LETO 1071 GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA 4 80081 ŠT-2 Vaše in naše želje Ko z 8. številko zaključujemo prvo leto glasila HOJA in ko ocenjujemo naše skupno sodelovanje, lahko zapišem: bilo je uspešno leto naših skupnih naporov in prizadevanj za kakovostno, pestro in praktično vsebino glasila. To potrjujejo izjave bralcev, saj nekateri hranijo doma celo vse številke kot dokument kaj vse je bilo obljubljeno, predvideno in kaj od tega se bo oziroma se je uresničilo. Uredništvo se zaveda, da imajo nekateri bralci še vedno svoje pripombe na posamezne prispevke, pa morda svoje želje po drgačni vsebini. Toda kaj moremo, ko pa bralci ne sporočajo uredništvu o čem naj pišemo, pa tudi svojih prispevkov nam ne pošiljajo. Uredništvo dobro ve, da gre za vaše glasilo zato vas znova vabimo k sodelovanju, čimveč bo sodelavcev, tembolj bo glasilo pestro, bogato in zanimivo. • VSEM SODELAVCEM SE OB OBLETNICI IZHAJANJA • GLASILA NAJLEPSE ZAHVALJUJEMO IN PRICAKU- • JEMO V PRIHODNJE MNOGO SlRSI KROG DOPIS- • NIKOV' UREDNIK GIBANJE PROIZVODNJE V ZAČETKU LETOŠNJEGA LETA Za marec in april že ugodnejši podatki Obseg proizvodnje od januarja naprej očitno raste, nedoseganje plana v začetku leta pa je razumljivo glede na strukturo našega proizvodnega programa in dela v zimskih razmerah c$tečni /. mafi Pravijo, da je maj najlepši mesec v letu. Bo že držalo. Prav gotovo pa je prvi maj eden najlepših praznikov v letu, saj je to praznik nas vseh, predvsem pa praznik tistih, ki z delom svojih rok in s svojim znanjem ustvarjajo lepši jutrišnji dan. Razen tega je prvi maj praznik, ki se že po tradiciji praznuje v naravi. Praznovanje prvega maja je nekakšen simbol poveza- Ena od nalog oddelka za vodnje določenega delovnega organizacijo proizvodnje je naloga. Plan in obračun proiz- tudi mesečno planiranje in vodnje naj bi bil v fizičnih obračunavanje obsega proiz- enotah izražen v finančni vodnje. V operativnem me- vrednosti. Tak obračun je sečnem planu je potrebno možen le pri serijski proiz- vzkladiti komercialna naroči- vodnji, medtem ko se omejila s proizvodnimi kapaciteta- mo pri individualni proizvod- mi in tehnične zahteve, ki se nji le na finančne vrednosti pojavljajo v procesu proiz- ločeno po komercialnih naro- čilih. Operativni plan pri serijskih artiklih dobimo z vsoto produktov izdelkov, ki so predvideni za izdelavo v tekočem mesecu s planskimi cenami. Izražanje fizičnega obsega z reprezentantom ni primerno, ker se lahko vzame v tem primeru le en faktor pri čemer bi bil najbolj primeren čas izdelave, medtem ko ostalih faktorjev, ki tudi vplivajo na končni finančni rezultat ne moremo upoštevati. S preračunavanjem izdelkov na reprezentanta proizvodnje bi dobili niz faktorjev, iz katerih bi se zaradi številčnosti težko znašli, niti ne bi mogli seštevati posamezne dejavnosti med seboj. Zato je izražanje obsega proizvodnje v finančni vrednosti najbolj reprezentativno ,ker prodajna vrednost pri realnih cenah zajema tako stroške izdelavnih osebnih dohodkov kot režijske in materialne stroške, te vrednosti pa se lahko med seboj seštevajo za vse dejavnosti in vzporejajo z letnim planom. Pri planiranju je treba vzklajevati potrebne izdelav-ne čase z razpoložljivo delovno silo in kapaciteto strojev, finančno vrednost pa vsklaje-vati z letnim planom. Letni plan je razdeljen po dinamiki na tromesečja ločeno za proizvodnjo in prodajo. GIBANJE PROIZVODNJE V ZAČETKU LETA Matično podjetje je doseglo skupaj z obratoma Velox in Podpeč v mesecu januarju 88,6% januarskega plana, v februarju 92,0 % in komula-tivno 90,0%- Plan za mesec marec je bil 96 % za april pa 107%. Obseg proizvodnje od januarja naprej očividno raste, nedoseganje plana v začetku leta pa je razumljivo glede na strukturo našega (NADALJEVANJE NA 2. STRANI) PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA NEKOČ IN DANES Skupne želje in cilji so združevali ljudi Praznik dela je bil dan, ko so ga vsi težko pričakovali, in dan, katerega so se še dolgo spominjali k . • • . r, *, Prvi maj je praznik, ki ga praznujejo skoraj po vsem svetu. Vendar nekoč pred nekaj desetletji ni bilo tako. Prvi maj ni bil samo praznik dela, temveč tudi praznik delavskega razreda. Praznik je združeval vse delavce v borbi za boljše in bolj človeške pogoje dela in življenja, predvsem pa jih je združeval v borbi zoper lastnike tovarn in veleposestev. Tudi pri nas so praznovali pred vojno praznik dela v tem duhu. Čeprav je bilo praznovanje prvega maja v stari Jugoslaviji prepovedano, so ga delavci praznovali z velikim veseljem, kaj je prevevalo takratne ljudi ob tem praznovanju, vedo najbrž samo oni, jasno pa je, da je bila med njimi tolikšna prednost idej za boljšo prihodnost, da je ta prednost podirala med njimi vse zidove človeških napak in sebičnoti. Praznik dela je bil dan, ki so ga vsi težko pričakovali in dan, katerega so se še dolgo spomnijali. Prvi maj kot resnični praznik dela je dobil še večji pomen po vojni, ko je bilo potrebno zgraditi vse, kar je vojna vihra opustošila in uničila in še vse tisto, kar so si ljudje dolga leta osvobodilne borbe predstavljali in želeli. Tudi te ljudi je ob prazniku dela prevevala svoboda, moč, zadovoljstvo in enakost. Vsi so bili enaki, vsi so bili graditelji nečesa novega, nečesa boljšega, nečesa, kar bo šele prišlo. Proslave z ba-kladami, vojaške parade z godbami na pihala, telovadni nastopi in ljudska rajanja so združevali ljudi v enotnem duhu, v duhu praznika vseh delovnih ljudi. Potem, ko je bila zgrajena osnova za boljše življenje, se je ta podoba o svetli bodočnosti nekoliko skremžila in pojavili so se različni pogledi na to, kaj je pravzaprav delo in kako se delavca za delo nagrajuje. Ena dela so postala naenkrat neznansko po- membna, druga pa manj vredna. To je povzročilo, da so eni začeli prejemati velike nagrade za majhen trud, drugi pa so vlagali še in še, pa nagrada nikoli ni dosegla vrednosti vloženega dela. Na osno-tega so se začele pojavljati tudi razlike med ljudmi. Medtem, ko rastejo ob morju in ob turističnih centrih beli gradovi, ki so last posameznikov, pa se mnogi delavci še vedno stiskajo po skromnih, neprimernih stanovanjih in sobah, ki so pogosto bolj podobna bednim luknjam. In tudi sedaj praznujemo prvi maj. Z ulic so se umaknile vojaške parade, tudi masovnih festivalov ni več. V zgod- njih jutranjih urah, tu in tam, še koraka pihalna godba skozi okrašeno mesto, ki je prazno in skoraj izumrlo. Kje so pa ljudje? Tudi sedaj praznujejo prvi maj in se veselijo, le nekako drugače. Eni v svojih vikendih, drugi na družinskih in prijateljskih piknikih, tretji doma pri domačih opravilih, četrti na izletih po tujini, kakor pač komu nese. Prvi maj — praznik dela še praznujemo in vse je prav in lepo, vendar, ali so ti ljudje, ki imajo danes več denarja, boljše živlenje in še kaj drugega, kaj bolj srečni kot so bili nekoč, pred vojno in po njej? Je med njimi še tista sila, ki jih prveva in druži? GIBANJE PROIZVODNJE V ZAČETKU LETOŠNJEGA LETA Za marec in april že ugodnejši podatki (NADALJEVANJE S 1. STRANI) proizvodnega programa in dela v zimskih pogojih. To pa seveda ne bo opravičljivo v naslednjih mesecih, ko bomo morali zamujeno nadoknaditi in z nekaj % preseči zadane naloge po letnem planu. Druga kolona prikazuje dosežen obseg proizvodnje v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Pod mejno točko rentabilnosti se gibljejo pohištvo v Mizarstvu II — minimalno; gradbeni elementi, ki niso imeli nobene proizvodnje za- Doseganje plana po dejavnostih! Dejavnost Mejna točka rentabilnosti % plana Obračun proizv. za I.—II. mes. % plana Plan za mesec april Žaga P. G. 55,85 96 165 Žaga Rob 46,20 78 105 Žaga Škof. 60,00 71 117 Žaga Tes. 78,51 119 132 Stavba II. 74,30 81 95 Stavba I. 67,24 112 164 Pohištvo P. G. 70,80 126 101 Pohištvo M. H. 83,70 83 104 Tesarstvo 80,64 86 105 Zaboji 70,00 82 84 Rolete 69,40 77 98 Gradb. elementi 96,52 — 50 Velox 92,65 88 100 GP Podpeč 125,00 110 82 Prva kolona prikazuje mejno točko rentabilnosti v posamezni dejavnosti. Če stavbeno mizarstvo v Mizarstvu II doseže plan s 74,30% bo poslovalo na mejni točki rentabilnosti, pri 100 % doseganju plana pa s stopnjo 9,3 % na realizacijo. Pomembno je tu poudariti, da stopnja dohodka ne raste linearno s povečevanjem obsega proizvodnje, ampak progresivno. Edina dejavnost pri kateri je planirana izguba je GP Podpeč z mejno točko 125 %, pri vseh ostalih dejavnostih pa se giblje med 46,20 —- žaga Rob do 96,52 % letnega plana pri gradbenih elementih. Stopnje dohodka ostalih dejavnosti so razvidne iz letnega plana v katerem je prikazana vrednost čistega dohodka v šrafi-ranem zgornjem trikotniku pri določenem doseganju letnega plana. radi zimskih pogojev dela; obrat Velox zaradi obratovanja v eni izmeni — v mesecu aprilu obratuje v dveh — in GP Podpeč zaradi že znanih specifičnih pogojev. Podatki za marec in april so že bolj ugodni. Plan za mesec april je razviden iz zadnje kolone. Negativni so še samo gradbeni elementi, ki bodo imeli po predvidevanjih največjo proizvodnjo v letnih mesecih in GP Podpeč pri kateri se bo plan tekom meseca dopolnil in je pričakovati pre-seg mesečnega plana. Planiranje obsega proizvodnje je torej pomembna operacija v proizvodnem procesu posebno še, če dosežemo vzklajenost komercialnih zahtev s proizvodnimi zmogljivostmi in pri čim manjšem nihanju obsega realno možno vrednost proizvodnje. MRAK CIRIL, DIPL. ING. DELO NABAVNEGA ODDELKA RAZDROBLJENE NABAVE Stanje bi se sicer izboljšalo, če bi priprave dela posameznih obratov skupaj s skladiščniki pravočasno planirali in naročali potrebne materiale, ne pa čakali trenutek, ko je le-tega treba že vgraditi Delo nabavnega oddelka je zaradi vseh vrst dejavnosti, ki jih ima podjetje kot celota, dokaj pestro in obsežno. Poleg nabave vseh vrst repromaterialov in surovin, iščemo ponudbe in nabavljamo zaščitna sredstva, sredstva za vzdrževanje, osnovna sredstva, razno orodje, rezervne dele itd. Pogoji nabave (plačilni roki, rabati itd.) so ne malokrat odvisni od naših potreb, ki naj bi jih dajali proizvajalcem ali dobaviteljem letno, v naprej. Prav tu pa naletimo na težave. Zaradi individualne proizvodnje nam včasih niti mesec dni v naprej ni znano, kakšno okovje, funir, razne plošče in drugo bo treba nabaviti. Le redki so materiali, ki jih lahko količinsko in kvalitetno predvidevamo za daljšo dobo v naprej. Najmanj pri 90 % vseh naročil je oddelek vezan na zahtevnice materialov, ki jih dajejo posamezni obrati. Roki nabave so zelo kratki. Ne malo je tudi telefoničnih naročil s takojšnjim nabavnim rokom. Vse to povzroča zmedo, nepotrebna pota, telefonske razgovore ipd., saj enake materiale nabavljamo celo po večkrat tedensko. Mnenja sem, da bi se dalo stanje precej izboljšati, če bi priprave dela posameznih obratov, skupaj s skladiščniki pravočasno planirali in naročali potrebne materiale, ne pa čakali trenutka, ko je le tega treba že vgraditi. Zaradi razdrobljenih nabav se je tudi število došlih računov v letu 1970 v primerjavi s prejšnjimi leti precej povečalo. Tako je bilo leta 1967 8095 računov, leta 1970 pa že 10525. Likvidacio otežkoča predolgo zadrževanje računov (za usluge in kooperantska dela) na obratih. V primerjavi z letom 1969 je bilo leta 1970 na trgu več uvoženega okovja, raznih plošč in furnirja. Skozi vse leto pa je primanjkovalo vsega gradbenega materiala, betonskega železa in vseh vrst profilnega železa. Tudi za leto 1971 ne kaže, da bi se stanje izboljšalo. Cene materialov so bile v porastu skozi vse leto. Zaradi take zmede na trgu je bila otežkočena tudi izdelava ponudb in kalkulacij za predvidena dela. Poleg materiala z domačega trga, smo v letu 1970 uvozili preko drugih uvoznikov (Slovenijales, Lesnina, Proles itd.) repromateriala, surovin in strojne opreme v skupni vrednosti za 6.197.190 ND. Od tega zneska odpade na surovine in repromateriale vrednost 3.279.150 N din in na strojno opremo, montažo ter popravila 2.918.040 N din. — Največji znesek pri strojni opremi predstavlja 1/2 vrednosti postrojenja za novo tovarno *Velox«. V navedenih zneskih ni zajeta carina in drugi stroški. Za GALANTERIJO, Podpeč, je bilo prav tako v času od aprila do konca leta 1970 uvoženo blago preko drugih uvoznikov za vrednost 888.842 N din. V letu 1970 je naše podjetje pridobilo registracijo za samostojen uvoz in izvoz. Z lastnim uvozom smo začeli v drugi polovici leta, konec leta pa tudi že z izvozom. Tako smo na primer do konec leta 1970 uvozili blaga v vrednosti 507.220 N din, — izvozili pa v vrednosti 39.616 N din. V mesecu januarju t. 1. smo sami začeli izvažati tudi del obešalnikov. Skoro vse uvoženo blago je bilo dobavljeno iz konvertabilnega področja (Švedska, Zahodna Nemčija, Avstrija, Švica). Iz vzhodnih držav smo dobili le nekaj ravnega salonita. Težave z uvozom smo imeli predvsem zaradi raznih režimov uvoza in seveda plačil s tem v Tudi cene materialov na zunanjem trgu so v letu 1970 občutno porasle. Na dvig cen v drugem polletju so vplivali tudi spremenjeni predpisi o taksah. Proti koncu leta pa se je temu pridružil še obvezni 50%, oz. 30% polog ( za dobo treh mesecev) od vrednosti blaga, ki se uvaža, z devalvacijo dinarja, od 24. 1. t. 1. dalje, je polog sicer odpadel, avtomatično pa se je dvignila cena uvoženega blaga za 20 %, oziroma še več z upoštevanjem carine in ostalih stroškov uvoza. Vsekakor bomo morali te spremembe upoštevati pri bodočih nabavah in se, kjer bo le mogoče, preusmeriti na domače tržišče. To pa nam zaradi zahtev naših kupcev, prav gotovo vedno ne bo uspelo. Vodja nabavnega oddelka: JOŽE DOLŽAN SKLEPI NAŠIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV • SKLEPI NAŠIH SAMOUPRAVNIH O DELAVSKI SVET 22. februar — sprejet je bil pravilnik o formiranju in porabi sredstev skladov podjetja, — poslovanje podjetja je bilo ocenjeno v letu 1970 za zadovoljivo (podatki in komentar zaključenega računa za leto 1970 so bili objavljeni v prejšnji številki), — za sprejem zaključenega računa podjetja »Hoja, Galanterije Podpeč in PE SVEA Zagorje za leto 1970 je glasovalo 12, vzdržali pa so se 3 člani DS, — ustvarjeni dobiček, ki ga izkazuje PE SVEA Zagorje in pripada po pogodbi podjetju HOJA se prepusti PE SVEA za razširitev in modernizacijo lastne proizvodnje. S tem se delež vloženega kapitala HOJE pri PE SVEA povečuje. SVEA bo od tega kapitala plačevala HOJI obresti; — delovnim enotam, ki so ustvarile dobiček se prizna 10% za razpolaganje; — glede na zamrznitev osebnih dohodkov in že izplačanega dobička v letu 1970 bodo DE ta dobiček v celoti vložile v poslovni sklad podjetja. Na ta sredstva se prizna delavcem 6 % obresti,- — stanovanjski blok z 8 družinami v Podpeči, katerega lastnik je podjetje HOJA se ponudi stanovalcem v odkup po prodajni ceni 200.000,00. Prodajna cena stanovanja za-visi od velikosti stanovanja. Prometni davek plačajo kupci. Objekt se proda stanovalcem na kredit za dobo 15 let z 2 % obrestno mero. Kupcu, ki do 31. 5. 1971 vplača najmanj 50 odstotkov kupnine se odobri 20 % popust. Ce kupec preneha delati v podjetju Hoja po svoji krivdi se mu obrestna mera poviša od 2 na 8 %• Objekt se proda, če se za nakup odloči vseh 8 stanovalcev. Uprava podjetja je pooblaščena za izvedbo sklepov; — v odbor za gospodarstvo podjetja je izvoljen dipl. inž. Merzelj Franc; — v poslovni odbor Galanterija Podpeč in Velox je izvoljen dipl. inž. Ocvirk Vladimir; — ustanovi se poslovna enota podjetja HOJA v ZRN, ki naj bi tam plasirala naše izdelke. Pričela pa bi z montažo naših izdelkov (20 zaposlenih); — razpisane so bile nadomestne volitve v DE Velox za svojega predstavnika v delavski svet podjetja. Volitve bodo 22. marca 1971. V volilno komisijo so imenovani: Bajat Danilo — predsednik, Planinc inž. Jakob, Šilc Jože. V komisijo za sestavo volilnega imenika se imenujejo: Gornik Dragica — predsednik, Gabrovšek Janez in Vidmar Janez. — Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino je odobrila PE SVEA Zagorje kredit v znesku 156.700 DM pod pogojem, da SVEA oroči banki 134 tisoč ND na 3 letni odpovedni rok po 5 % obrestni meri. 25. februar Potrjen je bil mandat novoizvoljenemu članu DS tov. Fa-venta Klavdiju iz DE Velox za 4 leta. Preneha pa mandat dipl. inž. Knolu Jožetu. Ugotovljeno je bilo, da podjetje ni imelo ustrezne službe za planiranje in analizo plana, zaradi česar je tudi plan za leto 1971 predložen dokaj pozno s precejšnjimi pomanjkljivostmi. Zato se nalaga upravi podjetja, da to reši na najbolj ustrezen način. Tehnični sektor naj bo nosilec naloge planiranja, finančni sektor pa izdelovalec plana. Sprejme in potrdi se plan matičnega podjetja za leto 1971 takšen kot je bil predložen. Delovna enota SVEA Zagorje kljub naročilu ni predložila DS izdelanega plana za leto 1971. Ker tudi podatki v planu matičnega podjetja ne ustrezajo dejanskemu stanju se voasevu DE SVEA naroča, da izdeia plan do konca marca, delavskemu svetu pa predloži na prihodnjem zasedanju. Glede na to, ua so v p*anu podjetja za leto 1971 nekatera nesorazmerja (prenizka stopnja dobička v Tesarstvu in veioxu, nerealna rezijsita ura na žagi Škofljica v odnosu na Žago Polhov Gradec) se zadoizi upravo podjetja, da med ieicm izdeia in predloži DS rebalans piana za leto 1971. Sprejeta je bila informacija o programa sanacije Galanterije Poupec, ki sta ga sprejeta DS Galanterije in sirupsčina občine Vic. Sprejet je bil pravilnik o dodeljevanju stanovanjsiun posojil m vse pripombe sindikalnega odbora podjetja, razen za pripombe, da je maKSimaina možna višina kredita 80.009 ND. Stanovanjsko posojilo je bilo odobreno naslednjim prosilcem: Zgonc Vid, (Mizarstvo II) 35, uju, oo (iz sklaaa snupne po-raoej, Fajuiga Gilka (Mizarstvo II) lu,000,uu (iz vezanih sred- stev), o*dbiar Anton (Mizarstvo U) 40,000,00 (iz vezanih sredstev), Rnans Anton (Mizarstvo II) 30,000,00 (iz vezanih sred- stev), Znideric Jože (Mizarstvo II) 20,000,00 (iz vezanih sredstev), Parkelj Anton (Mizarstvo I) 10,000,00 (iz vezanih sredstev), Strumelj Janez (Mizarstvo I) 40,000,00 (iz vezanih sredstev), Gorše Marija (Mizarstvo I) 10,000,00 (iz vezanih sredstev), Hribernik Ivan (Polhov Gradec) 15,000,00 (iz vezanih sredstev), Kozjek Ivan (Polhov Gradec) 30,000.00 (iz vezanih sredstev), Rihar Jože (Polhov Gradec) 10,000,00 (sklad skupne porabe), Planinc Jakob (Velox) 60,000,00 (iz vezanih sredstev), Urbančič Jože (Grad. elementi) 35,000,00 (iz vezanih sredstev), Čebular Franc (Uprava) 50,000,00 (iz vezanih sredstev), Oblak Milita (Uprava) 50.000. 00 (iz vezanin sredstev), Kenig Stane (Uprava) 10,000,00 (iz vezanih sredstev), Homovec Vinko (Uprava) 10.000,00 (iz vezanih sredstev), Knol inž. Jože (Uprava) 35,000,00 (iz vezanih sredstev), Smole Stane (Galanterija) 50,000,00 (iz sred. Galanterije), Škrbec Jože (Galanterija) 35,000,00 (iz sredstev Galanterije). Skupaj torej 585,ooo,oo novih din. Odobrijo se stanovanjska posojila iz sredstev sklada skupne porabe delavcem podjetja, ki s svojimi družinami stanujejo v samskem domu Robbova 30 za nakup stanovanj z namenom, da pridobimo nove kapacitete za delavce — samce in sicer: Pozaršek Janezu iz DE Mizarstvo II 62.500,00 ND Ošap Iliji iz DE Tesarstvo 62.500,00 ND Od gornje vsote: a) iz sklada skupne porabe 35.000. 00 N din b) iz vezanih sredstev Hoje 465.000. 00 N din c) iz vezanih sredstev Galanterije 85.000,00 N din Zavrne se prošnja Angele Bratun iz Mizarstva I, ker ni več kreditno sposobna (je že prejela 40.000 N din posojila) in Koprivec Alojza iz Polhovega Gradca zaradi pomanjkanja sredstev. O novih kapacitetah stanovanj za samce in nakupu družinskih stanovanj bo obravnaval DS na prihodnjem zasedanju. Sprejeto je bilo dopolnilo pravilnika o nagrajevanju trgovskih potnikov in zastopnikov podjetja. V svet zavarovancev skupnosti zdravstvenega zavarovanja občine Vič je bil izvoljen Čebular Franc, ker je Gabrovšek Janezu mandatna doba potekla. Potrjene so bile penzionske cene počitniških domov. ODBOR ZA GOSPODARSTVO 17. marec Zavrnjene so bile prošnje za denarno pomoč Družbenega kluba »KAJUH«, PGD Gornji Ig, Horjul, Rakitna, Vič, KS »Boris Kidrič«, Šmarje Sap, OS Višnja gora. Lovska zveza Slovenije, Zveza društev telesnih invalidov in NK Litija. Odobri se 300 ND poklicni šoli invalidne mladine Kamnik, 500 ND poklicni gasilski brigadi Ljubljana, našim štipendistom v IV. letniku TSŠ pa stroške ekskurzije. Sprejet je plan investicij za leto 1971 in ga odbor predlaga delavskemu svetu v potrditev. Nabavita se za P. Gradec elektromotor in električni računski stroj, za Mizarstvo I pa ventilacijska naprava iz uvoza. SINDIKALNI ODBOR PODJETJA 25. februar Sop je predlagal delavskemu svetu 10 predlogov za spremembo oz. dopolnitev pravilnika o dodeljevanju stanovanj in posojil. OOS Podpeč in P. Gradec organizirata predavanje o raku. ODBOR ZA KADRE 8. marec Pripravljen je predlog za delavski svet o dodelitvi stanovanjskega posojila prosilcev. Odobreno je šolanje v delo-vodski šoli KV mizarju iz Mizarstva II Grm Alojzu. Odobrijo se stroški seminarja Homovec Vonkotu in Dolinar Manci. Podano je poročilo izpitne komisije o uspehih tečajnikov za PK. Tečaj so končali: eden z odličnim, trije z pravdobrim, štirje z plus dobrim in trije z dobrim uspehom. Strošek na enega uspešnega tečajnika je 49.654 SD. POSLOVNA PREDVIDEVANJA V LETU 1971 Previdno sestavljen plan Trezen in pretehtan korak pri naporih za vključevanje našega podjetja v tokove stabilizacije V letu 1971 pričneta delati dva nova obrata v »Hoji« in sicer tovarna »Velox« in »Gradbeni elementi«. Vsled tega se bo realizacija »Hoje« brez poslovne enote »SVEA« in »Galanterije« Podpeč dvignila na 140 %. Sicer pa je predviden manjši porast obsega proizvodnje zaradi znanih gibanj na domačen tržišču. Plan je zaradi neugodnih gospodarskih ukrepov in gibanj sestavljen z vso previdnostjo in tudi stopnja akumulacije je ocenjena na isto kot v letu 1970. Poslovna enota Svea« predvideva porast realizacije za 112 %, stopnja dobička pa močno pade, kar je posledica povečanih cen uvoznega materiala, katerega v znatnih količinah uvaža. Za Galanterijo Podpeč se predvideva porast proizvodnje za 117 %, izguba pa se v planu ne bi povečala glede na lansko leto, odnosno predvidevamo glede na vložene napore za izvedbo sanacijskega načrta celo občutno izboljšanje poslovanja. Celotna slika predvidenih rezultatov poslovanja za leto 1971 pa izgleda takole-. IZVLEČEK IZ PLANA PODJETJA ZA LETO 1971 REALIZACIJA DOBIČEK DELOVNA ENOTA dosežena 1970 plan 1971 Indeks dosežen 1970 plan 1971 Indeks Polhov Gradec 10.341.210 11.374.090 110 1.582.139 1.503.952 96 St. mizarstvo II 12.506.424 13.417.000 107 1.127.320 1.197.081 111 Žaga Rob 3.489.308 4.290.000 123 973.164 779.974 80 St. mizarstvo I ?.755.707 7.054.300 91 1.273.826 941.840 74 Žaga Škofljica 9.856.040 12.231.800 124 756.120 1.657.825 218 Tesarstvo 10.900.018 11.069.800 102 885.063 708.844 80 Gradbeni elementi 263.959 3.599.200 — — 20.754 SKUPAJ: 56.010.742 63.977.775 114 6.597.632 6.816.270 103 VELOX Ljubljana 546.713 15.435.000 480.471 +300.000 _ SVEA Zagorje 17.184.048 19.255.927 112 1.180.100 313.526 26 SKUPAJ HOJA IN SVEA 73.741.503 98.668.702 134 7.297.261 7.429.796 102 GALANTERIJA Podpeč 13.043.624 15.267.800 117 1.168.174 -1.334.522 SKUPAJ HOJA in GALANTERIJA 86.785.127 113.936.502 131 6.129.087 6.095.274 99 Delavski svet je ob razpravi plana povdaril, da je potrebno glede na ocenjeno gospodarsko situacijo vse sile usmeriti v dvig produktivnosti dela in izkoriščanje notranjih rezerv. Pravtako pa je potrebno ohraniti finančno trdnost podjetja, predvsem pa likvidnost razpoložljivih sredstev. Sprejel je tudi načelo, da se investicijske naložbe gibljeno predvsem v okviru doseženih sredstev za amortizacijo z izjemo naložbe v industrijsko cono, ki bi jo postopoma v daljšem času izgrajevali. • Tako predstavlja plan 1971 in osvojena poslovna politika trezen in pretehtan korak pri • naporih za vključevanje našega podjetja v tokove stabilizacije. JOŽE KOVAČ, dipl. inž. RAZGOVORI S TISTIMI. KI SO ZAPOSLENI PRI NAS ŽE DESET, PETNAJST, DVAJSET ALI CELO PETINDVAJSET LET PET VPRAŠANJ SEDMIM JUBILANTOM Ob tretji podelitvi nagrad delovnim jubilantom smo se odločili, da sedmim jubilantom zastavimo naslednjih pet vprašanj: 1. Smatrate, da so še neizkoriščene notranje rezerve v obratu? 2. So v našem podjetju urejeni medsebojni odnosi (vodstvo podjetja — obrati, obratovod-stvo — proizvodni delavci)? 3. Kako vodstvo podjetja ščiti pravice in dolžnosti delavca? 4. Ali ste zadovoljni s politiko letovanja, ki jo vodi podjetje oz. sindikat? 5. In kako je s toplo malico? • Na zastavljena vprašanja so odgovorili: Grm Anton, vodja pohištvene delavnice v Mizarstvu • II., Bajda Marija, strojna delavka SVEA Zagorje, Stritthof Rudi, skladiščnik pomožnega ma- • teriala v Polhovem Gradcu, Oražem Janez, obračunalec proizvodnje na žagi Škofljica, Pe- • stotnik Anton, VKV mizar v Mizarstvu I., Dolžan Jože, vodja oddelka za nabavo materiala v • Upravi in Smuk Francka, pasna brusilka v Podpeči. GRM ANTON 1. Skritih rezerv je še dovolj in to v strojih, ki bi jih morali že zdavnaj imeti (robno furnirko, stroj za prirezovanje furnirja in lepljenje furnirja). Če teh strojev ne bo, se naše zmogljivosti ne bodo povečale. 2. Odnosi med vodstvom podjetja in obratovodstvom obrata so dobri. Niso pa dobri odnosi med vodstvom podjetja in proizvodnimi delavci po obratih. Premalo je osebnih kontaktov in razgovorov z delavci. 3. Doslej se je zelo malo gledalo na delavca. Zadnje čase se to popravlja. 4. Politika letovanja je dobra. Ni pa vredu to, da so ležišča v počitniškem domu kriminalna. Rad bi plačal nekaj več, samo da bi se človek pošteno odpočil. 5. Presenetila me je vest, da bo v obratu topla malica. Vsi to težko pričakujemo, saj smo bili vsa ta leta vezani na malico v gostilni. BAJDA MARIJA 1. O skritih rezervah ne morem govoriti, ker se na te ne spoznam dovolj. Vem pa to, da ni urejena ventilacija; poglejte me kako sem zaprašena. Ventilacija je samo pri novih strojih, ni pa pri starih. 2. Medosebni odnosi so urejeni. 3. Delovna zaščita ni urejena. Nas, ki smo že več let v podjetju zapostavljajo, mladim pa dajejo prednost. Mojstri niso objektivni pri razsojanju stvari. So pristranski, premalo objektivni. 4. S politiko letovanja lani nisem bila zadovoljna. Nisem proti temu, da se socialno ogrožene otroke pošlje na stroške kolektiva na počitnice na morje. Sem pa proti temu, da morajo člani kolektiva, ki gredo na letovanje v počitniške hiše podjetja plačati polno ceno (nimajo regresa). Naj bo enak kriterij za vse, ki gredo na letovanje na morje. 5. S toplo malico sem zadovoljna, ker je dobra in tudi cena primerna. STRITTHOF RUDI 1. Skrite rezerve so v ureditvi delovnih prostorov, ki so pretesni in v organizaciji dela. Odpraviti je treba nepotrebno prekladanje in prestavljanje materialov. 2. Zadovoljivi so odnosi tako med vodstvom podjetja in obratom, kakor tudi med obratovodstvom in proizvodnimi delavci. Želim pa, da bi se odnosi še zboljšali. Ne sme nam biti žal časa, da se o nalogah dobro pogovorimo saj s tem odpadejo konflikti. 3. Samovolje pri nas ni, zato tudi ni prepirov. Zaščita delavca je zadovoljiva. 4. Smo zadovoljni. Res pa je, da smo postali zahtevnejši. Tisti z višjimi plačami gredo itak na svoje z avtom. Vec pa je takih, ki svoj dopust porabijo za delo doma. 5. Nimam pripomb na kvaliteto in cene. ORAŽEM JANEZ 1. Naša žagalnica ne stoji pravilno. Morala bi stati paralelno ob progi. Tam, koder je bil po načrtu prostor zanjo. Žagalnica je prekratka, zato se les ne obdeluje tako kvalitetno kot prejšnja leta. Na koncu traku ni krožnih žag za čeljenje desk. 2. Zadovoljivo. 3. Delavec je že zaščiten, kar zadeva njegovih pravic, samo podjetje pa ni dovolj zaščiteno pred njimi, ker nekateri delavci niso dovolj poslušni — prizadevni. Delovna disciplina je ogrožena. 4. Politika letovanja je prilagojena finančnim zmogljivostim podjetja. s. Tople malice nimamo, čeprav smo poskušali to zadevo rešiti. Sedaj se zanašamo na gradnjo samopostrežne trgovine v Škofljici, koder bo tudi prodaja toplih jedil. PESTOTNIK ANTON 1. Neizkoriščenih notranjih rezerv je pri nas še veliko. Največ jih je v nekvalitetnem lesu in pri delavcih. Vsak delavec naj opravlja svoje odrejeno delo in upošteva navodila mojstra. Delavci imajo marsikatero novost o izboljšavah pri delu. Treba bi bilo njih predloge bolj upoštevati. O drugih rezervah ne bi govoril z ozirom na tako star obrat, ker brez velikih stroškov ni moč priti do njih. 2. Ne morem reči da odnosi niso v redu. Želim pa, da bi bili še boljši. 3. Delavci smo zaščiteni kar zadeva naših pravic. Kako pa se izvajajo dolžnosti je pa odvisno od zahtev nadrejenih in zavesil posameznika. 4. Smatram, da je teh 20.000 SD, ki jih bomo letos dobili na račun letovanja — premalo, če pomislimo, da je bila včasih cela družina deležna popusta na vlaku in avtobusih. Pa tudi cene so močno porasle. 5. Tople malice nimamo, pričakujemo pa, da bo tudi to kmalu urejeno, če bo hrana kvalitetna bo tudi odjemalcev dovolj. DOLŽAN JOŽE 1. Notranjih rezerv je še vedno precej. Kažejo se predvsem v slabi delovni disciplini in neodgovornosti posameznih delavcev. Najdejo se tudi v pomankljivih normativih materialov, v normah in včasih v nezadostni kontroli. Rezerve so tudi v zastareli strojni opremi in drobni mehanizaciji. Res pa je, da se vodstvo podjetja vsetransko prizadeva, da z dobro organizacijo dela te rezerve odpravi. Načrtno in v okviru možnosti se rešuje tudi vprašanje mehanizacije posameznih obratov. 2. Medosebni odnosi v podjetju so do neke mere urejeni, čeprav je v tako razdrobljenem podjetju kot je naše, to veliko težje, kot če bi bili nekje na skupnem prostoru. Samo na upravi je npr. veliko število adm. delavcev, ki vseh naših obratov niti ne poznajo, čeprav vsakodnevno delajo zanje. Pripomnil bi, da mogoče do starih delavcev včasih odnosi niso bili korektni. Bilo nam je preveč vseeno, če so nas zapustili. Mogoče smo se le premalo poglobili v njihove težave in jim nudili v eni ali drugi obliki boljše pogoje, kar smo v večini primerov brez težav storili novodošlim delavcem. 3. O kakšnih krivicah ni govora. Res pa je, da bi morala sindikalna organizacija v tej smeri bolj intenzivno delati in vse eventuel-ne napake ali nepravilnosti sproti Jože Dolžan in sporazumno odpravljati z odgovornimi delavci v podjetju. 4. Glede politike letovanja nimam pripomb. Prilagojena je tako, da imajo tudi tisti z najnižjimi osebnimi dohodki možnost letovanja. Glede tradicionalnega regresa 20.000 SD, pa menim, da naj ostane še nadalje v veljavi. 5. Tople malice nimamo, čeprav se na tem dela že dalj časa. Glavni vzrok je prav gotovo pomanjkanje primernih prostorov. Za delavce uprave bo vprašanje tople malice lažje rešiti šele v novih prostorih, predvidenih v industrijski coni Vič, kjer že dela naša nova tovarna VELOX. SMUK FRANCKA 1. Neizkoriščene rezerve so predvsem v lesu. če bi imeli kvalitetnejši les, bi bil manjši izmeček, krajši čas izdelave in kvalitetnejše obešalnike. Tudi v materijalih so skrite rezerve, recimo v brusnem papirju, ki ni kvaliteten. 2. Medsebojni odnosi so pri nas dobro zastavljeni. 3. Zaenkrat nimam pripomb in smatram, da je v redu. 4. Čeprav še nisem bila na dopustu v naših počitniških domovih na morju sem s to politiko zadovoljna. 5. S toplo malico sem zadovoljna. Janez Oražem ODLIČNJAK! Janez Tavzelj je hkrati opravil praktični izpit za priučenega strojnega in ročnega stavbnega mizarja Janez Tavzelj Janez Tavzelj se je rodil leta 1953, v službo pa se vozi iz vasi Strahomer pri Igu. V obratu Mizarstvo se je zaposlil kot nekvalificiran delavec, z veseljem pa se je prijavil v tečaj za polkvalifikacijo. Že od prve ure je pozorno sledil predavanjem in pokazal izredno zanimanje za vso učno snov. Se bolj kot na predavanjih, pa je prišla do veljave njegova prizadevnost pri praktičnem izpitu. Tako je hkrati opravil praktični izpit za priučenega strojnega in ročnega stavbnega mizarja. Praktični pa tudi teoretični del izpita je opravil z odličnim uspehom. Zato sem Janeza Tavzlja tudi povabil na kratek pomenek med malico. Takole sva kramljala: — Ko smo novembra lani začeli s strokovnim tečajem je bilo na seznamu 32 prijavljencev. Tečaj je zaključilo 18 tečajnikov, izpite pa jih je uspešno opravilo samo li. Kaj je temu vzrok? sem vprašal Janeza Tavžlja, ki je edini opravil izpit z odlično oceno. — Vzrok za osip je v tem, da so nekateri zapustili naše podjetje in odšli tja, kjer bodo imeli višje osebne dohodke. Nekateri pa so raje odšli na montažo kot pa na tečaj. Res pa je, da so bili nekateri tudi premalo časa v podjetju, pa je bila zanje, zaradi pomanjkanja prakse, snov pretežka. — In kako to, da ste vi dosegli tako lep uspeh, ko pa vemo, da je eden tečajnik imel popravni izpit, trije pa sploh niso opravili izpitov? — Vzrokov za mojo odlično oceno je več: poldrugo leto sem že v podjetju, imam veselje do mojega poklica in osmi razred osemletke obiskujem, pa sem imel potrebno podlago. In ne na koncu, učil sem se po skriptih ter pazljivo poslušal vsa predavanja. — No, in zdaj še eno vprašanje: povejte nam, kaj ste s tem tečajem pridobili in kaj svetujete tistim, ki so na tečaju odstopili? — Dobil sem podlago za moje nadaljnje šolanje za poklic kvilificiranega mizarja. Tako se bodo povečali tudi moji osebni dohodki. Tečajnikom, ki so odstopili pa svetujem, naj se učijo in opravijo izpit za polkvalifikacijo dokler so še mladi, kajti človek toliko velja, kolikor zna. J. GABROVŠEK SPREMNA BESEDA K OCENJEVANJU V Polhovem Gradcu se je zataknilo Ce se v našem podjetju, ki se imenuje Hoja, kje kakšna napredna misel, poteza ali akcija zaustavi, je to prav gotovo Polhov Gradec. Približno tako je bilo tudi z ocenjevanjem javnega mnenja. V vseh obratih, v katere sem prišel, so delavci brez posebnega nezaupanja izpolnili anketne liste, saj so se zavedali tega, da morda prvič v zgodovini tega podjetja, lahko dajo svoje mnenje mimo svojih predpostavljenih in sami povedo, kaj mislijo o svojih sodelavcih in predpostavljenih. Anketa je anonimna, tako da se nihče nima bati ničesar, saj se ne ve, kdo je dal taka ali drugačna mišljenja. Žal Polhograjčanom tega nisem uspel dopovedati in je zato ocenjevanje javnega mnenja padlo na tem obratu v vodo. Poskušal sem skupaj z obratovodjem prepričati osnovno organizacijo sindikata obrata, da je to pametno in da nihče tu ne more vsiljevati svojih osebnih mrženj, ker se pri veliki masi ocenjevalcev taka stvar izgubi. Dogovorili smo se. da bomo ocenjevanje javnega mnenja ponovili, vendar mi je naslednji dan obratovodja to odsvetoval, češ, da so ljudski duhovi preveč razburkani. • In tako čakam in upam, da bo zob časa tudi tu • naglodal nezaupanje in mi bo potem mogoče le • dano, da izvršim svojo nalogo do konca. BENJAMIN JURMAN OSEBNE NOVICE # NASI NOVI SODELAVCI Škofljica Virant Janez NK Ilič Marjan NK Nose Franc NK Gruden Daniel NK Kozinc Peter NK Uprava Zorc Angela NPSS Živic Metod KV Hudnik Milka NK Gradbeni elementi Tomar Mile NK Stanisavljevič Života KV Zdravkovič Života KV Velo* Hasanagič Ale NK Okanovič Emin NK Mudrinič Milanko NK Jazbar Jože NK Hrovat Franc NK CENE PENZIONOV V POČITNIŠKIH DOMOVIH, KI NISO LAST PODJETJA »HOJA« V LETU 1971 Počitniški dom Polna cena v N din Delavci »Hoje« in nezaposl. druž. čl. Otroci delavcev od 4 do 10 let Člani ožje družin, zap. izven »Hoje« Tuje osebe in svojci, ki niso ožji člani družine otroci 4—io let ostali nad 10 let Strunjan 38.00 9.00 5.00 38.00 25.00 38.00 Umag 18.00 •4.00 3.00 9.00 9.00 15.00 Selca — camp 18.00 8.00 5.100 18.00 14.00 22.00 Selca — privatno 9.00 5.00 18.00 30.00 25.00 33.00 Portorož 25.00 6.00 5.00 25.00 21.00 30.00 Fiesa 6.00 3.00 3.00 6.00 6.00 12.00 Krvavec — 1.00 1.00 1.00 5.00 3.00 Turistična taksa je vračunana le v ceni poč. doma Selce camp. Domovi so odprti: Strunjan od 19. 6. do 31. 8. 1971; Umag — Pelegrin od i. s. do 30. 9. 1971; Selce camp od 13. 8. do 13. 9. 1971; Selce privatno od 1. 7. do 31. 8. 1971; Portorož od 19. 6. do 31. 8. 1971; Fiesa od l. 3. do 30. 9. 1971; Krvavec — neprekinjeno. Tesarstvo Kljakič Slavko Kasič Vojo Redžaj Hajriz Redžaj Heta Adenaj Dželadin Maradinovski Ivan Oven Ludvik Minkov Stevo Sivic Marjan Mizarstvo I Božičnik Branko Bradač Miloš Benedek Janez Bregan Anton Košir Franc Udovč Terezija Mizarstvo II Krempel Drago Simčič Bojan Slana Janez Mrak Lojze Zrim Darko Stanger Jože Cvjetičanin Milan Raljič Obrad Podpeč Jakomin Niko Lemajič Nada KržiČ Vera Mikuž Darja Peršin Anton Bernik Marjan KV NK NK NK NK NK KV KV NK NK KV KV NK KV NK NK NK NK NK NK KV NK NK NK NK NK NK NK NK DELOVNI JUBILANTI V PRVEM POLLETJU 1971 Priimek in ime delovno mesto delovna enota jubilejni datum k. 20-letniki • DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO sporazumno — 13 X 1. Jurček Ivanka pomoč, pri avt. rezk. Podpeč 16. 3. 1971 samovoljno — 8 X na poizkušnji — 2 X odpoved delavca — 3 X 2. Peternelj Ciril vodja brusilnice Podpeč 19. 1. 1971 3. Smuk Francka ročno bruš. obešal. Podpeč 1. 4. 1971 4. Javornik Marija glavna kuharica Podpeč 15. 1. 1971 • RAZDRTA UČNA POGODBA 5. Dolžan Jože vodja oddelka Uprava 1. 2. 1971 6. Stritthof Rudi skladiščnik P. Gradec 29. 6. 1971 Subert Janko, Mizarstvo I 7. šavrljuga Darinka pomožni mizar Mizarstvo II 3. 3. 1971 8. Lavrič Alojz skupinovodja Mizarstvo I 9. 2. 1971 • NA ODSLUZENJU 9. Pestotnik Anton KV mizar Mizarstvo I 2. 1. 1971 VOJAŠKEGA ROKA: 10. Serajnik Franc žerjavist Škofljica 25. 6. 1971 Gregorič Andrej, Rob H. Švigelj Alojz skupinovodja Tesarstvo 15. 1. 1971 Zaman Ivan, Škofljica Marjanovič Peter, Tesarstvo 15-letniki 12. jereb Jože vodja izmene Podpeč 12. 4. 1971 13. Modic Ivan skladiščna dela Podpeč 16. 2. 1971 14. Makovec Antonija sortir.-pakiranje Podpeč 20. 4. 1971 15. Pec Marta fakturist Uprava 2. 4. 1971 16. Božnar Srečko tehnični vodja P. Gradec 21. 5. 1971 17. Gregorka Ljudmila pomožni mizar Mizarstvo II 11. 4. 1971 18. Grm Anton vodja proizv. pohiš. Mizarstvo II 10. 5. 1971 19. Volkar Janez skupinovodja Mizarstvo I 1. 5. 1971 20. Oražem Janez obračun proizvod. Škofljica 4. 6. 1971 21. Primc Frančiška skladiščna dela Škofljica 14. 5. 1971 10-letniki 22. Bavdek Ivanka lepljenje obešalnikov Podpeč 4. 4. 1971 23. Rutar Jože krojilec lesa Podpeč 19. 1. 1971 24. Bajda Marija brušenje polizdelkov SVEA Zagorje 21. 5. 1971 25. Rupnik Karel polnojarmeničar SVEA Zagorje 15. 6. 1971 26. Savšek Ljudmila montaža okovaj SVEA Zagorje 3. 2. 1971 27. Krek Anton KV mizar Mizarstvo I 8. 5. 1971 28. Strumelj Janez KV mizar Mizarstvo I 9. 6. 1971 2.9 Bečaj Janez KV tesar Tesarstvo 24. 2. 1971 30. Hodžič Rešo priučeni tesar Tesarstvo 27. 4. 1971 SVEA Zagorje Zagorc Slavko Jamšek Anton Vozelj Leopold Grašek Stane Klopčič Stefan Gracar Jože NK NK NK NK NK NK Sluga Martin, Tesarstvo Kovačič Janez, Mizarstvo I Bizajn Jernej, P. Gradec Vrbec Matija, Mizarstvo II Kržič Franc, Podpeč Svete Franc, Podpeč Rupar Janez, Podpeč • PREMEŠČENI Baumgarncr Marija v Upravo Galonja Marija v Velox • V POKOJ JE ŠEL: Pavšič Matija, Tesarstvo 0 NAPREDOVALI SO: Izpit za PK delavca lesne stroke so uspešno opravili: Koren Milan, Mizarstvo I Devičnik Ivan, Mizarstvo I Tavželj Ivan, Mizarstvo I Jevnikar Alojz, Mizarstvo II Mladeovič Slavko, Mizarstvo II Sever Zvone, Mizarstvo II Strainovič Aleks, Mizarstvo II Šerjak Stane, Mizarstvo II Stadler Jakob, Mizarstvo II Vrbec Matija, Mizarstvo II Zupančič Jože, Mizarstvo II Iskreno čestitamo. KDO NAM POMAGA PRI USTVARJANJU NAŠE PROIZVODNJE Sedem polnojarmenikov v naših obratih Pod tem naslovom začenjamo stalno rubriko v glasilu. Obravnavali bomo naprave katere nam pomagajo pri delu. Postopoma bomo opisali vse glavne stroje in naprave, ki jih imamo na obratih. Veselilo nas bi, da nam ustmeno ali pismeno sporočite vaše pripom- be ali vprašanja na katere bomo rade volje odgovorili. Podjetje »Hoja« se ukvarja z mnogimi dejavnostmi, vsled česar na obratih delavci sploh ne poznajo drugega dela in delovnih priprav na obratih. Ravno to nas je vodilo, da opišemo glavne stroje in naprave na katerih delajo delavci. Ker imamo v podjetju več žag se bomo v prvem sestavku seznanili z osnovnim strojem žage; to je polnojarmenik (gater). V naših obratih se uspešno vrsti sedem takih strojev in to: 1 v Polhovem Grradcu 2 v Tesarstvu l v Škofljici 1 v Robu 2 v Svea-Zagorju. Vsi polnojarmeniki razen v Škofljici so starejšega izvora tako imenovani počasno tekoči. Polnojar- Pogled na obrate Galanterije v Podpeči Zakaj galanterija prinaša izgubo Zadnje poslovno leto, ko je obrat posloval z dobičkom, je bilo leto 1966 Nerentabilno poslovanje galanterije kot panoge že več let zapored povzroča vprašanja, če je obešalnik kot artikel oziroma galanterija kot dejavnost še zanimivo za podjetje. Problem obrata v Podpeči je v glavnem znan, potrebuje pa nekaterih dodatnih podatkov in pojasnil, ki bodo nazorneje pokazali dejansko stanje. Zadnje poslovno leto, ko je obrat posloval z dobičkom, je bilo leto 1966. Eden glavnih vzrokov rentabilnega poslovanja je bila devalvacija v letu 1965, ki je za obrat, ki svoje izdelke pretežno proda na tujem tržišču, prinesla precejšnje finančne ugodnosti. Vsa naslednja leta je bilo poslovanje nerentabilno, izguba je iz leta v leto čedalje bolj naraščala. Rezultate zaključnih računov prikazuje naslednja tabela: Tabela I. v milj. SD 1966 1967 1968 1969 1970 Realizacija 915 855 995 1056 1253 Dobiček -f- +67 —32 —53 —85 —118 Iz tabele je razvidno, da rentabilnost stalno pada; najmočnejši padec je bil v letu 1967, naslednja leta pa je padanje skoro enakomerno. Tako poslovanje vzbuja nezaupanje pri drugih obratih podjetja in nesigurnost pri delavcih na samem obratu, posebno še, ker vemo, da je bilo vloženo mnogo truda in naporov s ciljem ustaviti večanje izgube in v naslednji fazi dvigniti poslovanje vsaj na mejo rentabilnosti. Nastalo situacijo bomo pojasnili z nekaterimi najvažnejšimi vzroki: Naraščanje cen osnovne surovine (buk. žag. lesa) in drugih materialov je poleg nujnega višanja OD in rastočih režijskih stroškov močno povečalo stroške proizvodnje. Stopnja naraščanja stroškov je bila letno povprečno 5 do 15 %, pri nekaterih materialih celo preko 30 %. S prodajo na domačem tržišču se podjetje višanju stroškov še lahko prilagodi z primernim višanjem prodajnih cen svojih izdelkov. Popolnoma drugačna pa je situacija v podjetju, ki svoje izdelke izvaža in celo večji del realizacije ustvari s prodajo na tujem tržišču, kot je v primeru obrata v Podpeči. Tabela II prikazuje število zaposlenih delavcev, izvoz v US dolarjih t starih dinarjih ter realizacijo na domačem trgu v starih din: 1966 1967 1968 1969 1970 , proizv. 251 234 236 223 221 Štev. zaposl. del. režij. 61 41 46 49 46 , tisoč v US $ Izvoz „ ^ 560 588 540 650 v mio. SD 674 735 674 863 Dom. trg v mio. SD 181 224 300 407 Tabela II kaže, da je produktivnost tekom let stalno naraščala,- izvoz v glavnem raste, vendar počasneje kot realizacija na domačem trgu. Približno do leta 1969 smo bili vezani na nekaj kupcev, ki so pokupili celotno letno proizvodnjo. Tak način je za samo proizvodnjo ugoden, ker zahteva večje serije istega tipa in s tem stroške proizvodnje ; na to kupec tudi računa in pri sklepanju pogodb zahteva nižjo ceno na račun velikih količin. Približno take cene smo morali sprejeti, kajti nismo si mogli dovoliti, da bi zaradi pomanjkanja naročil proizvodnjo ustavili. Posebno težko je bilo dvigniti cene na nemškem trgu, saj je kupec Hessische Hoelzervverke jemal tudi do 70 % naše proizvodnje. Morali smo najti več drugih kupcev, da smo vzdržali borbo okrog zvišanja cen, kajti ta kupec ob predlogu povišanja cen obešalnikov ni več naročal. V naših naporih smo uspeli, sicer bi bili v primeru neuspeha končni finančni rezultati v letu 1969 in^ 1970 še mnogo slabši. Res je. da so prodajne cene na tujih tržiščih večinoma še vedno nižje od lastnih cen, vendar je tudi pomembno, da niso nižje za 40 %. kot bi z malenkostnim popuščanjem lahko bile, ampak le med 10—25 %. Z največjimi napori ie možno doseči povišanje izvoznih prodajnih cen let- no za 4—6 %, kar pa je pri naraščanju stroškov po stopnji 10—15 % mnogo premalo, da bi se približali meji rentabilnosti, nasprotno, od nje smo se celo oddaljevali. Da bi se izognili vplivom kriz na tujih tržiščih, oziroma muham raznih kupcev, smo se komercialno orientirali na večje število manjših (količinsko in finančno) kupcev, ker nas v takem primeru zastoj na enem ali drugem inoz. tržišču ne more več hudo presenetiti. Istočasno se je podjetje Hoja registriralo tudi za samostojen izvoz z ciljem direktnega poslovanja z kupci. Izkušnje namreč kažejo, da je možno v neposrednem stiku doseči mnogo bolj ugodne prodajne cene. Eden glavnih vzrokov upadanja rentabilnosti je bilo padanje vrednosti domače valute. Res je država poskušala izvoz stimulirati z izvoznimi premijami, ki pa skupaj z uradno vrednostjo niso dale niti približno realno dinarsko vrednost za izvoženi dolar. Kot ilustracijo navajamo podatek, da smo v letih 1967—1970 družbi »poklonili« preko 2 milijona US dol. po uradnem tečaju, ker si nismo pravočasno izborili pravice, da bi jih sami izkoristili. Tabela III prikazuje znesek polovice ustvarjenih deviznih sredstev po odbitku retencijske kvote, srednjo vrednost US dol. v S din (cena med uradno in tržno ceno) in finančni učinek, v primeru, da bi navedeno polovico deviznih sredstev porabili za lastne potrebe. Tabela III. 1967 1968 1969 1970 Ostanek deviz po odbitku retencije v looo US dol. 508 509 488 544 Polovica ostanka v 1000 US dol. 254 254 244 272 Srednja vrednost US dol. v starih din 1300 1400 1500 1550 Finančni učinek v mio S din 17,7 38,1 61,0 81,6 Skupni pozitivni finančni učinek bi torej moral biti vsaj 193.4 mio S din, če upoštevamo le izkoristek polovice deviznih sredstev po že odšteti retencijski kvoti, (ki se namensko uporablja za nabavo strojne opreme za razliko od takozvanih GDK sredstev, ki se smejo uporabiti za uvoz repromaterialov), ki jo je podjetje dobilo vrnjeno v času teh štirih let. Pravico koriščenja ustvarjenih deviznih sredstev si pridobi podjetje le v primeru, da za več kot polovico vrednosti svojih izdelkov proda na tujih tržiščih,- da bi si pridobili to pravico, ki jo družba priznava, smo šli na pot odcepitve od matičnega podjetja. Gledati namreč moramo, da izkoristimo vse možnosti, ki so nam s strani družbe zakonsko dovoljene. O Istočasno z napori za dvig prodajnih cen in navedenimi ukrepi je • tekla borba za zmanjšanje stroškov in za povečanje realizacije na • jugoslovanskem tržišču in v samem proizvodnem procesu. Realiza- • cija na domačem trgu se je povečevala iz leta v leto (glej tabelo 2) • in je planirana v letu 1971 na 550 milijonov SD. Povečanje prodaje • na domačem tržišču je zelo važna, ker je rentabilno in s svojo po- • zitivno akumulacijo krije del izgube, nastale s prodajo v inozemstvu. V proizvodnem procesu je bila opravlj'ena vrsta ukrepov, ki so direktno ali indirektno vplivali na zmanjšanje stroškov. Pri žaganem lesu smo prešli z dimenzij 65 mm in 54 mm na 60 in 50 mm plohe, kar da prihranka letno 7,5 ,0/0 lesne mase ali 40 milijonov SD; z nabavo nekaterih novih strojev in z izboljšanjem organizacije proizvodnega procesa smo dvignili storilnost in izboljšali kvaliteto izdelkov,- izboljšali smo delovne pogoje, ki so bili pred leti zaradi slabega ogrevanja pozimi nemogoči. Poleg navedenega smo opravili še mnogo drugih izboljšav, ki so tudi dali določene ugodne rezultate. Skupek naporov vseh služb na podjetju in delavcev na obratu zaradi neurejenega jugoslovanskega gospodarskega sistema ni mogel dati željenih rezultatov in pripeljati obrata na rentabilno poslovanje. Novi ukrepi in devalvacija v letu 1971 pa nam odpirajo nove možnosti in poti v smeri izboljšanja finančnega stanja in končno sanacije obrata, ki je že obdelana v sanacijskem programu in ga bomo razložili v naslednji številki našega časopisa. STANE BRANDSTOTER menik na Škofljici je novejši, montiran 1968 leta in ga razvrščamo v hitrohodne polnojarmenike. Razlika med počasi in hitro tekočimi je v tem, da ima glavna os z zamaš-njakom (kolo kjer so vpete ojnice — ročice jarma) manj oz. več obratov na minuto. Starejši — počasni 200—250 obratov ali hodov na minuto, novejši — hitri pa 300 do 350 obratov na minuto. Ker so zanimivejši novejši pol-nojarmeniki si poglejmo glavne posebnosti teh strojev. Stroj stoji na močnem temelju iz betona v spodnjem delu — kleti. Pogon glavne osi se opravi s ploščatim jermenom preko predležja. Predležje je posebej postavljeno na betonskem temelju. Sestavlja ga elektromotor, ki preko jermenice prenaša vrtilno silo na jermenico predležja. Na gredi predležja sta dve jermenici preko katerih se število obratov zmanjša na tisto število katero polnojarmenik prenese oziroma je za te zgrajen. Elektromotor ima 1400 obratov na minuto glavna pogonska gred polnojarmenika pa le 200—350 obratov na minuto. Zaradi tega je v glavnem potrebno predležje. V sami žagi vidimo le zgornji del polnojarmenika, to je oba stranska stojala z vsemi napravami za dvig in spuščanje valjev za pomik hlodov ter okvir ali jarm kjer so vpeti žagni listi. Okvir se premika v navpični smeri s pomočjo ojnic. Pomik hloda pa se opravi z podajalnimi valji gnanimi z verigami s pomočjo hidravlike. Pripomniti moramo, da žagani listi niso vpeti v okvir točno navpično pač pa pod določenim kotom. Ta je odvisen od pomika hloda. Čim večji je pomik hloda tem večji je »previs« žagnih listov in obratno .Na deskah se namreč pojavijo dolge rese, prevelik previs — na spodnji strani, premajhen previs — na zgornji strani. Hlod se naloži na voziček, se naravna, da potuje skozi polnojarmenik točno po sredini. Naši žagarji to dobro opravljajo ker imajo dolgoletno prakso v tem. Pri hitrih polnojarmenikih pa si pomagajo s svetlobno senco. To je naprava, ki kaže kje so vpeti žagni listi v potnojermeniku, na hlod po celi dolžini s pomočjo svetlobne sence. Pomik hloda je od 0 do 12 mm na min. Starejši polnajarmeniki imajo pomik do 4 m na min., novejši pa občutno več, tudi 12 m/min. Seveda je tudi količina razžaganega lesa pri tem precej večja. Naše stare polnojarmenike razžagajo približno 15 m3 hlodov v 8 urah, na novejših pa se ta količina poveča 3 do 4-krat, to je od 45 do 60 m3 v 8 urah. Seveda mora biti pri tem postrojenje izza polnojarmenika avtomatizirano. Delo na tem stroju zahteva zbranega in odgovornega človeka. Potrebno je vsakodnevno mazanje in čiščenje. Ob dobrem vzdrževanju vzdržijo omenjeni stroji v obratovanju več desetletij. Delovni pogoji so na tem delovnem mestu slabi. Poleti vročina, pozimi mraz, skozi celo leto prepih, ker sam tehnološki proces zahteva, da so vrata na začetku in koncu žage stalno odprta. Kvaliteta dela — žaganja desk je odvisna predvsem od vodje polnojarmenika, če je pravilno vpel žagne liste in jarm, s kakšnim pomikom raz-žaguje hlod in kako je sploh stroj pripravil za delo (mazanje, čiščenje). V veliki meri pa vpliva na dobro delo tudi brusač, ki pripravlja žagne liste. O tem bomo podrobneje brali kdaj pozneje. Prednosti omenjenega stroja so enostavnost za streženje in velike zmogljivosti, slaba stran pa to, da se na tem stroju žagajo deske vedno v dimenzijah kakor so vpeti žagni listi v jarmu. Torej ne moremo individualno za vsak hlod ali desko glede na kvaliteto in zahtevo spreminjati dimenzije, kot je to možno pri širokolistnih tračnih žagah, katero bomo obravnavali v naslednjem sestavku. ANTON TEHOVNIK HOJA STRAN 7 DELOVNI POGOJI V STAVBNEM MIZARSTVU SO ZELO TEŽKI Velika želja: vselitev v nove prostore! Kljub težkim razmeram je lani kolektiv ustvaril na zaposlenega 11 milijonov starih dinarjev vrednosti, od tega na zaposlenega 1,814.285 starih dinarjev dobička Podjetje Stavbeno mizarstvo v Slomškovi ulici v Ljubljani se je formiralo 1946 leta. Že takratni delovni prostori niso ustrezali predpisom. V teh 25 letih so se delovni prostori še poslabšali. Mestna občina je že leta 1952 zahtevala, da Stavbeno mizarstvo začne postavljati nove delovne objekte. Tako so pričeli leta 1960 rasti temelji za nove delovne prostore na Žagi Škofljica. V naslednjih letih pa je zmanjkalo denarja in dalje od temeljev ni prišlo. Zaradi takih razmer se v podjetju Stavbeno mizarstvo ni delalo na zboljšavi organizacij dela, niti ne na obnavljanju strojev. Vse do leta 1965 so bili vsi stroji na pogon lokomobile preko transmisije. Ko se je Stavbeno mizarstvo leta 1963 vključilo v lesni kombinat Ljubljana, smo začeli obnavljati strojni park. Doslej so nabavljeni sledeči stroji: 3 mizni rezkarji, dvostranska čepavka, štiristranski skobeljni stroj, avtomat za krpanje grč, stroj za vdelavo ključavnic. Letos bodo za krpanjeostransko vertikalno brusilko, brusilni stroj za brušenje letev in čepilnik. Od leta 1968 so vsa dela na montažah akordirana. V letu 1970 je kolektiv kljub takim razmeram ustvaril na zaposlenega 11 milijonov SD vrednosti, od tega na zaposlenega 1,814.285 SD dobička. To je lepo priznanje za kolektiv. Janez Šemrl dela na tem obratu že 10 let. Bil je operativni tehnik 4 leta, tehnični vodja 4 leta in obratovodja 2 leti. • Kako gledate na prehojeno pot • kolektiva v zadnjih letih? smo • vprašali Janeza Šemrla. — V tem obdobju je obrat v Slomškovi imel med drugim največje težave z utesnitvijo, oziroma z neustrezno lokacijo za to dejavnost. Delovni pogoji so bili že takrat težki in taki so še danes. Že pred 20 leti je bil obrat — takrat še samostojno podjetje Stavbeno mizarstvo Ljubljana — predviden za selitev, po takratnem načrtu, na Škofljico. Pred desetimi leti, ko sem pri- šel na obrat, sem že pri sprejemu slišal, da se bomo v enem letu selili v novo tovarno, za katero so se temelji tudi gradbeno že izvajali. Vsi projekti kakor tudi gradbena dela so bili financirani samo iz lastnih sredstev. Spominjam se, da smo ostanek dohodka vrsto let vlagali v gradnjo na Škofljici, kar je seveda šlo tudi na račun nizkih osebnih dohodkov. Prav v tej selitvi je vzrok, da smo na obratu šele v letu 1965 odstranili transmisijski pogon strojev, ki je bil vezan na parni stroj. Vsa pretekla leta smo imeli težave z zastarelo strojno opremo, kar se je odražalo na kvaliteti izdelkov in nizki produktivnosti. V zadnjih letih se je to stanje nekoliko izboljšalo. Del nove strojne opreme, katero smo montirali v preteklem letu in stroji, ki jih dobimo še letos, bodo izpolnili vrzel v strojnem oddelku in nam omogočili lažje delo oz. strojno obdelavo. • Kaj pričakujete od letošnjega • leta v pogledu naročil, dela, • dobička, napredka sploh v • obratu, ko vemo, da proizvod- • ni delavci s sedanjim plačilnim • sistemom niso zadovoljni. Trdi- • jo, da je bil Cetinskijev sistem • naprednejši, ker je bil delavec • res plačan po delu. Pravijo, da • je akordni sistem vsakega de-0 lavca zainteresiral koliko bo za-^ služil, medtem, ko je pri seda-0 njem sistemu vseeno koliko na-% rediš. Glede naročil za individualno proizvodnjo za letošnje leto smo pričakovali rahlo upadanje, vendar če pogledamo zasedenost obratov z delom za prvo polletje, je stanje zelou godno. Torej kar se naročil tiče smatram, da za letošnje leto ne bo večjih sprememb napram preteklemu letu. Nekoliko drugačna pa je primerjava z večjimi režijskimi stroški in večjimi cenami materiala. Za stavbeno mizarska obrata bo neugodno predvsem povečana cena lesa, ker so izdelki izključno iz masivnega lesa. Predvsem ima borov in smrekov les od trgovskih podjetij znatno višjo ceno napram cenam v lanskem letu. V Mizarstvu I. bomo v prvem polletju povečali realizacijo v primerjavi z doseženo realizacijo v preteklem letu za približno 20 °/o. Ta procent ni majhen, posebno če primerjamo z lanskoletno realizacijo za naš obrat, ki je bila precej visoka. Večja produktivnost in obseg dela nam daje zagotovilo, da bo tudi obračun ugoden. Računam, da bo za letošnje leto osta- nek dohodka v višini planiranega. Ker imamo izključno individualna naročila, je za drugo polovico leta bolj težko govoriti že kar v konkretnih številkah, vendar menim, da je dovolj vzrokov za optimizem. Glede izplačila po delu je dejansko sedanji sistem premalo elastičen in zato tudi premalo stimulativen. Problem je v tem, da delavec že v naprej ve koliko bo prejel ne glede koliko bo delal. Ker imamo zelo raznovrstna drobna dela je izračun tehnične norme praktično nemogoče, smatram, da naj bi na višino OD vplivala tudi višina na ustvarjenega dobička obračunana vsaj ob tromesečnih obračunih proizvodnje. • Kako gledate na novo gradnjo • delovnih prostorov v industrij- • ski coni Vič, ki je v prvi vrsti • namenjena vašemu kolektivu in % kolektivu Mizarstva II.? Kot sem že omenil imamo na obratu težave z neustreznimi delovnimi prostori in utesnitvijo v vseh pogledih. To je razumljivo, saj obrat stoji v središču mesta, za kar lokacija za to dejavnost sploh ni primerna. Podjetje ima srečo, da so bližnji sostanovalci toliko razumevajoči in ne urgirajo pri pristojnih organih zaradi prahu, saj in ropota. Vse naprave so zasilne in dotrajane. Večkrat dobim razna protestna pisma, katera mi pošiljajo predsedniki hišnih svetov prav zaradi dimnika, ki trosi na pol izgorele iveri in pa zaradi ropota, ki ga povzroča ventilator. Mislim, da na obratu ni delavca, ki si ne bi želel dočakati dneva, ko bo izvedena selitev v novo tovarno. Takrat bomo delali v svetlih in urejenih prostorih, urejene bodo tudi garderobe, obed-nica in sploh vse kar delavec potrebuje, da se pri delu dobro počuti. V novi tovarni ne bo vertikalnega transporta, kot ga imamo sedaj na našem obratu. Iz strojne delavnice podajamo v zgornji ročni oddelek vsako letev posebej skozi odprtino v stropu, kar je že skoraj pravcata turistična atrakci- Ja- Torej vzdržati bo treba še nekaj let v teh prostorih, ker druge možnosti ni. Janez Šemrl VODENJE IN SOCIALNE KLIME V DELOVNIH ORGANIZACIJAH (II.) Socialne klime Organizacije se med seboj ne razlikujejo samo v tem, kakšni so tehnološki in vodstveni principi, ki določajo delo v njih, temveč tudi po tem, kakšna stališča in obnašanje vzbujajo pri svojih delavcih. Poznamo podjetja, za katera trdimo, da so odnosi med ljudmi v njih dobri in obratno. Nastane vprašanje, kaj je vzrok, da se počutijo delavci v enih podjetjih zadovoljni, v drugih pa ne. Vzrok izvira iz medsebojnega učinkovanja zahtev dela in posameznikov, ki to delo opravljajo. Na osnovi tega se oblikujejo odnosi med ljudmi v delovni organizaciji, ki jih imenujemo socialne klime. Kljub temu, da so te klime v nekaterih podjetjih dobre, v drugih slabe, bi vendar ne mogli trditi, da so zato vsi delavci zadovoljni ali nezadovoljni, temveč to velja le večinoma, lahko se pa zgodi, da pride prav pri posameznikih do nezadovoljstva prav zaradi tistega, zaradi česar je zadovoljna pretežna večina in obratno. Socialna klima je izraz za označitev odnosov ljudi v industriji. Od tega kakšna je ta klima v mnogočem zavisi zadovoljstvo, uspeh, napredovanje in osebna rast vsakega delavca. # SISTEM VODENJA Ker večino odnosov med delom in posamezniki ustvarjajo predvsem osebnosti, ki vodijo podjetje, je razumljivo, da ima prav sistem vodenja velik vpliv na oblikovanje socialne klime v podjetju. Pri avtokratskem sistemu vodenja, kjer celotno politiko podjetja diktira nekaj ljudi, se pogosto dogaja, ne glede na to, da je podjetje poslovno uspešno, da so odnosi med ljudmi slabi, ker v takem podjetju individualnost posameznega delavca malokdaj pride do izraza. Pri takih podjetjih se zelo radi zadržujejo ljudje, ki so prešibki, da bi izrazili svoje osebnostne težnje, pač pa se večinoma podrejajo liniji vodenja. Samostojno mislečih ljudi v takih organizacijah je malo, večinoma se zadržujejo v njih le krajši čas. Demokratski sistem vodenja ustvarja bolj ugodno klimo v podjetju, ker daje večjo možnost posameznikom, da pridejo s svojimi težnjami do izraza. Zadovoljstvo je v takih organizacijah zaslediti pogosteje in v višji stopnji. • Pri vodenju po sistemu in- • dividualne svobode je obi- • čajno socialna klima naj- • slabša. Nihče nikogar ne • spoštuje in priznava. Delo • teče slabo in stopnja neza-% dovoljstva je zelo velika. 9 Običajno se taka socialna • klima pojavi tedaj, kadar • vodstvo izgubi kontrolo nad 0 organizacijo ali pa finančno 0 zavozi in je pred likvidaci-0 jo. V takem podjetju bomo 0 težko srečali človeka, ki bi 0 bil zadovoljen. 0 CILJI VPLIVAJO NA SOCIALNE KLIME Drugi moment, ki v veliki meri vpliva na oblikovanje socialne klime v podjetju so cilji. Ce si organizacija zada velike cilje, njeni posamezniki začutijo neko rast, ki je pogojena z velikim naporom in celo odrekanjem, vendar čutijo zadovoljstvo. V organizacijah, ki nimajo posebnih ciljev se oblikujejo napeta ozračja, kjer posamezniki niso pripravljeni ničesar žrtvovati, temveč budno čuvajo svoje položaje in pravice. Tako podjetje, ki nima rasti običajno dolgo ne vzdrži. Tretji morda najpomembnejši vpliv na oblikovanje socialne klime v podjetju je vsklajenost vodenja. Vodstvo podjetja je običajno v rokah peščice ljudi (5—10), ki dirigirajo vse delo v podjetju, istočasno pa tudi vso gospodarsko in komercialno politiko podjetja. £e obstoja vsklajenost vodenja med temi delavci, potem celotno podjetje deluje kot urejen stroj. V nasprotnem primeru se pojavijo napake na raznih področjih (komercialnem, tehničnem, kadrovskem, finančnem, analiteskem). Delo se ali dupli-ra ali pa ostaja neopravljeno, zaradi česar so posamezniki v tej organizaciji preobremenjeni ali pa neobremenjeni z delom. Ta nevsklajenost povzroča velike razlike med delavci, posledica tega pa je velika stopnja nezadovoljstva. 0 TRI VRSTE LJUDI Poseben vpliv na oblikovanje socialne klime v podjetju ima tudi usmerjenost ljudi v njej. V organizaciji namreč zasledimo tri vrste ljudi in sicer: a) kvišku strmeče b) ravnodušneže c) razdvojene 0 Kvišku strmeči ljudje težijo za čim večjim zadovoljstvom in se običajno istovetijo z organizacijo. Običajno so povsem privrženi duhu vodenja in se pri delu ne opirajo dosti na lastno presojo. Dobre medsebojne odnose običajno izkoriščajo za izboljševanje svoje kariere. Njihovo vedenje je običajno narejeno, ker se ne želijo nikomur zameriti. Ravnajo se točno po predpisih in sodelavce jemljejo dokaj neosebno. Cilj vsega jim je osebno uveljavljanje in se radi privoščijo tudi nekaj blišča. Njihovi interesi so povsem povezani z organizacijo, prav zaradi tega niso sposobni videti širše perspektive take problematike. 0 Ravnodušneži predstavljajo pretežno večino podjetja, ki jo sestavljajo predvsem uslužbenci in mnogi delavci. Organizaciji niso privrženi, pač pa jim služi le za normalno opravljanje dela. Njihovi cilji so pre-nešeni v osebno življenje družine in doma. Napredovanje jih toliko ne zanima, hočejo imeti le svoj kos kruha in so že zadovoljni. Od organizacije kaj prida ne pričakujejo in tudi sami v njej so samo številka. Z sodelavci imajo dobre odnose, ker jih tudi v ničemer ne ogrožajo. Ravnodušneži so lahko umski ali fizični delavci, osnova njihovega hotenja je prilagajanje na vsako spremembo. 0 Razdvojeni ljudje so tisti, ki stalno nihajo v podjetju med ustvarjalnostjo in malodušjem. Običajno se ne morejo odreči možnostim, ki jih jim daje organizacija glede poklicne uspešnosti in vplivnosti, na drugi strani se pa niso sposobni posluževati poti, ki peljejo v vrhove organizacije, ker je to običajno proti njihovi morali. Trenutno stanje, ki ugaja kvišku strmečim in ravnoduš-nežem želijo razdvojeni spremeniti. Cenijo znanje in teorijo in so običajno precej sposobni. Birokratskim predpisom se običajno upirajo. Imajo svoje ideje in nazore, zato prihajajo v pogoste konflikte z organizacijo in prav to povečuje distanco med njimi. Avtoritet, ki izvirajo iz položajev ne marajo, pač pa cenijo tiste, ki so podkrepljene z znanjem in sposobnostjo. Razdvojene imajo svoje principe in ne sprejmejo nobene vloge v organizaciji, zato ne morejo v korak z njo. Kompromisi so stvar, ki jo stalno napadajo. So zelo delavni, vendar jim predstavlja delo le sredstvo za priznanje. V velikih organizacijah se ne obnesejo, ker se ne znajo vživeti v položaj, vendar so zelo koristni, ker predstavljajo gibalo kritičnosti za organizacijo. 0 VPLIV OSEBNIH ZNAČILNOSTI Na koncu moramo priznati, da imajo znaten vpliv na oblikovanje socialne klime v podjetju tudi posamezni psihološki tipi ljudi, ki jih srečujemo v organizaciji vsak dan. Ti tipi so predvsem ljudje z določenimi osebnostnimi značilnostmi, ki prihajajo do izraza v socialnih odnosih. V našem primeru bomo obravnavali predvsem naslednje: a) birokrat b) komplikator c) kritikaster d) laskač e) tisti, ki pretirava in posplošuje f) občutljivec g) napadalec h) hlastač i) trmoglavec j) hujskač k) komolčar (V naslednji številki bomo prikazali navedene psihološke tipe). 1. Februarja suho-hladno vreme je bilo za ta čas, to oi bilo kar tako, hlodov za žagat smo dosti dobil, zato ga letos še bomo pil. 2. Kdaj bomo lift dobili in Slovenijales od zad pustili, vprašan bil sem oni dan, ko še zjutraj bil sem ves zaspan. 3. Na Krvavec šel sem z malo družbo, pa nasankal sem, kot šel bi v službo, v celec gazil sneg — kot osu na hrbtu bombo plinsko nosu. 4. 2e noč je bla ko smo tja prišli smo kočo našli brez drvi, prezebal tam smo mi vso noč in preklinjal, kot le je bilo moč. 11. Tudi letos dan žena smo praznovali v zahvalo darila smo jim dali, proslava sama pa je bila pogrebšna, taka njih je bila beseda sklepčna. 12. Naš obrat Galanterija je Podpeč v njej se zguba delala je vedno več, ker kolektiv za stanje ni nič kriv, na občini sanacijski načrt se odobrir. 13. Parola o mednarodni delitvi dela na delavskem je svetu oživela, v Miinchnu poslovno enoto smo odprli, ker v njej smo kupe mark uzrli. 14. Prostovoljce zbira referent za vzdrževanje, ki imel je zadnjič lepe sanje, udarniško Krvavško kočo obnoviti, izdelke nove notri (namestiti. 18. Ko v Tesarstvu izpite iz varstva smo imel bilo je mraz, pa nič toplote, da bi se ogrel v Parmovi pa Curk jezen biv zelo, ko jih je od 29 samo 9 na predavanje prišlo. 19. Ta mesec bil je mrzel, snežen, moker, pa tudi lep na delavskem je svetu gospodarski plan sprejet, prišel bo marec in to leto v zgodovino saj je Tito v Italiji predstavljal domovino. 20. Velox velike nekaterim povzroča skrbi kam surovine kupovati bi šli, 20 se metrov pripelje le dnevno, da več se jih rabi, nam vsem je umevno. 21. Mučno blo je res na delavskemu svet* ko letni plan spremljal se je spet ko vse je Nartnik cifre izpodbil z dokazi skoraj vse je podkrepil. 5. Krvavško kočo treba je usposobit po celi Upravi začel sem trobit, že dobil nekaj krepkih sem ljudi, ki za drva delat, bi sposobni bli. 6. Pa glej ga šmenta-smola taka ženska rada ne spusti možaka, pa vendar akcija je drugače uspela, smrekova so drva v drvarnico letela. 7. Ker sejne sobe ni več na Upravi, v Podpeči delavski se svet ustavi, bilanco letno obravnava kolektivu pridnost odobrava. 'Jlci j (Sc je 22. Komu za tako delo hvala gre pomišljat treba ni — se ve upajmo, da drugo leto_ to delo drugače bo začeto. 23. Delavski je svet pravilnik nov sprejel kako do stanovanja bi delavec prišel, kako in koliko posojila bo dobil, kako čimpreje v novo hišo se vselil. 24. Tisti ki pred leti posojilo so dobil in že v novo hišo se vselil, pač boljše skozi so prišli ker taki niso še pravilniki obstojali. 8. Proti koncu februarja je sonce mrknil, Slovenec ga za pusta je pošteno srknil, je vreme suho blo — lepo vse kar vozi se — je smučat šlo. 9. Sem na ogledih bil z stanovanjsko komisijo in tako opravljal nič hvaležno sem misijo, komu naj podjetje kredite da, da bi pravica bla ohranjena. 10. štirje naši smučarji so tekmovali na Golteh baje so bili kar naprej na tleh, dva uvrstila sta se nad stoto mesto dva pa rajši dala sta drugim mesto. 15. Nezadovoljneži Polhovgrajčan so se izkazal ker Jurmanu ocenjevanje niso izpeljal, čeprav povsod drugod je v redu šlo, pri njih dobre volje prav nič ni blo. 16. S tega mesta bi njih peterico vprašal na kaj se njihov je upor nanašal zakaj so v škodljivi konkurenci vedno, zakaj se vodstvu posmehujejo poredno. 17. V vse kanclije na Upravi novo pohištvo smo dobil s tem pa upam, na glavo žebelj smo zabil, čez par let bo to pohištvo še enkrat dražje, mi pa zdaj, kupili smo ga lažje. . V SVEA se je strokovni tečaj začel, da več strokovnjakov bi obrat imel, da cenejše in kvalitetno bi se delalo. 26. Zopet tri smo vajence izgubili, ki so tako marljivo se učili šole znotraj skoraj vidli niso zato izključeni iz šole bli so. 27. Zadnjič prosil sem, da me obvestite, če kaj novega nc obratu zasledite al znaka od nikjer dobil nisem, pisal več ne bom, ker pismen nisem. OSAT OHO! AHA! SONČNI MRK Tisto dopoldne stoji na ulici možakar in se krepko maje. V roki drži košček navadnega stekla, skozi katerega gleda v sonce. Očividci ga pobarajo, da si bo pokvaril oči, ker nima okajenega stekla. Možak pa pravi: Saj je preje rekel radio, da moramo okajeni gledati sonce. NEPREMAGLJIVI V Jugoslaviji 500 ljudi premišljuje o sestavi novih zakonov, 5 milijonov pa hkrati tuhta, kako bi te zakone obšlo. — ... zadnji sedež lahko spremenite v ležišče ... kot vam bo to lahko pojasnil naš pravkar odpuščeni prodajalec Klarič. K PEKU NA STOPNICE Ko tisti dan delavci, ki so menjavali školjke v straniščih na Upravi, niso uspeli istočasno usposobiti vsaj enega, je neko dekle v stiski užaljeno reklo: Kam pa naj sedaj gremo? Na drugem koncu hodnika pa se sliši odgovor: K peku na štengel — Prosimo, so tam železniške informacije. Bodite tako dobri, pa mi odgovorite na tole vprašanje: če vlak iz Maribora krene ob 6. uri, vlak iz Ljubljane pa ob 4. uri... NEVARNA IGRA Z ŽOGO Pri prevozu duševno bolnih od ene norišnice do druge so bolniki tako močno nabijali z žogo, da se je letalo nagibalo sem ter tja. Pilot pravi svojemu pomočniku, naj jih gre pomirit. Ko se vrne, pravi: Kako si jih mogel tako hitro pomiriti? — Zelo enostavno. Vrata sem odprl in jim rekel, naj gredo raje na dvorišče igrat. In so šli. DOBRO SE RAZUME — Kako pa ti poznaš ježa, ali je samec ali samica? — Enostavno, samec ima bodico več. Svoboda mišljenja KOMPROMIS Cigan sanja, da baranta s kupcem za konja. Kupec ponuja 50 zlatnikov, on zahteva 60. V tem trenutku se zbudi in odpre oči. Videč, da ni ne kupca ne konja, zapre oči in v sanjah ponovi: Aid, daj za 551 — Primorana sva štediti. In tako se je Vlado odrekel cigaretam, jaz pa kuhinjski pomočnici. TRIJE ZLATI NAUKI Ko so vse ptice odletele, je ostal na strehi samo še vrabec. Pritisnil je hud mraz. Vrabec je otrpnil in padel s strehe na dvorišče. Mimo je prišla krava in se podelala na njega. Vrabcu je bilo v dreku toplo in je začivkal. Mačka ga je opazila in požrla. V mačjem želodcu si je vrabec mislil tole,- 1. Ni vsakdo sovražnik, ki se nate podela. 2. Ne čivkaj, kadar ti je dobro. 3. Ni vsakdo tvoj prijatelj, ki te potegne iz dreka. — Zdaj pa že razlikujem dečke od deklic: suknjiče ne zapenjajo na isto stran. V TRGOVINI — Sodo bikarbono, prosim! Saj mi niste dali sode, to je »strihnin«! — Saj je vseeno, ker je ista cenal PRECIZNOST Francozi so nameravali zgraditi 20 km dolg predor skozi Alpe. Na natečaj so se odzvali Amerikanci, Rusi in Jugoslovani. Na vprašanje, s kakšno točnostjo bodo prišli na sredini predora skupaj, so odgovorih takole: Amenkanec: Zmotimo se lahko za plus-minus pol metra. Rus. Zmotimo se lahko za 10 do 15 cm. Jugoslovan: Če bog da, bomo prišli na sredini skupaj točno, če ne, boste pa imeli dva tunela. MED LOVCI — Ali veš, zakaj teče zajec hitreje pred belim psom kot pred črnim? — Zato, ker misli, da je brez suknjiča. V A JENIŠKA Iz vajeniškega dnevnika: »Pomagal sem lepiti vrata mojstru iz trdega lesa.« — Si prepričana, da te hočejo samo okopati? hoja GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA HOJA — Glasilo kolektiva HOJA — PREDELAVA LESA LJUBLJANA, Langusova 8 — Odgovorni urednik Janez Gabrovšek — Ureja uredniški odbor: Janez Gabrovšek, Benjamin Jurman, ing. Anton Majcen, ing. Ciril Mrak in Anton Šuštar — Tiska Tiskarna PTT Ljubljana.