialism—to Nuild Practically nc*>ody knows vvhat t-> do | up the Socialist Party vvith solid, alort to make the nation's marvelous rej »nd clear minded younsion tjckets in advance are 25c. vvhat will happen vvhen and if a clash The priče at the door vvill be 35c. of America'* *pellbindcr.* threaten , Frank Botnick. Slovene local No. 61 Chicago Work-ers' Committee on Unemployment has «cheduled a massmeeting for Thurs., March ;J1 at the Polish Falcons Hali, 1021 W. Cermak Rd. It is our inten-tion to interest more of the vvorkers in that seetion of the city comprising, perhaps, the thickest Slovene »ettle the chief npok^smen in Slovene. Joško needs no introduc-tion even in that settlcment. He was there before and the people hear I his forceful presentation of a vital subject. VV. R. VValtmire, a preacher who ran second in his ward in the akler-manic eketion ju.st closed and vice chainman of the County Uneinployed Organizatlon vvill speak in Engiish. Simon Trojar, sccictary of our branih and also of the central organi zation vvill report on the VVa^hin^ton eonferences as he vvas there tvvice.in t.vvo months. VVe ask our follovv^rs to attend. The meetinjj vvill start at H P. M. • * • A eopy of the nevv publication "So-j cialist Appeal" issucwer, an a:my and aviation corps cqual to any. » * * Hitler is probably piesM'tl into these decisions by thč economic stran-jrulation of <»ermany by the rx'st of the vvorld. For, no doubt, as is the ca.se in the U. S. >0 it must l»e in other countries tnat tho b<»yiott on Gei>nan goods bas taken effe t. And as the noose tightens about the neck Hitler makes a desperate attempt to break it and to čast attention of the iierman •and t tre sarorhi away from his troubles. But even then the end seems neai and very tragic. THE AMENDMENT Th, St^ >wT\ The child labor 1>ostuJ by congress amendment, pro-in 1024. moves Side District of the Cook Čounty So- r1ow'V tovvard ratification, but is now cialist Party rame into my hands the j : wo"thir(is of tht' waV t0 ,ho At other day and I enjoyed reading it the ,'nK, of writing. 24 of th? noces-immen?ely. In particular tvvo articles 'ary sta,*>s havt* »atified it. Wyo- are of especial interest to a!I Social-j ists. One is a.bout Rev. Coughlin and the other about Hucy Long. Hut fiy no means vvere these tvvo the only important articles in the mimeograph i .»aper. I enjoyed every other articb aml feel confident that if our north side comrades vvill continue puttinf? such a jfood Jjttle paper that Chica-Ko's Socialista vvill vvant to read every issue of it. • » • Branch No. 1 J»SF vvill meet Friday. March 22 at the SNPJ Hali. There is need for a full attendance. After th? fine .'I0th anniversary program of March 10 for Proletarec vve should be able to round up ali our comrades and arouse in them the need of fur-Ihoring the progress of our luanch and our paper. The orjrani/.ation can-not long endure vvithout the paper. Ruth neither can the |>aper if the or-jraniaation is not conatantly gro»wing, projrressing and expanding. • • • ming, U>tah, Idaho and Indiana havirir joined the ranks this year. The legis-latures of four state*—Kansas, New Mexico, Tennessee and Texas~-toave rejec t« d it in current sessions. The proposed amendment is backrd hy the administration, the Nationsl Child Ivai!>or commitiee and other ibodies on the ^roun