Posamezna številka 10 fflmijei
t Poštnin« platana z gotovln'
ZASAVSKI
LETO VII. — ŠTEV. 31

TRBOVLJE, 4. AVGUSTA 1954
O
Mate Okraja« attet Sociatmiiot m« deloma ijndi
*	Ljkejlatj.--- Jrttsh ta ^.oTari« urednU-ki od bot
04f«*«W"*1ai* ■	- Ttska Martboisk«
tiskali' Ofcrikam	,jedrnim ta iriave
.Zau-aki »e«aik“wB*S« I. oprat? rednik« — Teleloa Jt. 54 — ROkA t padrofnlci > irodne bank«
•	Trboatjak SI4-T-K’ List tsbals »sako srtdo -Letna naročnina 400 din soletna 200 din. četrtletna 100 dta, mesečna 34 din - Posomerna številka 10 dir Rokopisi mora)« biti v nedniktvn najkasnete »mv
petek doootdae Is o »» Trafalo
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Vsem delovnim ljudem Zagorja! j OSTROŽNO -
Kdor se še ni priglasil za Ostrožno, naj stori to takoj! Naj ne bo nikogar, ki ceni revolucionarne pridobitve nase NOV, da ne bi pohitel, 5. septembra t. I. na Ostrožno peš, z vlakom ali kamionom
Ko praznujemo 9. avgust in proslavljamo drugo obletnico razglasitve praznika Mestne občine Zagorje ob Savi, mi je dana prijetna dolžnost, da vas v svojem imenu, kakor tudi v imenu ljudskega odbora Mestne občine Zagorje ob Savi pozdravljam z zavestjo, da signali iz partizanskih puik in bomb, vrženih na okupatorjeve postojanke v noči od 8. na
Farčnikova kolonija v Zagorju
9. avgust 1941 v Zagorju, niso bili zaman, ker delovni ljudje revolucionarnega revirja Zagorje danes upravljajo svoja podjetja, gradijo svojo ljudsko oblast, sodelujejo v množičnih organizacijah in ustvarjajo sebi in svojim potomcem srečnejše življenje v naSi socialistični domovini. Želim, da bi se v Tednu kulturnih prireditev pred občinskim praznikom
ter na sam zgodovinski praznik, 9. avgust, naši občani kar najbolje počutili, kakor tudi »si ostali dragi gostje, ki bodo prišli med nas ter s svojim obisk a počastili našo proslavi
Naprej k delovnim zmagam!
V Zagorju, 26. julija 1954.
Predsednik LOMO Zagorje: Alojz Lukač
Za veliki praznik slovenskega ludstva, za partizanski tabor na Ostrožnem dne 5. septembra t 1., vlada v revirjih vedno večje zanimanje. Prav dobro so se lotili vprašanja udeležbe te ve-!ike slovesnosti v Trbovljah, Hrastniku in v Radečah, v manjši meri pa v Zagorju. Med liudmi je sicer tamkaj dovolj zanimanja za slavnost na Ostrožnem, vendar so organizacijske priprave bolj slabe (skoraj gotovo bo iskati vzrok v pripravah Zagorja na občinski praznik, ki pa ga bodo izkoristili za propagando za Ostrožno). Akoravno je akcija za udeležbo slovesnosti na Ostrožnem močno razgibala večino prebivalstva okraja Trbovlje, smo vendar pri popisu borcev napravili napako, da smo se tega dela lotili premalo odločno, kar velja zlasti za rudnik Trbovlje.
Na zadnji seji Okrajnega štaba za priprave za Ostrožno je bil storjen sklep, da se je treba odločno lotiti popisa; nobenega borca, nobenega aktivista in interniranca ne sme biti, ki se ne bi udeležil tega velikega partizanskega slavja. Da pa se bodo partizanskega tabora na Ostrožnem udeležili res vsi, ki so na kakršen koli način sodelovali v našem velikem osvobodilnem boju, ki so trpeli in prenašali krutosti surovega okupa-
Ljudski odbor Mesine občine Zagore kot organ ifudske samouprave v občini
Ljudski odbori, ki so jih delovne množice z delavskim razredom na čelu postavile in razvijale v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji in ki so podlaga oblasti delovnega ljudstva, so organi ljudske samouprave na svojem teritoriju. Ti odbori dajejo smer gospodarskemu, socialne.,ni in kulturne-
Zvone Okrogar-Nestl, narodni heroj
n»u razvoju v svoji upravno-teritorialni enot; in so zanj tudi Porok, saj so najvišji in edini org2ni državne oblasti na svo-jem območju, To so osnovne m-^-i, ki nn njih temelj- zakon 0 ljudskih odborih kajti porast razvoja proizvajalnih sil in družbena zavest delovnih mno-*'c sta omogočila ne samo pre-ruvlitev določenih državnih hindtcij in opravkov od višjih državnih organov na nižje am-Pak tudi njihovo neposredno Prona^nje na proizvajalce In ha njihove gospodarske In družbene organizacije.
, ^ uvedbo novega planskega *n finančnega sistemi Je bila tarpo izračuna in uveljavljena b-stvena sprememba družbeno-b^ononv-kih temeljev. Podjetja 7, ^r°čena v upravo neposred-h'h proizvajalcev. V državni '-'nravi m vr*i posrečen r>zvoj -	demokracije Nal-
n‘J;ji organi dobivajo vedno
večje pravice in z njimi tudi vedno večjo avtoriteto.
Vseh teh pravic in nalog se ljudski odbor mestne občine Zagorje v polni meri zaveda in jih po svojih zmožnostih tudi izvršuje. V času po komasaciji bivših KLO do danes so zaradi nenehnega dela že vidni precejšnji uspehi na vseh področjih oblasti in uprave. Ljudski odbor rešuje s pomočjo odbomi-ških komisij in svetov vsa vprašanja, ki jih postavlja življenje pred njega kot organa oblasti. Zlasti pa ljudski odbor teži za tem, da pr; vseh življenjsko važnih vprašanjih soodloča v čim večjem številu prebivalstvo samo, pa naj si bodo to vprašanja komunalnega, gospodarskega, socialnega, zdravstvenega ali pa prosvetnega značaja. Rezultat tega dela in prizadevanja je razviden iz obravnav in sklepov svetov in ljudskega odbora ter iz uresničenja storjenih sklepov. Ti sveti imajo poleg tekočih nalog, ki jih postavljajo pTed ljudski odbor višji državni organi, še celo vrsto nalog lokalnega pomena I in obeležja katerih cilj je med drugim izbris dediščine gospodarjenja nekdanjih jugoslovanskih oblasti in okupatorja. Grad nja vodovoda, Zdravstvenega] doma, stanovanjskih blokov] ustanavljanje novih podjetij modernizacija glavne ceste, ob- ] nova lepega števila ostalih ob- j činskih cest. regulacija potokov I itd. — vse to So investicije ko-munalno-gospodarskega značaja, s katerimi se skuša dvigniti gospodarsko moč občine. —1 Adaptacije šolskih poslopij 1" še druga popravila so prav tak neposredne naloge ljudskega -dbora ;n njegovih svetov. Bivši KLO niso imeli takšnih možnosti. ker so bili gospodarsko preslabotni in nlihovi vsakoletni nroračuni takšnih investicij tudi niso prenesli, poleg tega pa so imeli vse drugačne na’nge. Uprav-no-operativno vodstvo nod'ctM vodstvo odkupne po'l-tlke itd. so bile osnovne naloge KLO in nf,.hovih izvršnih odborov.
Ljudski odbor je kot celota
redno na tekočem o vseh pro-| blemih in delu v občini, saj ima redne seje ln je na njih na dnevnem redu poročilo o delu enega ali drugega sveta ljudskega odbora. Sveti za gospodarstvo, komunalne zadeve, prosveto, socialno politiko in zdravstvo pri ljudskem odboru mestne občine imajo za vse leto določen plan dela, ki ga izpolnjujejo poleg drugih tekočih in izrednih nalog s pomočjo začasnih, po potrebi določenih komisij in odborov.
Pri izvrševanju oblastne funkcije so nadalje v veliko pomoč zbori volivcev, ki jih ljudski odbor sklicuje vsake 3 mesece, na katerih volivci v številnih primerih sta vi j a jo umestne pred. loge za izboljšanje dela v komuni. Večina teh predlogov je pa še vedno največ čisto lokal-
ga odbora načrtnejši. Poleg tega pa bodo morale množične organizacije posvetiti vse večjo pazljivost temu, da bodo taki zbori številneje obiskani, kaiti povprečna navzočnost 15 odst. volivcev je le premajhna za takšno občino, kjer je večina prebivalstva industrijsko delavstvo.
Posamezni rajonski odbori SZDL se zavedajo važnosti zborov volivcev, vendar se posamezne vodilne enote precej razločujejo od drugih po številu udeležencev, saj jih je med njimi nekaj, kjer prihaja na zbore nadipolovična večina volivcev Težiti b0 treba za tem, da bodo
(Nadaljevanje na 2 strani)
torja, je bil že v Ljubljani storjen sklep, da se partizanskega praznika na Ostrožnem, ki bo imel vseljudsko obeležje, udeležijo tudi vsi izseljenci, ki bodo imeli svoje brigade. V našem okraju je bil dobršen del prebivalstva med vojno izseljen, tako iz Polšnika, Dola pri Litiji, Podkuma, Vrhovega iz Radeč — pa tudi iz samih revirjev je bilo dosti zavednih ljudi izseljenih v Srbijo in Hrvatsko. Postavljen je poseben odbor za izseljence, ki bo storil vse potrebne korake, da tudi nobenega izseljenca ne bo manjkalo na slovesnosti na Ostrožnem.
Ze nekaj dni pred pričetkom tega praznika bodo pohitele iz vseh krajev Slovenije proti Ostrožnemu partizanske patrulje, ki bodo med potjo obiskale razne partizanske družine in jih obdarile. Tudi iz našega okraja bodo odšle na pot štiri partizanske patrulje, in sicer iz Trbovelj , Zagorja, Hrastnika in Radeč. Vsi borci, ki so sodelovali v NOV v kakršni koli enoti, bodo formirani v pripadajoče brigade. Nešteto borcev bo, ki se bodo po več ko 10 letih spet srečali s svojimi nekdanjimi tovariši in prijatelji in se z njimi pogovorili o lepih in svetlih trenutkih partizanstva in borbe za svobodo.
V okviru slavnosti na Ostrožnem pa bodo sodelovale tudi kulturne skupine vseh naših »Svobod« in drugih društev. Tudi iz našega okraja bodo sodelovale godbe in pevski zbori. V spomin na Ostrožno bo partizanska revija »Borec« izdala posebno slavnostno številko, ki bo posvečena temu velilcemu prazniku in dogodku — pa tudi
'J
Janko Skvarča-Modras narodni heroj
nega pomena in značaja, velikokrat pa pridejo do izraza osebni interesi nekaterih posameznikov. Da takšne predloge reduciramo na minimum, bo pač naloga množičnih organizacij, da s primernim poukom in delom med svojim čfanstvom težijo za tem. da bodo razprave na zborih volivcev in njih sklepi plodnejši in za delo ljudske-
Zagorje ob Savi slavi svoj drugi
občinski praznik
i 9. avgusta 1954
Sreda, 4. avgusta, ob 20. uri: Ogrinc: »V Ljubljano jo dajmo«, veseloigra v treh dejanjih (PD Kotredež)-Četrtek, 5. avgusta, ob 15. uri: namiznoteniški turnir (v Domu Partizana in Proletarca);
ob 20. uri: O. Scheinpflug: »Okence«, veseloigra v treh dejanjih (KUD »Ivan Kavčič« Izlake).
Petek, 6. avgusta, ob 15. uri: košarkarski turnir (na stadionu Proletarca);
ob 20. url: A. Benedetti: »Dva ducata rdečih vrtnic« (»Svoboda« Loke-Kisovec)-
Sobota, 7. avgusta, ob 16. uri:	rokometna tekma (stadion
Proletarca);
ob 20. uri: I. Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, farsa v treh dejanjih. (»Svoboda I« Zagorje.) Nedelja, 8. avgusta, ob 8. uri:	kegljaški turnir (kegljišče
Proletarca); ob 9. uri: štafeta (start in cilj pred Grčarjem); ob 10. uri: nogometni turnir (igrišče Proletarca); ob 15. uri: finalne nogometne tekme (igrišče Proletarca); ob 20. uri slavnostna akademija (telovadišče Partizana). Ponedeljek, 9. avgusta, ob 5. uri: budnica; ob 7. uri: slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora; ob 8. uri: odhod povorke od Sršena na Lokah; ob 9. uri: odhod povorke od Boriška na telovadišče Partizana; ob 10- uri: slavnostno zborovanje.
Po slavnostnem zborovaniu otvoritev ZDRAVSTVENEGA DOMA IN TOVARNE KON FEKCIJE »SAVA«. — Popol-ine ljudsko rajanje na telovadišču Partizana-V nedeljo. 8 avgusta in v ponedeljek, 9 avgusta. Je vstop prost, za ostale prireditve je vstopnina 20 din
Pripravljalni odbor
praznik
slovenskega
ljudstva
naše republiško časopisje bo o tej slovesnosti več pisalo, zaostal pa ne bo tudi naš lokalni list »Zasavski vestnik«. Pišite še več o raznih dogodkih in doživljajih iz časov NOV, oživimo spomine, da ne bodo pomembni dogodki ostali pozabljeni.
Komaj dober mesec nas še loči od praznika na Ostrožnem Pohitimo z organizacijo in potrebnimi pripravami, kajti trboveljski okraj mora biti zastopan na Ostrožnem kot celota. Pod geslom: »S Titom v borbi, s Titom v izgradnji socializma!« se bomo srečali 5. septembra na Ostrožnem.
TISKOVNA KONFERENCA O IZSELJENSKIH PROBLEMIH
zseljeinki teden
od 15. do 22. avgusta
V klubu poslancev v Ljubljani je bila preteklo soboto dopoldne tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Slovenske Izseljenske matice novinarjem slovenskih časopisov pojasnili probleme našega izseljenstva In odgovorili na nekaj vprašanj. Tovarišica Zima Vrščaj je govorila • položaju naših Izseljencev v VVestfaliJi, ZDA, Franciji, Nizozemski, Belgiji, Egiptu, v Argentini ln v nekaterih drugih državah. Predstavniki Izseljenske matice so novinarje seznanili s progra. mom Izseljenskega tedna, ki ga bodo v zveznem merilu praznovali s številnimi prireditvami od 15. do 22. avgusta. Ljubljanska radijska postaja bo ▼ tem tednu objavljala govore naših znanih javnih in kulturnih delavcev o izseljenskih problemih. Tako bo Imel slavnostni govor o pomenu izseljenstva član Izvršnega sveta LRS tov. Ivan Regent- Razen tega bodo na radiu še predavanja o izseljenski knji levu osti, o izseljenskem tlskn, Izseljenski ženi in o delu Slovenske narodne podporne enote. Prav tako bo ljubljanska radijska postaja posnela intervjuje z nekaterimi Izseljenci, ki bodo prav v tem tednu v največjem številu prispeli v na. šo državo. 19. avgusta bodo v Blatu pri Grosupljem na rojstni hiši Lulsa Adamiča odkrili spominsko ploščo, medtem ko mu v prihodnjem letu nameravajo postaviti spomenik. 20. av. gusta bo v ljubljanski filharmonični dvorani centralna republiška prireditev, na kateri bodo sodelovali člani invalidskega pevskega zbora in posamezni solisti-izseljenci. Večje število Izseljencev sc bo odpeljalo tudi na zvezno centralno proslavo Izseljencev, ki bo 22-avgusta v Zagrebu. Na tej proslavi bodo sodelovale Izseljenske matice Iz vseh ljudskih republik s folklornim? in pevskimi točkami. V Tednu izseljencev bodo krajevne akademije v Mariboru. Murski Soboti. Sežani, Novem mestu In v Grosupljem.
Letos bo prispel«, v našo državo okrog 709 Izseljencev iz raznih evropskih držav ln lz ZDA. Tako pričakujejo 30. julija prihod 50 rojakov-članov »Edinosti« ?z Nizozemske t. avgusta 50 rojakov iz Pariza. 6. avgusta 100 rojakov iz VVestfa-lije lij 70 rojakov iz Nizozemske, medtem ko bo 1C avgusta s posebnim vlakom prispelo na obisk v našo državo 300 do 350 rojakov iz Meriebaehn fn Metza V razpravi so novinarji ugotovili, da se je v dnevnem kakor lokalnem tlskn premalo pisalo o izseljenskih problemih-
Zagorje slavi on i. do g. me* svoj II. občinski praznik

Zagorje slavi svoj II. občinski prašnik
Otvoritev Zdravstvenega doma v Zagorju
Zamisel revirskih prvoborcev-revolucionarjev, da zgradijo v Zagorju sodobno bolnišnico ali kakšno drugo podobno Ijudsko-zdravstveno zgradbo, se je uresničila v letih 1947-1954 z izgradnjo ponosnega Zdravstvenega doma, ki bo združeval v svojih prostorih vse zdravstvene ustanove zagorskega okoliša in V tem pogledu zadovoljil potrebe za daljše razdobje. Dosedanji zdrav, stveni prostori v zastarelih stavbah niso več ustrezali sodobnim
Dom bo treba opremiti f. novim, sodobnim pohištvom, da bo ta stavba res zgledna v vsakem pogledu, v kateri bo zdravstveno osebje opravljalo v prihodnje vso preventivno in kurativno službo za kraj Zagorje in njegov obširni okoliš.
Kolike važnosti je bila šzgrad-■ nja tega Doma, vidimo, te pomislimo, da nešteta dosedanja stanovanja, ki obstajajo iz enega ali dveh prostorov za mnogočlan-ske družine, niso primerna za
go, ki je v razvojni dobi otroka potrebna. Važen pogoj za nemoteno in uspešno delo v vseh oddelkih novega Zdravstvenega doma pa je seveda zadostno število zdravstvenih delavcev, ki jih za sedaj še primanjkuje, vendar je tudi v tem pogledu že v najbližji bodočnosti upati na izboljšanje. Tedaj bo zagorski Zdravstveni dom lahko v celoti izpolnil svoje poslanstvo v blagor delovnega človeka m v ponos vsem. ki so si dolgih sedem
Problemi šolstva v zagorski komuni
Zdravstveni dom v Zagorju sli kan letos spomladi
zahtevam, saj so bili v uporabi že nad 50 let.
Temeljni kamen za novi Zdravstveni dom v Zagorju so položili leta 1947, ko so v kraju sprejeli sklep, da v spomin na neštete žrtve okupatorjevega nasilja postavijo dostojen spomenik, ki bo še poznim rodovom v spomin in opomin na težke čase suženjstva, iz katerega je tudi revolucionarni zagorski proletariat izšel kot zmagovalec nad tiranijo. Zavedajoč se svojih novih nalog so delovni ljudje prihajali na prostovoljno delo na tej stavbi množično z godbo na čelu. S tem so delovni ljudje v zagorskem revirju pokazali, da se zavedajo, da so sedaj oni tisti, ki jim je zaupana naloga, da vodijo naše gospodar stvo in delajo v prid skupnosti z visokim smotrom — ustvariti čimprej lepše življenjske pogoje za naše potomce.
Pri gradnji Zdravstvenega doma v Zagorju pa so se v naslednjih letih pojavljale tudi težave in ovire. Gradnja doma ni napredovala po izdelanem načrtu, to pa zaradi tega, ker določena za izgradnjo tc ustanove, po nujnosti razmer in potreb porabila za skončanje ključnih objektov v naši industriji. To so vsi Zagorjani pravilno razumeli, vendar pa v svojem prizadevanju niso popustili. Sad tega truda je bil, da je bilo lansko leto investirano v to veliko stavbo 20 milijonov dinarjev, letos pa spet nadaljnjih 20 milijonov, tako da bo Zdravstveni dom v Zagorju za letošnji obč. praznik v domačem kraju v gradbenem pogledu končan. Potrebna so sedaj še nadaljnja sredstva za opravo Doma. za izboljšanje sedanjega medicinskega instrumentarija, za nakup rentgenskega aparata za Protituberkulozni dispanzer, ki je tudi v Zagorju nujno potreben.
nego in zdravljenje bolnika. Zato je velikega pomena poseben bolniški oddelek v Zdravstvenem domu, ki bo sprejel v nego in oskrbo takega bolnika, da ga čimprej ozdravi in spet usposobi za delo in koristi naše skupnosti.
Pomemben oddelek v Zdravstvenem domu bo nadalje šolska poliklinika, ki je doslej v Zagorju še ni bilo. V njej bo šolska mladina uživala zdravstveno ne-
let prizadevali uresničiti idejo prvih revolucionarjev — dati Zagorju zdravstveno ustanovo, na katero se bodo ljudje z vsem zaupanjem obračali v potrebi.
Vse Zagorje z okolico se veseli svojega letošnjega občinskega praznika, ki bo kronan z otvoritvijo novega Zdravstvenega doma, ki bo služil naši skupnosti na poti v socialistično prihodnost F. G.
Število prebivalstva v območju občine Zagorje je v povojnih letih zelo naraslo z dotokom novih delavcev v dosedanja podjetja, predvsem k rudniku. Sorazmerno se je povišalo tudi število šoloobveznih otrok, ki obiskujejo splošno izobraževalne šole, osnovne Sole in nižjo gimnazijo in tudi nižje strokovne šole, vajensko in nižjo industrijsko šolo. Prav lepo se to vidi pri hitrem naraščanju dijaštva v nižji gimnaziji, kjer se je od 142 dijakov in dijakinj v šolskem letu 1947-48 povzpelo na 560 vpisanih v šolskem letu 1954-55. Število šolskih prostorov pa, ki jih šole imajo, se pa v teh letih ni povečalo, zato je stiska s prostori še vedno velika. Občutno je nadalje pomanjkanje šolskih prostorov v Lokah, kjer so prav letos pričeli s pripravami za zgraditev nove šole. Prej ali slej bo treba misliti tud; na gradnjo novega šolskega poslopja v Za-i gorju, pa naj bo za osnovno j šolo ali gimnazijo, da bomo : lahko spravili pod streho nara-' ščajoče število šolskih otrok.
Večje število otrok pa terja seveda večje število učiteljev. Ker pa prihajajo nove učne moči večinoma iz drugih kra-i, jev in imajo nekateri izmed | njih družine bo treba nujno misliti tudi na gradnjo stano-j vanj za prosvetne delavce če i hočemo, da jih bomo obdržali I v Zagorju.
Uspehi na šolah v zagorski občini niso med najslabšimi Na osnovnih šolah so povsem normalni in se gibljejo preko 80 odst. Leto za letom se uspehi na naših osnovnih šolah boljšajo, kar dokazuje, da imamo na osnovnih šolah dober učni kader, ki se zaveda svojih dolžnosti. Na nižji gimnaziji so uspehi spričo okoliščin, v katerih šola dela, še zadovoljivi in dosegajo povprečje vseh nižjih gimnazij v Sloveniji Ob sklepu II. polletja je na nižji gimnaziji uspešno dovršilo razred 63.5 odst. dijakov In dijakinj. 20,7 odst. jih opravlja popravni izpR in le 14 9 odst. jih' bo raz-.red normvP-do 0,9 odst. pa je
izgubilo pravico do nadaljnjega šolanja. Boljši napredek je zaviralo večkratno menjavanje predmetnih učiteljev med letom zaradi daljših študijskih in bolezenskih dopustov teh učiteljev. Precej ovira delo v šoli tudj velika oddaljenost stanovanj dijakov od šole in njihovo prekomerno obremenjevanje z domačim delom. Prav iz teh razlogov je iz vrst prosvetnih delavcev že večkrat prišel predlog, da bi v Zagorju zgradili internat za dijake in dijakinje tukajšnje nižje gimnazije, kar bi brez dvoma koristilo uspehu na šoli pa tudi poli ti čn- vzgoji dijaštva, ki stanuje daleč od šole In je le pet ur dnevno v dopoldanskem času pod nadzorstvom svojih vzgojiteljev ter je doma mnogokrat izpostavljeno kvarnim vplivom svoje okolice in izkoriščanju po starših, ki čestokrat nimajo pravega odnosa do izobrazbe in vzgoje svojih otrok.
Da bi se pa znatno izboljšala uspeh in delo v šoli in doma, bi bilo prav tako potrebno, da bi tudi večina staršev otrok, ki stanujejo v bližini šole, spremenilo svoj odnos do šolanja svojih otrok in da ne bi oviralo že samo po sebi težkega dela učiteljev. Na vseh konferencah. kjer govorimo o mladini, poudarjamo, da mnogo premalo absolventov visokih šol prihaja iz rudarskih revirjev. Dokler pa bodo starši težili za tem, da nadarjene otroke, takoj ko so zadostili šolski obveznosti, spravijo na delo ter jim je šola le v breme, toliko časa tega vprašanja ne bomo zadovoljivo rešili.
Uspehi na vajenski šoli in na nižji industrijski šol; tako v vzgojnem pogledu vedno lepše napredujejo, kar so pokazale tudi letošnje razstave ob zaključku šolskega leta.
Oprava naših šol je še precej šibka. Knjižnice zbirke za učila in ponekod tudi pohištvo, še niso v skladu z načeli socialistične vzgoje ter bo treba, da v bodoče posvetimo tem vprašanjem več pažnje.
V preteklem šolskem letu eo
Komunalna dejavnost v Zagorju
Z zadnjo upravno razdelitvijo LRS je bila z združitvijo štirih bivših KLO formirana mestna občina Zagorje. Naloge ljudskega odbora mestne občine s0 P° vseh obstoječih pravnih predpisih velike — razvoj zagorske doline pa terja še dodatne napore, saj je treba izbrisati sledove slabega gospodarjenja v občini v stari Jugoslaviji in v .	- času okupacije. Bivši KLO so
kot gospodarsko šibke enote zelo težko reševali razna vprašanja, zlasti pa komunalna. Zaradi tega je ostala tudi cela vrsta problemov nerešenih ali delno rešenih tako n. pr. stanovanjsko vprašanje, vprašanje cest, vodovoda, vodnega gospodarstva in ostalih komunalnih objektov, ki vplivajo na razvoj in izgled naselij kraja.
Za rešitev teh vprašanj je ljudski odbor mestne občine začel skupno z vsemi podjetji, zlasti še z rudnikom, z načrtnim delom. Za nezazidane gradbene parcele, to so polja in travniki, k! so v centru Zagorja, so se in se še pripravljajo zazidalni načrti, kajti širjenje naselij, zlasti samega Zagorja, ne
sme iti več po anarhični poti kot v bivši Jugoslaviji. Nekaj kompleksov takih zemljišč je na podlagi idejnega regulacijskega načrta že zazidanih. Novi stanovanjski bloki v kraju stalno rastejo, tudi precejšnje število stanovanjskih hišic so zgradili posamezni rudarji in drugi delavci, vendar stanovanjsko vprašanje kljub vloženim velikanskim vsotam denarja še vedno ni rešeno, kajti dotok novih delovnih moči ter porast prebivalstva in ustvarjanje novih gospodinjstev so mnogo večji, kot pa je na razpolago sredstev za gradnjo stanovanj — na drugi strani je pa v kraju precejšnje število stanovanj, ki jih bo treba prej ali slej podreti, ker niso več primerna in uporabna. Trenutno se precej sredstev vlaga za očuvanje že obstoječega stanovanjskega fonda ter se je v tem pogledu doslej že precej storilo. Novi hišni sveti ln sveti stanovanjske skupnosti bodo morali zlasti temu vprašanju posvetiti vso pazljivost, kajti večina stanovanjskih zgradb v kraju je v takšnem stanju, da brez skrbnega

Trgovsko podieij e
Preskrba" - Zagori«
s kolektivi poslovalnic „SU$A“ — „PRI BAJCARJU“ — „K0$ENINA“ — „KIS0VEC“ — „RUDNIK“
pošilja borbene pozdrave in čestitke k občinskemu prazniku Ljudskega odbora Mestne občine Zagorje.
Za obisk se priporočajo kolektivi navedenih poslovalnic, kjer dobite vse, kar želite, poceni in dobro.

vzdrževanja in popravil ne bo več dolgo služila svojemu namenu.
Za vzdržbo 38 km občinskih cest ter še raznih poti in mostov je treba v vsakoletni občinski proračun vnesti lepe vsote denarja, kajti po neurju in prekomerni obremenitvi cest s težkimi vozili povzročena škoda terja vsako leto eno tretjino vseh sredstev, ki so v proračunu določena za komunalno dejavnost. Pri reševanju tega vprašanja pa posamezni zainteresirani občani, zlasti še kmetje, precej pripomorejo s prostovoljnim delom ali pa s prevozi.
Za lepši zunanji izgled kraja bi bili potrebni manjši zeleni nasadi ob cestah in drugih javnih prostorih. Tega dela smo se že lotili, vendar doslej brez trajnejših uspehov. Zelo velika škoda na dosedanjih obcestnih in drugih nasadih nastaja v glavnem zaradi slabega odnosa prebivalstva, zlasti otrok, do teh objektov. Da ne bo odlok o čuvanju in uporabljanju komunalnih objektov, ki ga Je izdal ljudski odbor mestne občine, ostal le na papirju, bo moralo Olepševalno društvo, ki je bilo pred kratkim ustanovljeno, skupno s komunalnim svetom občine napeti vse sile, da se bo ta odlok izvajal in da bo izgled kraja ter odnos prebivalstva do teh objektov res takšen, kot mora biti.
Letošnje leto je občina zgradila preko 80 metrov opornih betonskih zidov ob cestah, poleg tega pa je komunalna uprava precej takšnih zidov popravila. Popravljene in na novo položene kanalizacije je prav tako preko 800 metrov — obnovljenih občinskih cest pa preko 13 km. Tudi cestno razsvetljavo bo komunalna uprava izboljšala in razširila, in sicer v Kotredežu,
bili na vseh šolah ustanovljeni šolski odbori, ki naj b; pomagali učiteljskim in profesorskim zborom pri vzgojnem delu in skrbeli tudi v materialnem pogledu za stanje na šolah. Ti odbori se pa še niso povsem znašli in še niso dosegli vidnih uspehov. Prihodnje šolsko leto bodo morali dobro zgrabiti za delo. V te šolske odbore bo treba voliti ljudi, ki imajo mnogo ljubezni do mladine in smiria za vzgojno delo, da ne bodo to le odbori na papirju. Kot so morali delavski sveti po naših podjetjih prebroditi začetne težave in danes že uspešno delujejo, tako bodo morali šolski odbori preboleti začetne težave m se uveljaviti v delu za našo mladino, da tako postanejo resnični organi samoupravljanja v našem šolstvu.
V bližnji bodočnost; pričakujemo reformo našega šolstva ki bo postavljeno na bolj praktično in življenjsko podlago. P"> uvedbi novega šolskega sistema se bodo uspehi v šolah znatno popravili, ker se bo lahko vsak usmeril tja, za kar bo čutil veselje in sposobnost.
Izvenšoisko izživljanje učencev in dijakov je bilo v vseh področjih zelo pisano, vendar bi bil zato. če hočemo prikazati, kako in kje so učenci vseh šol sodelovali pn izvenšolskem delu. potreber poseben članek.
Tud= učiteljstvo je prav razveseljivo sodelovalo na vseh področjih kulturnega in političnega življenja. To vprašanje se je zlasti izboljšalo z ustanovitvijo Kluba ljudskoprosvetnih delavcev, kar se bo pokazalo šele prihodnje šolsko leto. Pri vsem svojem delu pa učitelji niso pozabili na svoje strokovno izpopolnjevanje, za kar skrbijo predvsem strokovni aktiv; pri Društvu učiteljev in Društvu predmetnih učiteljev in profesorjev.
Ob občinskem prazniku mestne občine Zagorje vsi pionirji in pionirke, mladinci in mladinke ter prosvetni delavci vsem delovnim ljudem iskreno čestitajo in želijo, da vložimo skupno vse svoje sile za vzgojo in izobrazbo naše mladine, ki nam je porok, da bomo dosegli svoj cilj — to je zgraditev sociali-ana.	J. K.
na Lokah in Izlakah, saj je v ta namen v letošnjem proračunu 1 milijon dinarjev, material za vsa ta dela je pa že naročen.
Regulacija in vzdrževanje potokov Medija in Kotredežca sta vprašanje zase, kajti vsa ta leta teh potokov nismo urejevali. Letos smo se lotili tudi teh del.
Načrti za regulacijo manjšega sektorja potoka Medije in zaščitnih zidov Kotredežci (pri žagi na Svepovni) so v delu.
Ko bodo ti načrti potrjeni, bo
i—" •*“'’* i“di sajs^ssrsjss
ozir. sklepi zborov volivcev ne
Ljudski odbor Mestne občine Zagorje kot organ ljudske samouprave v občini
(Nadaljevanje s 1 strani) zbori volivcev poleg splošnih občinskih problemov obravnavali zlasti vprašanja, ki so značilna za njihovo volilno enoto, zaradi Česar bodo morali člani ljudskega odbora in predstavniki množičnih organizacij bolje
temi deli.
Vodovodno vprašanje v Zagorju je eno izmed najbolj perečih problemov, kajti izbruh paratifusa leta 1951 je razširitev in dokončno izgradnjo in ureditev vodovoda postavil na prvo mesto V letošnjem proračunu je 8 milijonov dinarjev za nadaljevanje teh del, Do sedaj je položeno 450 metrov glavnega cevovoda prot; Semniku. Dela se nadaljujejo, gradi se nadalje rezervoar za 600 m1.
Lansko leto sm0 betonirali 1200 metrov republiške ceste II. reda, letos pa bomo z deli nadaljevali, sai so načrti že zgotovljeni. Najprej bomo začeli z zemeljskimi deli, in to z razširitvijo ceste od Grčarja do Boriška, s prestavitvijo vodovodnih cevi ter z ostalimi pripravljalnimi deli. Ko bo skon-čan ta sektor ceste, bo dobil center Zagorja neprimerno lepši videz.
Z raznimi manjšimi investicijskimi deli ob tej cesti, kot je to n. pr. priprava zelenih pasov ob cesti ter z izpopolnitvijo cestne razsvetljave bo glavna prometna žila v Zagorju dokončno urejena, nato pa bomo pričeli z modernizacijo in izgradnjo ceste na sektorju proti Lokam do Rakarja in proti železniški postaji.	VB.
smejo biti le komunalnega značaja, temveč bo treba pač misliti tudi na šolska, prosvetna, kulturna, zdravstvena in soc. vprašanja. Na vseh Šolah so že postavljeni šolski sveti, vendar delajo le-ti zaenkrat samo kot posvetovalni organi, predvsem o materialnih vprašanjih, manj pa o vzgojnih problemih.
Zbori volivcev so ena izmed najbolj demokratičnih oblik sodelovanja volivcev z organi ljudske oblasti, poleg tega pa tudi instrument, ki more delo organov ljudske oblasti neposredno kontrolirati. Tega bi se morali zavedati vsi volivci kajti tedaj bi bili lahko ti zbori po kvantiteti neprimerno drugačni ter bi bilo v takem primeru delo občinskih svetov in ljudskega odbora Jtot organov lokalne samouprave lažje, rezultati pa bi bili lahko boljši.	B. V.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem primariju dr. Vlrgtlu Krasniku ** uspešno izvedeno operacijo tn za ves njegov trud ob mojem zdravljenju. Prisrčna hvala tudi dr. Kržišniku, dr. Majdi M>-»ovec in strežnemu osebju ho*' ntce Trbovlje. — Albin Fran-kovič, Trbovlje.
Kolektiv Strojnega pletilstvo
v Zcs gor u ob Scsv!
SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV OB OBČINSKEM PRAZNIKU MESTNE OBČINE ZAGORJE IN SE PRIPOROČA ZA NAROČILA.
r
STAJE
K A V BORBI
5.
Zagorje v
Ob fašističnem napadu na Jugoslavijo leta 1941 je Partija Ponudila svojo podporo ustanavljajočemu se Narodnemu svetu, ki pa jo je klerikalni ban Marko Natlačen odbil, ker 6 tem Svetom ni imel obrambnih namenov, ampak je želel ustanoviti klerofašistično slovensko državico pod Hitlerjevim varstvom. Zaradi tega je Partija poklicala svoje člane in vse rodoljube, naj se prostovoljno priglasijo za obrambo domovine. Temu poklicu eo sledili vsi člani CK.
Kraljevska jugoslovanska vojska je zaradi kapitulantstva. izdaj in pete kolone v neverjetno kratkem času razpadla Po begu kraljevske vlade v tu jino pa komunist; niso klonil V svojem razglasu Jugoslovan skim narodom je CK KPJ preroško dejal: »Komunisti in ve: delavski razred Jugoslavije bo vztrajal do konca zmage v borbi proti osvajalcem. Iz krvavega imperialističnega pokola se bo rodil nov svet. Na resnič. ud neodvisnosti vseh narodov Jugoslavije bo nastala svobodna, bratska skupnost.«
Po vsej Sloveniji so komunisti formirali borbene skupine iz simpatizerjev in ostalih patriotov. Te grupe se se hkrat pripravljale n« nadaljevanje vojne proti okupatorjem. Konec aprila je biila na pobudo KPS ustanovljena Osvobodilna fronta vsega slovenskega naroda. Prve dni junija 1941 je bila v Ljubljani partijska konferenca, ki je sklenila, da se pri partijskih komitejih osnujejo posebni revolucionarni komiteji, ki naj pospešijo priprave za oborožen upor.
Pp napadu Nemčije na SZ je KPS ustanovila Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, ki je potem sklenilo končati vse priprave na vstajo in Pričeti oborožen upor, ki sa je dejansko začel 22. julija.
Kako je bilo v Zagorju? Položaj v prvih dneh je bil nejasen. Sirile so se razne govorice o stanju na frontah, a kmalu smo izvedeli, da sovražne trupe iz vseh strani prodirajo v notranjost države. Takoj za tem so se že vračali skoz Za. gorje in preko okoliških hri. bov vojaki na svoje domove, kar je pomenilo razpad stare Jugoslavije. Mnogi s,o nosili s seboj še orožje in izjavljali, da vojna pri nas ni končana in da nas pravi boj še čaka. To pomeni. da so bili tl ljudje v pravem pomenu besede napredni. Med drugim so izjavili, da sovražniki zasedajo našo domovino in da jih bo treba izgnati. Istočasno so v Zagorju nastala ugibanja — Nemci? Italijani? Tudi občutki so bili mešani. Kleru vdani ljudje so si želeli Italijane, drug; pa Hitlerja-Toda kmalu je postalo jasno, kdo bo okupator Zagorja. Zagorski petokolonaši so si namreč nataknili na rokave trake kljukastim križem. Bivši zlo-C-asni lekarnar dr. Scheuchen-bauer Je zbral deputacijo, k; je š'a v Celje intervenirat, da priključijo Zagorje z okolišem Spodnji Štajerski, kar se je tuni zgodilo. Napeto pričakovale In velika radovednost sta b°3enjali, ko je peščica zagor-skih hitlerjancev z navdušenem sprejela pred občino na. nute Nemce. Občinsk; odbor je b" tako) razpuščen in vodstvo °bčine je prevzel prej lmeno-yani petokolonaš Scheuchenbau-kot odborniki pa so fungirali njegovi podrepniki Herman Po-*nn. občinski uradnik, Viktor "NTler, trgovec, Viktor Suša. kgovec, in drugi. Na občini,
80 ji priključili okoliške ob-, ne> so takoj začeli z reorgani-n°i.1o in vse preuredili po emškem duhu. Izginili so ta-vsj slovenski napisi, likvi-nn-ane so bile vse zadruge, za-P^enjeni radijski aparati, dru--J-veno imetje itd., poleg tega odvažali razno blago v rajh, j Ve^k ljudsko štetje in tako n Vsak drug; dan prinesel no-9 razočaranja. Zavedno ljud-je takoj uvidelo, kam to kakšna svoboda in blagimi9 ga čaka. Ob mislih na vse sref6 mu ic krčevito stiskalo Ve>fi. ln se porajal čedalje ZicT P^Por- Mo Pa je precej R, Sorjanov, ki so nasedli švab-v ',I?roPagandl in bili strašno Žbv11, 80 tudi 0,11 Sloni dr.
e »Herrenvolka«. lram pa
dobi od okupacije do 9. avgusta 1941
Stanki »avantgarde«, ki je ilegalno kovala enotnost proletariata, trdno zvezo delavcev in kmetov, močno Osvobodilno fronto ter delala priprave za
jevih slik je bilo zelo mnogo. Našli so se ljudje, ki so tako rekoč tekmovali v krasitvi. Udeležba proslave je bila veli. kanska- Takrat so imeli Nemci
oborožen upor. Slavni gestapo i v Zagorju še mnogo simpati-
takrat še ni imel na široko razpletenih mrež, kajti po zunanjem videzu je bil trdno prepričan, da so Zagorjani neomajni privrženci rajha, čeprav so mu prišli v roke vsi seznami komunistov in to po zaslugi
zerjev. Ljudstvo tudi še m bilo politično pravilno orientirano in ga je bilo zaradi tega lahko preslepiti. Kot glavni govornik je nastopil župan dr. Scheuchenbaaer, ki je na dolgo in široko pripovedoval o dobrotah. k: da jih bodo Slovenci
Žalostni 7. avgust 1944
Spomini na padlo partizanko-borko Nado Filipovič
..jevanje bunkerja, kjer je bil 9. avgusta 1941. leta napad na žandarmerijsko postajo v Zagorju
Na drugi so spet bili tajni se-
postaje v Zagorju. Takrat je tudi še držala prijateljska pogodba med SZ in »slavno« Nemčijo, ki je takrat hotela spraviti na kolena države vsega sveta.
Kakor že rečeno — vsak dan je prinesel nekaj novega. Tako je tudi 22. april naznanil, da so aretirali duhovnike in jih odpeljali v Laško. Z velikim pom-pom so delali priprave za 1.
uživali po 23-letnem suženjstvu in o podobnem.
Okupator pa je počas; začel snemati krinko z obraza. Kot drugi je občutil njegov bič učiteljski stan. Dne 12. maja so aretirali in odpeljali v Laško sedem učiteljev oziroma učiteljic ter jih po večmesečnem zaporu izselili v Srbijo. Ostalo učiteljstvo je za sedaj vztrajalo na svojih mestih, akoravno
maj in tudi proslava kot taka | jih je šolski svetnik v Laškem
se je izvedla s kar največjo napihnjenostjo na sokolskem telovadišču, ki je bilo v ta namen kar najbolj pripravljeno. Zastav s kljukastim križem in mlajev je bilo, kot še nikoli v Zagorju. Vse hiše in izložbe nadvse okrašene in tudi Hitler-
g. Lorenz 28. aprila odpustil službe. Predhodno je v svojem govoru oznanjal učiteljem blaginjo, ki da je bodo deležni v rajhu, da nikomur ne bo primanjkovalo kruha, ker da v Nemčiji še ni bil nihče lačen-(Dalje prihodnjič)
Borba proti okupatorju se je 1 razbesnela z vso silo. Vsak za veden Slovenec se ji je pridru žil, vsak je hotel doprinesti svoj delež k veličastni zmagi kj se jc svetlikala na obzorju.
Tudi naša zavedna dekleta niso držala križem rok; tudi one so pokazale, kako se je treba boriti za osvoboditev, in se niso plašile niti najtežjih žrtev — darovati svoja mlada življenja. Dne 7. avgusta t. 1, bo poteklo deset let kar je na posledicah ran, dobljenih v borbah za Ljnbno dne 3. avgusta 1944. leta, ugasnilo mlado življenje moje drage sestrice, Nade Filipovič iz Hrastnika.
Kakšna Je bila njena življenjska pot. naj nam pripoveduje ona sama tako, kakor se je je spominjala v neizrekljivih bolečinah v dneh od 3. do 7. avgusta 1944 leta.
»Mlada leta nam, proletarskim otrokom, nikakor niso bila rožnata, saj so bili starši iz dneva v dan v skrbeh, kako bodo nasitili svoje otroke. Tako je tudi naš ata kot brivec občutil vso strahoto izkoriščanja takratnega kapitalističnega režima in spoznal, da je edina rešitev vsega proletariata v brezkompromisni borbi proti izkoriščevalcem, in to pod vodstvom Komunistične partije. V tem dubu je vzgajal tudi svoje otroke in tako smo leta 1941 z največjo mržnjo v srcih gledali po naši rodni zemlji obolo sprehajajočega se tujca-okupatorja. Takrat sem obiskovala celjsko gimnazijo. Ker pa je bil moj oče hrvatski državljan, sem bila iz šole izključena in Nemci so me predvideli za svoj »Arbeits-dienst«.
»Ne.« je dejal takrat moj oče. »če nimaš pravice za šolanje v gimnaziji, je tudi za .Arbeits-dienst’ nimaš.« — in me je vključil v svojo brivsko delavnico kož učenko, da sem na ta način ostala doma. Že takrat sem hila njegov zaupnik in pomočnik pri zbiranju orožja za prve borce naših revirjev, pri pisanju parol ln pri širienjn propagandnega gradiva. Vse ml
Borba v revirjih v letih 1939 do 1945
(Nadaljevanje ln konec)
Ko se je četa proti zimi leta 1941 vrnila z brežiškega pohoda, so akcije 1 do 2 meseca izostale. Prezimoval; smo v premiku na področju Grajske vasi, Griž, Gozdnika, Planinske vasi in Knezdola.
S prvo večjo akcijo smo začeli v aprilu leta 1942, ko je četa odšla na Kozjansko V tem obdobju je bil ustanovljen I. Štajerski bataljon. Večino tega bataljona so sestavljali borci iz revirjev, izpopolnjen pa je bil tudi z borci iz Savinjske doline-
Na tem mestu bi omenili važno vlogo, ki jo je odigrala četa komandirja Hefnerja-Lička. V tej četi, ki Je izvršila izredno uspele akcije — nepad na nemške avtomobile na cesti med Trbovljami in Hrastnikom, zaplemba mitraljezov in podobno, so bili skoraj izključno revirski borci. Komandant Ličko je padel po nesrečnem naključju leta 1942.
Ob koncu meseca aprila 1942 smo napravili vsestranski napad na revirje. Minirali smo daljnovod Trbovlje, kompresor, opornike žic, izvršili napad na gestapo in postojanko Wehr-mannschafta. Akcije so deloma uspele.
Med Radečami in Sevnico so se revirski borci spopadli s Švabi. T( so imeli 8 mrtvih, tri partizane smo pa pogrešali.
Dne 9 maja leta 1942 smo med Zagorjem in Savo razstre. lili železniške tračnice v dolžini 10 metrov, na drugem tiru pa 9 metrov. Promet je bil zaradi tega ustavljen za deset ur.
Uničil; smo rudniške naprave na Ojstrem in v Hrastniku Razstrelitev železniške proge med Zagorjem in Bregom je zahtevala ustavitev prometa za 7 ur.
Dne 25, maja 1942 so se revirski partizani spopadli z Wehrmanni v vas; Kolovrat, kjer so imeli slednji dva mrtva in pet ranjenih.
Omenimo na tem mestu Se Simonov bataljon, ki je dobil
zvezo s Štajerskim bataljonom in skupno z njim izvršil napad na Šmartno ob Paki. Tam je naš bataljon zaplenil precej orožja, avtomobile in prvi mitraljez, nato pa se je umaknil v Dobrovlje. V naslednjem so partizani odbili napad Wehr-mannschafta ter se po izvid«' svoje patrulje, ki je izsledila koncentracijo Nemcev z mariborske strani, umaknila na Menina planino, medtem ko so se že prej spopadli z nemško patruljo. Na Menina planin; so se že pričeli razgovori o potrebi zbiranja prostovoljcev M Koroško. Priglasilo se je takoj 13 revirčanov in l Ljubljančan-
Dne 29. marca 1943 so izvršili akcijo na Brežice. Tu pa so Nemci v neprimerni premoči navalili na partizane, tako da je bil naš umik brezpogojen.
Proti koncu leta 1942 se je politična situacija bistveno izboljšala.
Leta 1943 je aktivno delal okrožni komite in organizacija je bila v redu Izvršena: po vseh hribih so bile partizanske postojanke, na Planini, na Trojanah in v Cemšeniku, na vseh opazljivih točkah so patruljirali partizani — pričel se je boj za iztrebljenje raztrgancev in gestapovskih plačancev.
Dolina je bila tedaj praktično brez organizacije razen članov posameznikov, k; so vzdrževali zvezo z nami. To stanje je bilo povsem razumljivo: velika večina je odšla v hribe, nekaj članov je bilo po zaporih in drugi že tudi ustreljeni. Ob koncu leta 1943 smo ponovno formirali okrožni komite, na čelu s sekretarjem Alojzom Ribičem.
Meseca januarja 1944 je bil zaradi instrukcij poslan na okrožni komite tov. Levstik iz CK V tem času se je pričelo pravzaprav resno in organizirano gibanje v vseh naših rudarskih centrih-
Posebno močna je bila ženska organizacija, nadalje mladinska organizacija v Hrastniku, ki je žrtvovala izredno veliko števi. lo svojih članov.
Ze januarja leta 1944 se je začelo množično gibanje in ak-tivfziranje množic v revirjih, ki je stopilo v zaključno fazo meseca oktobra 1944, ko je bila objavljena splošna mobilizacija in odhod v partizane.
Revirji so bili - združeni v enem okrožju. Aktivisti so bili neutrudno na delu pri raznih akcijah z letaki, napisi, zbiranjem denarja in sanitetnega materiala.
Tu se je posebno odlikovala organizacija v hrastniški Kemični tovarni, ki je preskrbela velike množine zdravil in dragega sanitetnega materiala. V tej tovarni so tudi leta 1941 ustanovili I. odbor Delavske
Nada Filipovič
je zaupal in jaz sem bila na to zelo ponosna, da šele kot 14-let-no dekle lahko po svojih močeh sodelujem in pomagam v borbi proti okupatorju.
Leta 1941 smo zaradi sestrine slabotnosti dobili dovoljenje za letovanje na Mrzlici. Namesto hrane smo tedaj v nahrbtnike natrpali orožje in m uničijo, ki smo jo srečno spravili na Mrzlico, kjer sva vse z očetom predala prvoborcu tov. Majcnu, s katerim smo se dogovorili za nadaljnjo povezavo. Očeta so zaradi izdajstva zaprli že leta 1941, vendar je bil ob pomanjkanju dokazov kmalu izpuščen in je delal naprej. Jaz pa sem ves ta čas širila našo literaturo po Hrastniku, in to vse do 24. junija 1944, ko smo vse tri
—	mama, jaz in mlajša sestra
—	morale zbežati z doma, ker so nas Nemci že iskali, zlasti mene, ker sem bila izdana. Ob prihodu v partizane sem bila dodeljena v Slandrovo brigado, v kateri sem našla tudi očeta, ki je moral že prej zbežati, ker so ga Nemci iskali.«
Da, takšna je bila življenjska pot naše drage Nade vse do odhoda v oboroženo borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem. Ni bila dolgo v borbah, toda vse. kar Je storila, je napravila kot zavedna Slovenka in predana borka. Junaško je prenašala vse težave partizanskega življenja, nikoli ni klonila pred kakšno še tako težavno nalogo — v njej je bila tista trdna vera in zavest, da se bori za srečnejše življenje vseh delovnih ljudi, z* kor nam
ne sme biti preveč nobena žrtev. Očetu, s katerim sta bila -kupaj v isti četi, je večkrat rekla: »Ata, če v tej veliki borbi našega naroda padem, bom padla *a srečno in lepše življenje vseh tistih, ki bodo ostali še živi!«
Bilo je v noči od 2. na 3. avgust 1944. leta. šlandrova brigada je skupno z drugimi partizanskimi enotami napadala fašistično postojanko Ljubno v Savinjski dolini. Borba je bila huda, partizani so pa bili trdno odločeni, da sovražnika v tej postojanki likvidirajo. Pred nišo takratnega nemškega županstva je obležal ranjen partizan. Nada ga je kot bolničarka skušala rešiti. Ko se je sklonila nad njim, da ga pobere in mn nudi prvo pomoč, je zalajala brzostrelka podlega fašista, ki je edini še ostal v županski zgradbi. Rafal je Nadi prerešetal hrbtenico, da je še sama obležala zraven tistega, ki mn je hotela pomagati. Težko ranjeno so spravili v partizansko bolnišnico, kjer je v velikih bolečinah dne 7. avgusta 1944 umrla. — Vedela je, da zanjo «1 pomoči, zavedala se je naglo bližajočega se konca, vendar ni tožila. Tako velika je bila njena predanost osvobodilni borbi, da je še v zadnjih vzdihljajih navduševala vse. ki so bili v njenj bližini, naj vodijo to borbo do popolne zmage, do dokončnega uničenja fašizma.
Veš, Nada, bridko nas je zadela tvoja izguba, vendar smo ponosni nate in na tvoj® žrtev, ponosni zato, ker s; dokazala, da ti za uničenje fašistične zveri, ki je morila in pustošila po naši zemlji, ni bila preveč nobena žrtev — žrtvovala si naj-drazje, kar si imela — svoje mlado 17-letno življenje za to, da mi danes lahko svobodno živimo ter sl ustvarjamo in gradimo lepo — socialistično domovino.
Deset let te že ni, Nada, vendar se mi zdi, da boš zdai zdaj vstopila skozi vrata in zaklicala: »Sonja!«. Toda to je samo želja nas. ki smo te ljubili ki smo te radi imeli in ki jim spomin nate nc bo nikoli umrl. Vendar tl ob spominu na tvojo veliko žrtev zagotavljamo da bomo 'o veliko idejo, za katero si umrla, tudi mi vsi še nadalje podpirali do dokončne zmage delavskega razreda v svetu! Sonja.
Hudnik Zagorie
v dobi okaptrei’e
(Nadaljevanje)
Poleg proizvodnje premoga so Nemci v zagorskih jamah nadaljevali z investicijskimi deti-Meseca maja 1941 so začeli glo-biti Vinski izvozni jašek v obratu Kotredež. Izkopali so ga do globine 152 m. V noti od 19. na 20. junij 1944 ko so partizani napadli Nemce v Zagorju, so
enotnosti in ga Nemci navzlic razstrelili začasni izvozni stroj raznim aretacijam niso mogli, za globitev tega šahta, čegar po. nikoli razbiti,	! sledica je bila potopitev jaška
Leta 1944 jo prevzela OF v revirjih celotno oblast, s prihodom XIV. divizije pa je prevzela tud; oblast na Štajerskem. V tem času zaznamujemo resnično množično gibanje, v katerem je sodelovalo nad 80 odst. prebivalstva revirjev.
Se pred prihodom XIV- divizije je v revirjih vršila razne akcije tudi Šlandrova brigada, tako akcijo na Gornji grad, Ljubno, Novo Štifto, požig tovarne »Westa« v Zagorju, požig železniške postaje Sava itd. To akcije so v največji mer; izvršili le revirčani z delno pomočjo borcev XIV. divizije.
Revirji so dejansko zažareli že v poletju 1941, ko so prvi partizani odšli v hribe. Delo, ki ga je opravila Partija v tem zgodovinskem obdobju, je bilo zaključeno z veliko zmago socialistične misli in nove družbene ureditve.
V tem zgodovinskem času so mnogo doprinesli ravno revir, ji, saj so dali sami preko 6000 borcev.
Pri obujanju spominov od leta 1939 do 1945 so bili navzoči sledeči tovariši: Alojz Ribič, Franc Kralj-Cink, Pavle Baloh, Dolfi Hohkraut, Jože Umek, Ivan Sorn-Bolan, Helena Borušak, Otmar Pečar, Franc Tomažič tn Mirko Skalin.
I. S.
in ustavitev nadaljnjega poglob-ljevanja. Istočasno So odpirali IV. jamski horizont kotredeške-ga obrata, kjer pa jim je hri-binski pritisk delal hude preglavice.
Nadaljevali so tudi e preiskovalnim vrtanjem severnega krila zagorske premogovne kadu-nje, ki je bilo še nezadostno raziskano. Rezultati so potrdili domnevo, da je premogovni sloj tega krila strm, tenak in skri-lav.
Zaradi povezave premogovnikov Zagorje in Trbovije so že mesec dni po okupaciji začeli izkopavati tako imenovani »zvezni rov«, skozi katerega naj bi potem z električnim; lokomotivami prevažali ves zagorski premog na centralno separacijo v Trbovlje, pralnica premoga v Zagorju pa naj bi potem odpadla- Do končne izvedbe tega načrta, ki so se z njim ukvarjali že leta 1944, pa ni prišlo.
V novo odprti jami Podstrana so izkopavali prevozni jašek A z nivoja izvoznega rova tega obrata in s površine, k; pa je bil skončan šele leta 1946. V njem naj bi bil koncentriran ves prevoz premoga iz te jame na izvozni rov Podstrane. Premog iz te jame so izvažali z bencinskimi lokomotivami na separacijo v Toplicah.
Prizadevanje nemškega oku-
patorja, da za vsako ceno dvig. ne proizvodnjo premoga, ki ga je nujno potreboval, saj je moral ves čas vojne zalagati z njim svojega vojnega zaveznika Italijo, ki je siromašna na premogu, ga je pripeljalo do poskusov odkopavanja premoga v ne. mehaniziranih in v mehaniziranih »širokih čelih«, ki so trajali več kot tri leta v kotredeški jami. Kot od voznih sredstev so se posluževali navadnih in okrepljenih stresalk ter gumijevih transportnih trakov, vendar uspeha ni bilo, ker so rudarji s pasivnim odporom in s številnimi zruški onemogočil; vsako povečanje jamske storitve oz. proizvodnje. D® bi izsilili uspeh, So Švab; naposled odredili za to delo celo svojo posebno »Bergbaukompagnie«, vojaško delovno enoto, sestavljeno iz rajhovskih rudarjev, ki so hodili na delo oboroženi s puškami — pa tudi z njo niso uspeli.
Zavoljo preganjanja rudarjev in njihovega odhajanja v partizane, je vedno bolj padalo število rudarjev. Okupator si je skušal pomagati s tem, da je zaposlil v rudniku tudi tuje delavce, ln sicer čez 200 ruskih ujetnikov, okoli 50 Poljakov, 30 Italijanov in nekaj Grkov, sku. paj približno 300 ljudi Od teh Pa jih je precej pobegnilo, zlasti Rusov.
Ker je jamskega lesa zelo primanjkovalo — morali so ga dovažati celo z daljnih slovaških gozdov — so Švabi delali v jami poskuse z železnimi podporniki sistema »Toussaint-Heinzmann«, ki so jih vgradili v kisov5kih jamskih progah 92 in so se proti hribinskemu pritisku dobro obnesli- V poskusne namene so tu vgradil; še popustljivejše železobetonske pod-fNadalievanie na 4 «tranit
Zagorje je bilo tesno povezano z narodnoosvobodilno borbo
V zadnjih dneh v naših revirjih
Im Litije in okolice
Lepo uspele slovesnosti na Grbinu
Letošnje slovesnosti na praznik vseljudske vstaje so bile še večje kakor lansko leto V četrtek, 22. julija, so se zgrnili ljudje iz Litije in okolice
Letošnja proslava je dokazala, da je 22. julij resnični praznik naprednega zasavskega prebivalstva.
LITI J ANI V BELI KRAJINI Socialistična zveza delovnega
grbinskem griču.10 Ta kraj “ U^tva iz Litije in okolice je
eden izmed najlepših v vsej okolici in kot nalašč za množične prireditve na prostem.
Ob 16. uri so prikorakale iz sedmih smeri patrulje bivših partizanskih borcev na čelu z zastavami. Ob vkorakanju pa
trulj je igrala godba litijske »Svobode« pod vodstvom tov. prof. Brečka.
Na odru so bili predstavniki Zveze borcev, ljudske oblasti in množičnih organizacij. Slovesnost je začel tov. France Gorenje, predsednik litijske Zveze borcev, ki je bil tudi komandant štaba. O pomembnosti dneva je govoril tov. Luka, eden izmed prvoborcev v Zasavju, ki je tudi sprejel raport vseh komandirjev patrulj. V imenu ljudskega odbora litijske mestne občine je pozdravil patrulje tov. Blaž Svetina. Za njim so govorili še predstavniki množičnih organizacij. Sledil je tudi kratek kulturnoprosvetni program V naslednjem se je razvila prijetna družabna prireditev, kjer je igrala godba »Svobode« iz Smartna. Vsi sodelujoči, ki so se potrudili, da so se vse slovesnosti ob Dnevu praznika vstaje izvršile v redu in po načrtu, zaslužijo naše priznanje.
organizirala skupen obisk jubilejnih slavnosti v Črnomlju. Za ta izlet sta se zlasti potrudila sindikata litijske predilnice in podjetja »ZALES« Tako je bila z tudi Litija z ostalim Zasavjem _ I dostojno zastopana na priredit-
vah v Črnomlju.
Vas Breg — vzor enotnosti
V času okrog 22. julija, ob prazniku vstaje, bi našel kronist obilico snoVi, da bi jih objavil v našem listu. Zal nam pomanjkanje prostora ne dopušča, da bi se spuščali v vse podrobnosti. Naš poročevalec je bil povabljen med drugim tudi na Breg pri Litiji. Ta vasica se je v NOV izvrstno izkazala in je domala vsaka hiša dala v partizane vsaj po enega fanta Tako vzgledna in zavedna pa je vasica tudi danes. Pri Potokarjevih, kjer je bil v zimi leta 1941/42 ustanovni sestanek Narodne zaščite, se je vršil na predvečer praznika vstaje miting. Vaščani so pod košatimi kostanji pričakali savsko patruljo komandirja Poldeta Grača-na. Ob vstopu v vas so bivše partizane dekleta okitile, nato pa je bila skupna večerja. Noč
je minila v Laščah, V teku borci vse
Hudnik Zagone
v dobi oliu?ec!fe
šla tedaj v partizane, tako da je okupator zaradi malih pripravljenih zalog premoga hotel zapreti kisovško jamo.
Kako velik je bil leta 1944 odtok rudarjev, nam najbolj ponazorijo uradni zapiski od 1-januarja do 12. julija tega leta. V tem času je 600 ljudi ali odšlo v partizane, so bili izseljeni, premeščeni alj pobiti Zato ni čudno, če je v oktobru tega leta produkcija premoga katastrofalno padla na najnižji nivo 1500 ton!
(Nadaljevanje s 3. strani) pore, sestavljene iz treh lokov, z vmes vloženim okroglim lesom, ki pa za proge z močnim pritiskom niso bile uporabne.
Med okupacijo je prišla rudarska »Bratovska skladnica« pod graški »Knappschafts-De-zemat« — rudniško konsumno skladišče pa pod »Versorgungs-ring Sudsteicrmark«.
Ves čas okupacije so partizani in aktivisti v revirjih vršili številne sabotažne akcije za onesposobitev raznih rudniških
mu k visokemu življenjskemu jubileju iskreno čestitali, izročili darila in mu v znak zahvale, ker je bil med NOV eden najbolj vzornih sodelavcev naših partizanov, izstrelili salvo. Ob slovesu je bila vsa hiša solzna, tako ganljiva je bila počastitev starega očanca.
Okovje požgane ledenice v Gabrovki
Ob neki priložnosti je »Zasavski vestnik« poročal o tragični smrti nekdanjega litijskega učitelja Vena Tauferja, ki so ga Nemci pri živem telesu zažgali v ledenici.-ar Gabrovki nad Litijo. Muzejsko društvo v Litiji zbira vse spomine iz NOV in je priredilo ob Dnevu vstaje v oknu mestne knjigarne na Glavnem trgu v Litiji razstavo zgodovinskih predmetov iz NOV. Med drugim je bilo prikazano tudi okovje požgane ledenice, kjer so dočakali strahotno smrt Taufer in drugi talci.
Ob priložnosti te razstave so se spomnili gledalci, da imajo še to ali ono zanimivost ki bi jo kazalo ohraniti v muzeju. Tako je dosegla ta razstava svoj namen, počastila je praznik vstaje in opozorila gledalce na pomembnost zbiranja dokumentarnega gradiva.
Smrt Anoi Lajovčeve
V Ljubljani je umrla tov. Anči Lajovčeva, rojena v Litiji. V soboto, 24. julija, so jo ob lepi udeležbi pokopali na od ure do ure. ObVj priložnosti I ^riškem Pokopališču. V posled-je bilo spregovorjenih tudi več' .sl°vo so ji zapeli litijski govorov. Komandir tov. Konjar i nad Pnprt”1Ca 'n^18 "J3*1 je poročal o pohodu patrulje.!	inP^xx	ana ,La"
Govorili so še tudi komandant 1 HH in ta?ča TIitijsk®ga *r°-štaba tov. Franc Gorenje, nato LikTeT?a.	Leopolda Kno-
tov. Jože Zupančič, ob koncu £ . Užaloščeni družim nase šopa se je zahvalil v imenu do- 'ie' mačinov tov. Pavle Bric, po do- j mače Dragar, oče več partiza-! nov. Miting je bil nad vse pri-1 v Litiji govore, da bi bilo srčen. Podobno so potekali tudi umestno rešiti vprašanje, zakaj ostali mitingi v Jelši, v Črnem tuck letos niso sodelovali v se-potoku i. dr.	. stavu patrulj kajakaši, ki so
! lansko leto pod vodstvom tov.
7a 80-letnien mil io Jtoeff. Radovana Kolška priredili vož-. , itimbo mu ja C3Si,-(Iljo ^ Savi v simbo,ifno po*a_
tala rart'zanska rtatPUlla’i.ftiteV številnih savskih kurir-
J ;jev ih prevoznikov preko Save
ob tabornem ognju na robu vasi. dneva so obiskovali zavedne vaščane, ki so v NOV podpirali partizansko gibanje. Patruljni štab je obiskal med drugim tudi očeta Stramana-Sepca, ki je bil že pred vojno vzor naprednega kmeta.
Bražanska patrulja je poskrbela vaščanom tudi za smeh, ko so prišli k Mežnarčkovim rekvirirat kobilo in šo jo — seveda za šalo — odvedli iz hleva v taborišče ...
Tako je dan potekel v prijetni razigranosti.
Miting pri Benku v Jablaniski dolini
Patrulja komandirja Janeza Konjarja je imela v svojem sestavu tudi nekaj Ljubljančanov, ki so bili izredno veseli, da jim je bilo omogočeno sodelovanje pri litijskih patruljah. Tako so spoznali, kakega pomena je pohod patrulj skozi partizanske kraje v Zasavju, kjer nekdanji borci utrjujejo prisrčne vezi s kmeti po naših samotnih hribih.
Ta patrulja je priredila miting na koncu Jablaniške doline. Patrulja in domačini so se znašli v zajetni hiši posestnika Benka- Za uvod je propagandist tov. Pavle Herbst razdrl nekaj veselih, harmonikar tov. Zlato Leskovec iz Smartna pa je spravil s svojim instrumentom vso hišo do ubranega petja. Dobra volja se je stopnjevala
Iz Hrastnika
Z jamskim strelivom si je končal življenje. Prejšnji torek je šel v staro rudniško kopalnico pražnje oblečen 50-letni zunanji paznik rudnika F. G. Zapr, se je v kopalno kabino in navezal nase jamsko strelivo ter zažgal municijo. Bil je kajpak na mestu mrtev. Vzrok njegovega dejanja so razmere v družini. Zapustil je ženo in mladoletno hčerko. Pokopali so ga na dolskem pokopališču. Naj počiva v miru!
Smrtno se je ponesrečil pri pleskanju. Hrastniško podjetje »Slikoplesk« ima nekaj svojih delavcev zaposlenih pri železarni v Štorah Med njimi je bil tudi 16-letni vajenec Lojze Ravnikar doma iz Bobna pri Hrastniku. Fant je pleskal neko dvigalno napravo Ko je dvigalo v četrtek, 29. julija, dopoldne obratovalo, je fant iz radovednosti ali kaj pomolil glavo preko ograje +e naprave, ki mu jo je pri priči odtrgala Popoldne so pripeljali domov v Boben
hudo prizadeti materi Angeli, vdovi Po partizanu, truplo mrtvega sina-edinca. — Naj bo simpatičnemu mladeniču lahka domača zemlja! Neutolažljivi materi naše iskreno sožalje!
Podružnica »Slovenske izseljenske matice«. To so ustanovili v Hrastniku, ki je sedaj v Zasavju poleg Hrastnika šele druga podružnica. Za predsednika so izvolil-- tov. Franca Le-bra, strojnega tehnika Kemične tovarne v Hrastniku.
Društvo prijateljev mladine v Hrastniku organizira letovanje za mladino svojih članov. Prva skupina. 61 po številu, je odpotovala pretekli četrtek na otok Pag. Ostala bo tam deset dni. Starši so plačali za vsakega otroka po 1000 din za vožnjo. Druge stroške bo krilo društvo. Sredstva za to si namerava društvo pridobiti s Jombolo ki bo v nedeljo 29. avgusta. Hrastničani. pridno segs-te po srečkah! Dobitki so zelo lepi!
112 RADEČ
Iz nrit^ih bnk^v
V Prelesju, v bližini Tišja, kjer se je odigrala prva bitka med partizani in Nemci že leta 1941, domuje 80-letni Janez Vidmar, znan med partizani z domačim imenom Ajdovčev oča. Ko je prišla v hišo partizanska patrulja, je imel očka ravno 80-letnico rojstva. Partizani so
v času NOV.
Pa še to: zakaj je bila istočasno, ko so prihajale na Grbi" partizanske patrulje, na športnem igrišču tekma, ki je odvrnila od patriotičnih slovesnosti precej mladine. Ali ne bi bilo pravilno, da bi bile na ta dan le slovesnosti na Grbinu?
Kopalni bazen pri papirnici v Radečah. Kopalni bazen, ki ga je zgradil kolektiv papirnice Radeče, je sedaj odprt za kopalce, ki jih prihaja vsak dan več in več. Vsi, ki se hodijo kopat v novi bazen, ga hvalijo na vse pretege ter ga glede na ureditev in okolico primerjajo z bazenom v Rimskih Toplicah ali pa mu celo dajejo prednost. Naj bo kakor že, gotovo je, da je bazen postal nova posebnost in privlačnost ter bo tudi v turističnem pogledu odigral pomembno vlogo Sai s0 celo naši bratje Hrvati, zlasti Zagretča li že zvedeli zanj in jih že najdemo v novem bazenu. Zlasti dosti jih je bilo dne 27. julija na Dan vstaje hrvatskega naroda, ko iih je nekaj kamionov zavilo k radešk; papirnici namesto v Rimske Toplice. Prav pridno Pa ga obiskujejo Radečani žal samo, da je precej daleč. T0 pa kaže spet na to, kako potreben bi bil kopalni bazen v samih Radečah, saj bi mesto na ta način gotovo postilo bolj privlačno za turiste in izletnike, kar bi Radečam pripomoglo, da se povzdignejo v turističn; kraj.
Ali bo kaj z nogometnim moštvom? V začetku letošnjega poletja smo se že razveselil!, ko smo Po dolgem času spet zagledali po Radečah lepake: »Nogometna tekma na igrišču na Njivicah.« Nogometaši so se razgibali in spet začeli »nabijati« žogo. Tud- zbrali so se k posvetu in noetavili pripravljalni
KOLEKTIV
TRGOVSKEGA
PODJETJA
„P01R0ŠNJA“
V ZAGORJU OB SAVI
s poslovalnicami: Zagorje (Miler), Toplice (Mrnuh), Loke (Zadružni dom), Izlake (Bleivveis)
čestita vsem svojim odjemalcem k prazniku Mestne občine Zagorje ter se vljudno priporoča za obisk svojih poslovalnic!
F

težko in naporno je delo v jami
strojnih naprav, da bi s tem onemogočevali Švabom izkoristiti zmogljivost rudnika za krepitev nemškega vojnega potenciala. Tako so partizani in njihovi sodelavci na rudniku pokvarili med vojno 32 električnih motorjev, ki pa so bili že decembra 1945. leta spet vsi popravljeni in dani v obrat.
Po načrtih Nemcev iz leta 1942 bi moral dajati zagorski rudnik nemškemu vojnemu gospodarstvu 1600 ton premoga na dan, kar bi bilo približno pol milijona ton letno. V ta namen so vpeljali razen že navedenih poskusov v varnostnem stebru potoka Kotredešce tudi odkopavanje premoga v dveh etapah naenkrat.
Proizvodnja premoga Je v letih okupacije 1941—1945 znašala v Zagorju skupno okrog poldrag milijon ton ali približno 300.000 ton letno. Bila je torej že dokajšnja, vendar ni več dosegi produkcije iz leta 1940. V letu 1944 pa je začela naglo padati, ker je večina delavstva od-
Ko Je Nemčija že razpadala, so se tukajšnji nemški vojaki povečini začeli predajati NOV. Toda nemška »Bergbaukom-pagnie«, sestavljena največ iz rajhovcev, se ni hotela predati in se je zaradi partizanskega pritiska dne 5. maja 1945 umaknila skupno z »Werkschutz,om«, Nemci in nemčurjj do Trbovelj. Ko pa so dobili okrepitve, so dragega dne spet začeli napadati Zagorje z Zelene trave. Bitka je trajala do pozne noči. V noči se je NOV umaknila, z njo pa tudi mnogo tukajšnjega prebivalstva. Sedmega dne so Svabj ponovno zasedli Zagorje do Kisovca. Delali so številne hišne preiskave, plenili živež, obleko itd., sežigali izobešene slovenske zastave, mnogp ljudi aretirali in jih kot talce — bile so večinoma ženske — vodili pred rudniško restavracijo. Na signal rudniške sirene so se Nemci dne 8- maja 1945 leta s svojimi pripadniki za vedno umaknili iz Zagorja.
J. Z.
r BtptL/t
Sanitetni tečaj PLZ mesta Trbovlje. — Pred nedavnim so na vodenski Soli uspešno končali sanitetni tečaj PLZ mesta Trbovlje. Od 27 tečajnic je 22 obiskovalk opravilo Izpit z od. ličnim in prav dobrim uspehom. Tečaj je vodila medicinska uslužbenka tov. Nučičeva.
Planinski praznik na Kumu.
—	Preteklo nedeljo so priredili prizadevni planinci PD »Kum« v Trbovljah I. planinski dan na Kumu. 2e v soboto je pohitelo precej Trboveljčanov na priljubljen Kum, kjer so zvečer prižgali planinski kres in se poveselili ob zvokih kmečkega godbenega tria, — v nedeljo dopoldne pa so na Kumu odkrili spominsko ploščo padlim borcem-planincem. Izletniki in planinci so imeli v nedeljo izredno sončen dan, enega izmed najlepših v letošnjem letu.
Gladiole ob trboveljski cesti.
—	Kdor je zadnje dni hodil po novi trboveljski cesti mimo lekarne na Vedah, so mu tamkaj nehote obstale noge, oči 60 se pa zagledale v prelepe gladiole, ki cvetejo v zelenem pasu, ki obroblja cestišče. Pogled se tl pase ob prekrasnih barvah teh cvetic — od ramenih, belih in rožnato rdečih do vijoliča. stih, karminastth ln temnomodrih' — Zahvala za ta izreden okras frboveliske ceste gre prizadevnemu odboru Turisti čeo-olepševalnega društva v Tr-bovHah s tov. Tonetom Mal vašičem na čelu
Tombola RK na Kleku. — Vasici odbor Rdečega križa na
rani psički, med katerimi je majhna psička (oblečena kot prava darna na plesu!) plesala ob zvokih godbe — valček! Da so bili vsi gledalci izredno veseli te majhne nenavadne plesalke, je razumljivo. — Druga atrakcija cirkusa sta bila dva majhna šimpanza, ka sta ob splošni veselosti in smehu počenjala svoje ljubke vragolije in norčije. Da sta obe majhni eksotični živalici neobičajno doživetje za trboveljski drobiž, ki se je vse dni sukal okrog cirkusa in bo še ves mesec sanjal o daljni čudežni Afriki in Aziji, ni treba posebej poudarjati. — Cirkus »Elkins« bo odšel, kakor smo Culi, iz Trbovelj v Zagorje, od tam v Ljubljano, nato pa v Kranj in na Jesenice, iz Slovenije pa v Dalmacijo-Knjižnica »Svobode I« zaključila sezono. Knjižnica »Svobode I« je to leto prav uspešno poslovala. Kolikor so Ji dopuščale finančne možnosti, je večala svojo zalogo knjig, ki je ob koncu sezone štela 2174 knjig. Poleg bogatejše Izbire je raslo tudi število bralcev, saj je ob zaključku sezone (knjižnica bo mesec dnj zaprta) bilo vpisano 153 Izposojevalcev. ki so letos prebrali
Kleku je priredil preteklo nedeljo popoldne tombolo, in je uspela nad vse pričakovanje.
Na tisoče ljudi se je zbralo na prijaznem Kleku, da poskusijo svojo srečo
Prijatelji mladine ln letovanje. — Društvo prijateljev mladine, k* je eno izmed najdelav. nejših organizacij v naši ožji domovini, je v petek odposla'o ria otok Pag prvo skupino otrok.
Okrog 60 pionirjev in cicibanov se že sedaj prijetno zabava ob Jadranskem morju. Draga skupina, ki bo odšla 13. t. m. na pot, že nestrpno šteje dneve, ki jo še ločijo od letovanja —
Društvu je s požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo uspelo zbrati del denarnih sredstev za te otroške počitnice, tako da stane starše letovanje otroka le nekaj nad 1400 din. ©stali denar bo pa društvo zbralo s tombolo, ki je bila preložena na 29. avgust, ko se bo zadnla skupina otrok vrnila s počitnic
Cirkus »Elkins« v Trbovljah.
— Posebna zanimivost za Trboveljčane, zlasti pa za pionirje in cicibane, je bil zadnje dni cirkus Elkins, ki je pretekli petek j 3430 knjig. Sedaj bo knjižnica postavil svoj šotor na telova- uvedla za vse bralec eiklosti-dišču TVD »Partizana«. Cirkus rane sezname knjig, ld jih bodo je imel dober obisk. Tako je bi- : bralci lahko vzeli na dom in la med dragim večerna predsta- | si tamkaj Izbrali knjige, tako va tega cirkusa v soboto zvečor da bodo lahko v miru premd-
nabito polna ljudi. Poleg raz-Inih cirkuških atrakcij, ki so hujale pozornost, bi posebej 'menili vr»to’omno akrobatsko točko na zibajočem se trapezu; naHlubkejša točka nrograma pa so bili vsekakor majhni dresi.
slili, katero knjigo si bodo izposodili in tudi poslovanje knjižnice bo hitrejše. O. te1 kniižnici kakor tudi o deli’ knjižnice ‘Svobode II« v Spod Hrastnilcu bomo še poročali v eni naslednjih številk-
odbor, ki naj stori vse potrebno za ustanovitev društva, sestavo pravil, sklicanje ustanovnega občnega zbora in registracijo društva. Tega je že precej dolgo. plakatov ni več in tud: o pripravljalnem odboru in občnem zboru ni he duha ne sluha. Al; bo spet vse zamrlo kot je že večkrat? Saj so za uspeh in razvoj nogometnega športa, kot je bilo že večkrat poudarjeno, dani vsi pogoji. Treba je samo volje in veselja do dela. Tega naj se zavedajo tisti, ki s0 za to poklicani!	Vim.
Odkritje spominske plošče na Močilnem
V ozki soteski pod Močilnem pri Radečah je bila na Dan vstaje, 22. julija t L, žalna slovesnost z odkritjem spominske plošče padlim borcem — žrtvam tega kraja. Leta 1945 je bila v dolini pod Močilnem partizanska stanica TV 5. S pomočjo naših izdajalcev so Nemci to postojanko odkrili ter v njej iznenadili partizane, ki jih je bilo skupaj deset. V sledeči borbi s premočnim sovražnikom je padel na tem mestu en partizan, sedem so jih Nemci ujeli, dvema pa je uspelo pobegniti. Od ujetih partizanov so jih Nemci pet obesili na Frankolovem kot talce. Med ujetimi borci je bilo pet Radečanov.
K tej žalni slovesnosti se je zbralo preko 200 tovarišev in tovarišic, godba na pihala iz Radeč in pevski zbor. Spominsko slavje je odprl prvoborec j Jože Ržek, spominski govor pa j je imel domačin, borec Kozjanskega odreda, tov. Slavko Lindič. — Po žalni slovesnosti so j udeleženci slavja posedeli v prijateljski družbi
ZAGORfE
25-letnlca loških gasilcev. —
Preteklo nedeljo so na Lokah nad Zagorjem obhajali tamkajšnji gasilci 25-letnico svojega plodonosnega dela. Ti marljivi gasilci so si v povojnih letih zgradili na ruševinah starega doma nov Gasilski dom, v katerem je nastanjen tudi del osnovne šole na Lokah. Gasilsko društvo na Lokah je v nedeljo b svojem 25-letnem jubileju razvilo tudi novo zastavo ter počastilo spomin padlih t.o-varišev-gasilcev. To slovesnost je poleg krajevnih predstavnikov obiska! tudi načelnik OGZ Trbovlje, tov. Slavko Hlastan.
Spominska slavnost v Ravenski vasi. — Mestni odbor ZB Zagorje Je minulo nedeljo kril v Ravenski vasi (Sv. Urhu) spominsko ploščo tamkaj P8* dlim žrtvam NOV. Na tej žalni slovesnosti so sodelovali zagorski pevoj ter delavska godba na pihala lz Zagorja, ki je nato v nedeljo zvečer ob 20. uri od-
prla s promenadnim koncertom II- občinski praznik mesta Zagorje. (Kulturne in športne pr1' reditve v počastitev občinskega praznika zagorske občine, 0 katerih poročamo podrobneje n > drugem mestu, bodo tra‘ale do ponedeljka, 9. avgusta t. 1.)

Tr-
bo
Kino »Svoboda.Center« v
bovl j ah (Delavski dom) ^ predvajal ameriški pustolovski film »TOČNO OPOLDNE«- Predstave od pot.ra do ponedeljka. V nedeljo ie pa na sporedu angleški »MANDY« za odrao’c in mladino po znižani ceni.
Kino »Svoboda« Trbovlje ^
bo predvajal ameriški kriVj bojski barvni film »ZAKU JE MOČNE1«!« (Obzorja ra zabodri). Predstave od pct!:8 do torka.
Zadnje dni po svetu
Spomin
nn prvo partizansko leto
Po prvem uspehu, ko je dosegel premirje z Indonez.jo, je že zopet presenetil svet predsednik francoske vlado Mandes-Fraaice s svojim odhodom v Tunis. Tam se je sešei s tuniškim beiem. ki ga je od dk o val z naj-višjim tuniškim odlikovanjem, in z generalnim rezidentom v Tunisu De la Tourom. K tuniškemu beju je prižel zsto. da bi mu predlaga, »ed.no možno rešitev, katere smoter bi bil končati nesporazum med Tunisom in Francijo«. — Ob odhodu iz Tunisa je izjavil, da sodi, da je treba napraviti konec krvavim neredom v Tunisu in vzpostaviti bazo plodnega sodelovanja v medsebojnem spoštovanju »med Francijo in Tunizijo«.
★
Medtem ko so v Indokini prenehale sovražnosti, pa se je zavozlalo drugod. Hajnanski letalski incidenti so namreč zaostrili kltajsko-ameriške odnose. Položaj sta zaostrili zlasti ameriška diplomatska akcij a in kitajska zavrnitev. Ameriško-kitajski odnosi bodo ostali še nadalje kritični. Razveseljivo pa je, da so v Ameriki hujskaške nastope južnokorejskega predsednika Sing Man Ri a proti Kitajski odklonili in kaže, da bo tudi tu končno zmagal zdrav razum.
*
Med predsednikom ZDA Ei-senhowerjem in predsednikom Južno Koreje Sing Man Rijem so se vršili razgovori, v katerih je bilo poudarjeno, »da sta obe državi pripravljeni v pristnem sodelovanju doseči skupne cilje glede Koreje«. — V sporočilu je poudarjeno nadalje, da nameravajo ZDA in Južna Koreja iti naprej v skladu z Ustanovno listino OZN in v skladu z resolucijo o Koreji, ki jo je sprejela generalna skupščina OZN in ki ima skupni smoter: združeno demokratično in neodvisno Korejo. Ker v Ženevi niso rešili korejskega vprašanja, sta obe državi obravnavali pot, po kateri je treba iti, da b; uresničili omenjeni smoter.
★
Da popušča mednarodna napetost je videti tudi v tem da sta Velika Britanija in Egipt razvozlali zapleten vozel In končali pravda za 169 km dolgi Sueški prekop. Britanske čete bodo na osnovi sporazuma zapustile Suez. Angleško-egiptov-ski odnosi so preživljali zadnje desetletje težke trenutke. Sporna vprašanja, med njimi najvažnejši sudansko in suešžo, niso našla rešitve. Upravičene zahteve Egipta in nepopustljivost Velike Britanije so napravile bližnji Vzhod za središče trenj in nemirov, sedaj pa je vsaj v enem vprašanju prišlo do sporazuma.
★
Sovjetska zveza hoče po svoje izkoristitj sadove ženevskega sporazuma. Misli, da je napočil čas, ko lahko poglobi nesoglasja med zapadnimi velesilami zato jim je predlagala novo konferenco, to pot o evropski kolektivni varnosti. Po mnenju Zahoda pomeni ta predlog le naiven poskus da bi zmedla vrste zapadne evropske obrambe. Evropska obrambna skupnost se namreč spet pojavlja kot sporni problem Zahodne Evrope Omahljivost Francije je zato še vedno '.ep* priložnost za ribar-
jenje v kalnem Vaba pa naj bi bila sovjetska miroljubnost in demilitarizirana Nemčija.
★
V Trstu so prepričani, da italijanska vlada ne b0 mogla doseči nadaljnjega zavlačevanja sklenitve sporazuma o tržaškem vprašanju, kajti očitno je postavljeno, da zavisi odločitev samo od Italije. Do novega zavlačevanja bi utegnilo priti samo, če se bo pokazalo, da je rimska vlada preveč pod vplivom določenih tržaških in ezulskih elementov, ki pojdejo v Rim na nove razgovore z zastopniki vlade in z voditelji matičnih strank. Do tega sestanka bo posebna komisija izvedencev tržaških iredentistov sestavila nove predloge zaradi katerih Italija morda znova ne bo privolila v vse jugoslovanske predloge glede Trsta. V »zaščito« Italijanov v coni pod italijansko upravo predvidevajo zahteve o normalizaciji prometa med conam-, in zagotovitev pravic. ki jih Italijani v coni »B« že imajo.
V
»Hitro teče čas,« so včasih pravili in še danes pravijo ljudje. Meni se pa zdi, da zdaj ne teče ve., ampak drvi in njegov cilj je samo naprej, hitro naprej- Ne vem, ali nas hoče hitro odmakniti od strašnih vojnih let ali ima v prihodnosti prijetno presenečenje za nas. Res ne vem tega in kako naj bi vedela? Kdo naj razume čas? Mi ljudje včasih še preprostih reči ne razumemo.
Minevajo dnevi, tedni, izginjajo meseca in leta beže in ni jih več. Daleč je že leto 1941. Spomini pa so mi kljub temu blizu. A ne vsi! Le nekateri se vtisnejo globoko v človekovo duševnost. Vsega si ni vredno in tudi ne da se zapomniti.
Pred trinajstimi leti narava v poletju ni bila tako muhasta kot letos. Morda je bilo njeno vedenje spodobnejše zaradi partizanov, ki so bili njeni gostje Partizani so se kmalu po vkorakanju nadutih zelencev oglasili pri nas.
Naša hiša je stala na lepem
kraju in vsak je dejal, da je pri nas lepo. In res je bilo! Oj, kako lepo je bilo! Posebno lepi so bili nasadi mladih smrek in gozdovi temnozelenih starih smrekovih dreves. In ta velik gozd Jelovca je postal partizanski dom.
Moj brat Janko je v noči 22. junija 1941 izgmil. M; nismo vedeli zanj. Ljudje so nas vsevprek spraševali po njem. Mi pa vedno in vsem enako: »Nič ne vemo, kje je zdaj- Prej je bil v Celju.«
Nemci bi ga radi dobili v svojo pest in so razpisali nagrado zanj. Poizvedovali so na vseh straneh o njem in še pri nas so se oglasili.
Ze trinajst let je od takrat. Oče je odšel tega dne že zjutraj po opravkih v Zagorje. Tudi brata ni bilo doma. Doma sem bila jaz. mama in služkinja. Do. zdevalo se mi je, da morajo biti nekje v bližini partizani-Povedaii mi niso vsega zaradi moje mladosti-
Sredi popoldneva je mama za-
Fartizcmski otroci trboveljskega okraja so taborili v Beli krajani
Pretežni del letošnje okrajne in občinskih skupščin ZB našega okraja je bil posvečen partizanskim otrokom, to je njihovemu življenju ;a prihodnosti. Sklepi, ki so jih skupščine sprejele. se izvršujejo. Zahvaljujoč pravilnemu gledanju in razumevanju predstavnikih organov v okraju bo prejemalo več sto partizanskih sirot redne štipendije. več sto pa je bilo ali bo še poslano na letovanja in taborjenja.
Prva skupina teh otrok je taborila v Podzemlju ob Kolpi v partizanski Beli Krajini. Kaj je vodilo pristojne činitelje. da so izbral; za kraj taborjenja teh otrok Belo krajino? Partizanski otroci naj bi bliže spoznali tisti del naše domovine, ki ga imenujemo žarišče našega osvobodilnega boja, zibelko naše ljudske oblasti in ozemlje številnih pomembnih revolucionarnih dogodkov v času vojne. Temu smotru je bilo prilagojeno in urejeno vse življenje v taboru.
Ze v prvih dneh letovanja so se otroci pobliže spoznali s Podzemljem in njegovo bližnjo okolico:	Gradcem Krasincem in
Metliko. Z griča Kučerr, pri Podzemlju se je nudil otrokom lep razgled na znani partizanski letališči Otok in Krasinec ter prav tako na znana oporišča na hrvatski strani. V Metliki je vzbudili med otroki največ zanimanja muzej NOV
V bol, oddaljene kraje kakor Suhor, Semič Črnomelj, Lokve in Planina smo se peljali z avtobusom. Tako so otroci spoznali in videli Suhor — mesto odhoda XIV. divizije na Štajersko, nadalje Črnomelj — prvo prestolnico svobodne !n neodvisne Slovenije z njegovim znamenitim Prosvetnim domom. Lokve — krai smrti prvega komandanta NOV POS. sedež
glavnega poveljstva NOV, ne- j kaj partizanskih bolnišnic itd.
Seveda pa nismo pozabili na dobro prehrano, razvedrilo in drugo življenje otrok. Dobivali so dnevno po pet obrokov izdatne in zdrave hrane. Da so bili otroci dobro hranjeni pričajo tehtanja ob prihodu in odhodu otrok. Saj so prav vsi brez izjeme pridobili na teži. Prosti čas na taborjenju smo izkoristil; za kopanje v topli Kolpi, streljanje z zraču-, puško in še druge zabavne in športne igre. Ob večernem tabornem ognju pa je donela po taborišču lepa partizanska pesem.
Ne bi bilo prav, če ob tej priložnost' ne bi izrekli zahvale in priznanja okrajnim in občinskim predstavniškim ter političnim organom v Beli krajini za njihovo pomoč in razumevanje v času taborjenja. Številni brezplačni prevoz; otrok, obiski taborišča redna spremstva prvoborcev-domačinov in njih tolmačenja na izletih, pogostitve otrok in še marsikaj nem pričajo o gostoljubnosti, pazljivosti in brigi belokranjskih forumov to nri-Hrr-nrkn d^CO	SV.
Med številnimi obrtmi naše občine deluje v Zgornjih Trbovljah skoraj neopazno tudi zt&tarska delavnica. Preprosti prostori in pripomočki delavnice niso podoba dela in snovanja, ki se v tej delavnici opravlja že dolgo vrsto let. Izdelki iz zlata in srebra imajo povsod svoje ljubitelje, ki cenijo lepo okrasje in so hvaležni odjemalci.
Delovni kolektiv tega podjetja je pred meseci s pomočjo mestne občine prevzel upravljanje te redke obrtne dejavnosti v svoje roke. Veliko načrtov in zasnov č!anov tega kolektiva
Nagradna posetnica za pionirje
E. R. Grom
v Postojni
Iz črk v gora j-, vizitki boste lahko sestavili, ako jih pravilno razporedite, poklic navedenega tovariša. Da boste laže našli njegov poklic oziroma službo, ki jo opravlja, omenjamo, da je ta tovariš v službi pri železnici.
Pravilne rešitve nam prinesite ali pa pošljite do nedelje, 8. avgusta, opoldne. Za pravilno rešitev razpisujemo dve knjižni nagradi, in sicer 1. in 2, nagrado. — Rešujte torej to posetnico, dragi pionirji, in pozdravljeni! — Uredništvo.
Rešitev nagradnega čarobnega lika za pionirje
Pravilna rešitev nagndnega magičnega lika iz prejšnje številke našega lista se glasi (vodoravno in navpično):	1. alk;
2. Avari; 3. platina; 4 kriva; 5 Tna.
Strogi žreb je to pot odločil nagrado pionirki Marinki Saje-vic, stanujoči v Trbovljah, Trg svobode 24, ki naj pride v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo. — U-edivšJvo
čaka še na svojo uresničenje. Razširitev delavnice in izboljšanje delovnih pogojev so le naj važnejši iz obilice zamlslckjv. Izdelki te delavnice so bili že pred vojno poznan; in iskani širom po Jugoslaviji, zlasti še na jugu naša države. Ti izdelki domače zlatarske delavnice so se v zadnjem času uvrstili tudi v prodajni spisek naših trgovin.
Ob pomoči oblasti in s sodelovanjem kolektiva je dana novemu podjetju trdna podlaga in odprta pot k uspešnemu razvoju.	J Z
&latars&a obrt v Trbovl ah
vijala nekaj ▼ pisan prtič in še zelenko je napolnila. To je odnesla v gozd, jaz pa sem odšla k sosedu nekaj iskat.
Naša hiša je stala na enem bregu, sosedova pa na drugem. Vmes je tekel potok Kotredežca. Po eni strani našega travnika je držala k hiši pot, po drugi smo imeli po trav; nekako bližnjico. Uporabljali smo jo radi predvsem otroci Na sosedovi strani je bilo prav tako- Malo pod hišo sta se bližnjica in pot združili. S srednjega dela poti se na bližnjico ni videlo, spodaj in zgoraj malo.
Pri sosedu sem hitro opravila. Odšla sem. Pod hišo sem prisluhnila brnenju v dolini. Kar zagledam bleščeč luksuzni avto. Srce mi je pričelo burno utripati. Avto se 'je ustavil in iz njega so stopild moške postave. Spoznala sem očeta, ostala dva sem spoznala po govorici za Nemca- Pustili so avto in odšli proti nam.
Spomnila sem se na mamo v gozdu in njene goste — prve partizane: Franca Farčnika, Cirila Groznika in Slavka Pinter-ja. Uberem jo navzdol In moj cilj je bil prehiteti moške na poti proti naši hiši. Prebredla sem potok in jo mahnila po bližnjici, zavila na levo proti gozdu in se izgubila med smrekami.
Prehitela sem jih. Toda kje je mama? Srce mi je kar razbi-j jalo. Vendar! Tam so mama in | partizani. Vsa zasopa sem rekla:
I »Dva Nemca in ata! So že pod hišo!« Obrnila sem se, stekla med smrekami In na travniku pričela trgati travo, kot da bi nabirala za zajce. Izza hleva proti meni sta pa že šla Nemca z očetom- Eden izmed Nemcev me je vprašal z rezkim glasom, ki ga še danes slišim: »Wo ist Mamma?« Odgovorila sem kar po slovensko:	»Ne vem, ni me
bilo doma.«
Nemec je pogledal očeta in oče mu je povedal. In spet je vprašal: »Wo ist der Sohn Johann?« Tokrat sem mu odgovorila po nemško: »Ich weiss es nicht.« Nadaljevala sem še, da je bil v Celju, a kje je zdaj, da res ne vem.
Sli smo proti hiši, za nami je neopazno prišla, tudi s šopom trave v naročju, mama.
Nemca sta pretaknila stanovanje. Spraševal je vedno le eden, drugi je samo opazoval naše vedenje. Med preiskavo se je vrnil tudi brat.
Našla nista ničesar sumljivega, vendar sta odpeljala očeta Zajokala sem, ker sem vedela, kaj to pomeni. Nisem pa vedela, da so ®e prav ta čas priplazili prav nad hišo partizani, slišali moj jok in bi lahko — kot so pozneje povedali — oba ohola Nemca potolkli. A kaj b; to pomagalo? Zapustiti bi morali naš dom in oditi še mi j v gozdove.
Tisto noč smo hitro poskrili nekatere reči na varno. Drugi j dan smo imeli pred Nemci mir,' a v naših srcih so se naselili strah, žalost in skrb ter nas i tlačili, kot da bi imen kamne v prsih. Povsod so bile moreče misli z nami. Nismo jim ubežali v pogovorih, ne pri delu, spremljale so nas nevidno, a globoko smo jah občutili, preveč globoko za mlado srce, tež-
kih preizkušenj dotlej nevajeno.
Mama je v gozdu našla steklenico, ki jo je prejšnji dan v zmedeni naglici skrila. Prtič pa je zaman iskala- Nasad mladih smrek je bil zelo gost. Nj ga našla.
Drugo jutro smo zagledali v dolini avto. Mama me je takoj napotili k sosedu z besedami: »Pojdi k Hribarju, da te ne bodo vlačili po svetu!« Brat iz previdnosti ni spal doma; mislili smo, da nas nameravajo odpeljati za očetom
Pri sosedu sem žela pšenico. Tolažili so me, da bom lahko ostala pri njih, če se bo doma res kaj hudega zgodilo
Nemci so res prišli k nam. Vmes je bil tudi Slovenec. Spet so vse pretaknili Našli niso ničesar. Vzeli so le najleplo bratovo sliko in posebno ogledoval; esperantski znak na njej (majhno zvezdico v krogu). Vedli so se še kar lepo.
Jaz sem se vrnila domov, popoldne pa je prišel še oče iz litijskega zapora. Dobro se je držal, ničesar mu niso mogli dokazati, ker takrat res še nismo vedeli, kje je naš Janko.
To je bilo ob koncu julija 1941. Takrat se je komaj dobro pričelo. O, kako so se vlekla leta do konca!
Ta spomin ož:vi v meni vsako leto, ko se žanjice sklanjajo nad rumenim žitnim klasjem. In spomnim se soseda Petra, ki že nekaj let počiva na čemše-niškem pokopališču- Partizanska leta so mu pustila posledice in preveč priden je bil na svojem posestvu. Dočakal je svobodo, pričel pešati in končno je omahnil. Ostal je le grob in spomin...
Kje so podli Farčnik, Groznik in Pirnat, ne vem. Vem le to, da jih ni več. Tud; ne vem, če imajo grob. Ostal pa je nanje spomin -..
Tudi mojih bratov ni več. Pridruži« sta se mrtvim bataljonom. Njuni telesi trohnita in bosta strohneli, a vendar živita v nas, ki sta jim bila draga. Preveč je spominov, pregloboke so rane, prehude so bolečine, pretežke so samotne ure, da bi človek pozabil, kar je ljubil.
In že mnogih, ki so se oglašali pri nas, ni več. Mnogih, Id so nam v samotnih večerih vli. vali upanje v naša srca. k; so se radi oglašali v naši kuhinji, mnogih...
Le včasih srečam kje Damjana, nasmehne se mi Miško, večino prvih partizanov pa je narava obdržala- Še mrtvi so ostali pod koreninami smrek in bukev, gozdovi pa jim pojo o vsem, kar se pri nas godi. Zato počivajo mirno.
Marica Skvarča
USTNICA UREDNIŠTVA Zaradi pomanjkanja prostora rlsmo mogli prinesti v pričujoči številki »Zasavskega vestnika« vseh poslanih nam {tankov in prispevkov v zvezi s praznikom Mestne občine Zagorje, kar naj nam naši bralci v Zagorju blagohotno oproste. Objavili jih bomo v prihodnji številki našega lista in morda še v naslednjih. — Uredništvo
Mira Pucova:
TIHA VODA
Roman
»Kam naj vas peljem? V hišo? V uto:«
»Nekje na samem bi bila rada * vami Nekje, kjer naju nihče he bo slišal,« je odvrnilo dekle.
Agata je dvignila obrvi. »Torej v uto... Počakajte, naročila bom, naj nama prineso kolačkov!«
In že je stekla proti hiši- A neko posebno valovanje njene hoje, ki je bilo v skladu s pre. Ribanjem njenega širokega krila, kakor je veter v skladu s pozibavanjem pšenice, je ranilo Francko da se je obrnila proč. Ona, Francka, pač ne bo nikdar ^tala tako hoditi, pa če b; se ne vem kako trudila! To je bila ‘®Pota — te kretnje, ki jih nisi moge: gledati, ne da bi se zavzel ...
Nikol) prej s; ni belila glave, če je zadosti lepa. Bila je zdrava in kljub svoji drobni postavi Radosti kTepka in to menda zadošča za žensko, k) hoče s svojini izbrancem imeti kup otrok, ho Pride čas za to. Lepota se ji n' zdela potrebna v nekem sve-tu- kjer dosežeš vse, če si d.0 v°l.i odločen. Se manj pa Je bila P°trebna v svetu, kjer je Para-_uhov oče imel tri grunte, kup nenarja v hranilnici in eno sa-hčerko.
Klede na to. ali ,1e bila “*• Francka, lepa ali ne, je
zavzemala poseben položaj med zabukovškimi dekleti in tega si je bila docela svesta. In zdaj je bilo že gotovo, da se bo poročila z Julijusom — z bodočim trgovcem. Gospa bo, prav kakor gospa Inženirjeva, s sprejemnico, kamor nihče ne bo imel dostopa razen ob nedeljah. Nosila bo steznik, v katerem bo komaj dihala in njeni otroci bodo spali v vozičku In ne morda v kaki kmečki zibelki.
Niti tedaj je n; mučilo, da bi bila rada iepa, ko ji je šlo za tem, da bi si pridobila Juli. jusa- Nekega dne jo je obšla želja po njem, kakor te obide lakota po dobri jedi — brez sleherne primesi neumnih dvomov. Z željo po moškem pa se je pri njej spajala misel na družino, na lasten dom in na otroke, ki jih bo imela z njim Vse lo j c bilo tako preprosto tn naravno, kakor roditi se in umreti. In tako jasno je bila za Francko začrtana pot ob Julijusovi strani, da se niti za trenutek ni pomišljala, polastiti se bodočnosti, ki ji je pripadala. Ker pa je vselej vedela, kaj 1e hotela, medtem ko si Julijus ni bil povsem na jasnem, kaj pravzaprav hoče, je tudi to pot obveljala njena. Sc na pol v šali se je Julijus znašel pred dejstvom da sta fant In dekle, in vsa vas je
govorila, da se bosta kmalu vzela
Čemu naj bi tedaj hotela biti lepa, ko ji je tudi brez tega šlo vse po sreči? In vendar se ji je ta hip pod cvetočimi akacijami tega tihega vrta stisnilo srce. V vsej pojavi Inženirjeve žene, v kretnji, s katero je dvigala temnolaso glavo, v gibu njenih ramen, v belini njenih ozkih rok in v njenem spaeh-liaju je bilo nekaj nerazložljivega, neka milina, ki te je osvajala, čeprav si jo sovražil. In tudi Francka si je iznenada za. želela, da bi bila lepa. Hkrati pa se je zavedala, da si prvič v življenju želi nečesa, kar se ji ne more izpolniti.
Sele ko sta sedeli v uti to je stal pred Francko zvrhan krožnik kolačkov, se je spet zbrala.
Ugriznila je z kolaček.
»Prišla sem •..«
»Lepo. da ste prišli. Prav danes sem strašno sama,« jo je ustavila Agata.
Francka skoro ni mogla dvomiti v iskrenost njenega poudarka. Bila je sama? Torej se ni Julijus potikal tod okoli? In ni bil še pred nedavnim tukaj, da bi ji spet prinesel kako ruto, ki jo je kdo ve kje spet pozabila? Dve rdeči Usi sta Ji za-žareU na podočnlcah.
»Prišla sem zaradi Julijusa.«
»Zaradi Juli jusa?« Drobna guba se je zarisala med tiste temne, visoko usločene obrvi.
| Bilo jo videti, kakor da se ta | hip Agata ne more domisliti prav ničesar, kar bi opravičilo kako zvezo med njo, Julijusom in Francko.
1 Le nerada je Francka pogle-
dala v oči inženirjevi ženi. Trma in nemir sta ji spreletavala obraz, ko je končno iztisnila iz grla:
»Kobacov Cencek vaju Je videl, kako sta se v nedeljo dopoldne sešla na pokopališču, prav na robu gozda. Sedeli ste z njim v travi in... Oh, meni pa se je nalagal, da je povsem Po naključju našel tisto vašo ruto!«
»Resnica je, da je vaš — Julijus po naključju prišel iz gozda, ko sem bila na pokopališču«
»A čemu sta potem sela sku. pa j v travo?«
»Ne bodite nespametni, Francka!«
»Cernu pa je lagal, če Je bilo vse tako — po naključju?«
»Cujte, Francka ...«
»Ne pustim si ga vzeti! Moj je. Nikomur ga ne bom prepustila, dokler bom dihala. Vi pa ... vi ml ga hočete ukrasti!«
»Ali vam lahko nekaj svetujem?«
»Ne potrebujem vaših nasvetov.«
»Cujte, Francka! Ce hočete pri komu kaj doseči, ne smete razžaliti tiste osebe, kakor ste to storili ravnokar.« Agata Je govorila povsem hladno, a pri tem je preteče stiskala obrvi. Nadaljevala je:
»Čemu se vam Je lagal? Tega ne vem. Lahko pa slutim, da vam Julijus ni povedal resnice, ki je bila tako preprosta to nedolžna, ker vas pozna bolje, kakor se poznate sami- Lahko bi vas bilo sram, da ste tako silno ljubosumni — in to brez povoda. Ne, to ni ravno pri-
jetno, tudi za Julijusa ne. Čeprav se vam zdi, da mojih nasvetov ne potrebujete, vam bom pa le povedala, da ga boste s svojo neosnovano ljubosumnostjo odbili, če je ne boste znali skriti.«
Rahel gnev je trepetal v njenem glasu, a že jo je obšlo, da bi se zasmejala, nekoliko grenko sicer ... Smešni sedemnajstletni otrok! Kako bogato jo je obdarila usoda, t>a se kljub temu trese za sleherno drobtino, ki bi padla z njene razkošno obložene mize!
Francka je zardela do ušes.
»Nisem brez povoda ljubosumna!« je zavpila. »Kajti od nedelje je Julijus kakor spremenjen ... Saj je skoro sleherni dan prišel k nam — odkar se imava rada. Od nedelje pa ga ni bilo. Vi ste ga zmešali?«
To je bil* obtožba, tako pre. drzna in prijetna hkrati, da nanjo ni bilo moči odvrniti drugače kakor z navideznim jeznim zamahom roke.
Toda ta ravnodušnost je učinkovala na Francko kakor žalitev. Nekaj se je podrlo v njej in preko ograje, ki je zgrmela v globočino njenega sovraštva, je silno čustvo odneslo za seboj vso plahost dekleta pred starejšo ženo, odneslo sramežljivost, ki ti veleva skriti misli In pa občutek, kako se moraš vesti. Vsa ta navlaka, ki je ob-teževala Francko, je odšumpla nekam v krai na ogorčenju, ki se ji je dozdevalo pravično
»Pustite ga pri miru. Kaj pa se vtikate vanj. Starejši, ste od njega — in poročeni. Nimate
pravice, da bi se ozirali po drugih!«
»Zelo nespametni ste, da govorite tako z menoj.«
»Nočem vam groziti! A čeprav sem nespametna, kakor pravite, vam bom zdajle povedala: če bj se med vami in Julijusom kaj pripetilo ...«
»Kako si drznete!«
»Ce bi se kaj pripetilo, bom šla pr; priči k vašemu možu, h gospodu fajmoštru in h gospodu rudniškemu ravnatelju In jim bom vse povedala Ali mislite, da ne vem. kako se plete takšna reč med moškim in žensko? Čeprav sem dekle, nisem imela zaprtih oč; in ušes in nisem neumna, kakor bi morala biti, ker še nisem poročena. In bodite prepričani, da bom izvedela, če bi prišlo do tega, da bi vas Julijus le poljubil! Bodite prepričani, da bom sleherno malenkost raztrobila po dolini in to tako temeljito, da vam tukaj ne bo nič več ob. Stanka.«
Gorela je od napadalnosti, kar nora je bila. Klobuk ji je padel z glave, okoli nosa je bila vsa pegasta in ustnice so se ji besno ukrivile nizdol. Ne. ona ne bo dooustila. da bi se tisto nerazložljivo med Julijusom in to žensko razvijalo še naprej, kajti borila se bo za Julijusa tudi z zobmi, če bo to potrebno. Kri ji je zalivala oči, vse naokoli se Ji je videlo rdeče, celo smaragdni list.) trte. ki so ovijali hladnieo. Se kot otrok je bila podvržena takšnim izbruhom gneva to nikogar ni bilo. da bi jo mogel ukrotiti, dokler se* ni sama izdivjala.

FIZMJITURA IN Sf*Of<T
flli je moštvo „Rudarja“
prebolelo krizo?
Rudar (Trbovlje)—Kladi var (Celje) 7:2 (0:1)
Po zmagi moštva Rudarja II nad Proletarcem iz Zagorja preteklo nedeljo s 3:0 je ostaia nadaljnji nasprotnik drugega moštva Rudarja enajsterica Rudarja I. Minuli torek, 27, julija, bi morala odigrati ponovno tekmo za rudarski pokal moštvo Proletarca iz Zagorja in moštvo Rudarja II iz Trbovelj. Ker pa gostov iz Zagorja ni bilo, je sodnik po 15-minutnem čakanju odžvižgal tekmo z rezultatom 3:0 v korist Rudarja. Namesto te tekme pa je bila tekma za rudarski pokal med Rudarjem II in Rudarjem I. Zmagalo je prvo moštvo Rudarja, vendar bi zmaga po prikazani igri pripadala Rudarju II.
Rudar I se je uvrstil v nadaljnje tekmovanje in že v četrtek je bila na stadionu Rudarja v Trbovljah tekma za pokal maršala ratske lige »Kladi var jem« iz Celja in »Rudarjem«.
Tita med članom slovensko-hr-
Po slabi igri Rudarja v prvem polčasu je vodi) Kladivar z 1:0.
Takoj v začetku drugega polčasa — ni še poteklo pol minute — je Klun že dosegel izenačenje za Rudarja Po tem strelu so začeli celjski gostje z grobo igro in stalnim ugovarjanjem proti od. ločitvam sodnika. Glavni pobudnik tega je bij Ratko Dobrajc, ki je s svojim ponašanjem pokazal, da ne sodi na nogometno igrišče. Nergal je toliko časa, da ga je sodnik Vanelli postavil na hladno. Po daljšem prerekanju je zapustil Igrišče. Goli so kar deževali in tudi Kladivar je dosegel enega po krivdi Rudarjevega vratarja Tauša II. — Pri Rudarju so se izkazali Ameršek, Klun in Kralj, skratka — vsi so se potrudili Tako uspešne in zanimive igre že nisem videl lep čas v : Trbovljah.
■ Sodnik Vanelli je sodil z napakami za obe strani, vendar njegove odločitve niso vplivale na | potek igre In rezultat Zmaga | Rudarja nad renomiranim Kladi-' varjem je zaslužena.
30-!einica športa \? 5p. Hrastniku
V	okviru tridesetletnice športnega dela pri naši Steklarni v Hrastniku je bil v soboto 31. julija in v nedeljo 1. avgusta športni dan v Spodnjem Hrastniku. Športniki v spodnjehrastniški dolini so se za svoj praznik lepo pripravili. Na svojem športnem prostoru, ki leži ob vznožju hriba, so si zgradili obzidan okusni prostor, kjer so vzidali spominsko ploščo padlim tovari-šem-športr.ikom. Ves prostor je bil okrašen z zastavami. Ze v soboto popoldne se je zbralo veliko občinstva na igrišču. Prvi so nastopili z nogometno tekmo pionirji Rudarja (Hrastnik) in Bratstva. Zmagali so pionirji Rudarja z 2:0. Nato je sledila tekma starih nogometašev Rudarja (Hrastnik) in. Bratstva. Rezultat je bil 2:1 za Bratstvo.
Pri odbojkarski tekmi je sodelovalo 5 odbojkarskih moštev, in sicer: Neva (Zagreb), »Partizan (Zagorje) in Hrastnik, in 2 skupinj Bratstva iz Hrastnika. Pokal je dobila Neva iz Zagreba.
V	nedeljo dopoldne se je vil v Spodnjem Hrastniku živo barvan sprevod vseh sodelujo-
čih športnikov v pisanih dresih z veliko podobo maršala Tita na čelu in z zastavami ter ob zvokih steklarske godbe na pihala. Pred spominsko ploščo na igrišču ob Savi so se postrojih vsi športniki. Po pozdravu zastavi je predsednik sindikata Steklarne Hrastnik pozdravil vse goste in domačine, predsednik jubilejnega SD Brat. stva tov. Felber je pa prebral zanimivo zgodovino društva.
Častni član društva, direktor Steklarne tov. Klanjšek, je v naslednjem odkril ploščo padlim športnikom, žrtvam fašizma. Nato so svojci padlih in društva polagali vence pred spominsko plošče.
Po lepi žalni slovesnosti se je pričel nogometni turnir, na katerem je sodelovalo 5 klubov, in šahovski turnir med šahisti Rudarja, Kemične tovarne in Steklarne. Od nogometašev so prejeli pokal člani SD Dobrna iz Trbovelj, od šahistov pa člani Rudarja (Hrastnik). Vmes so nastopili na igrišču Partiza-; na dani vzorne vrste tega dru-jštva, ki so tudi dobili v dar i pokal.
Pni propagandni ženski ro-I kom etni tekmi med Proletar-
MLADINSKA PRIJATELJSKA TEKMA
Rijeka (Kvarner)—Rudar 4:0 (1:0)
Prejšnjo sredo je bila na stadi-ou SD »Rudarja« v Trbovljah prijateljska nogometna tekma med mladinci Rudarja in Kvar_ nera iz Reke. Mladinci Kvarnera so pokazali tako igro, kot jo redko vidimo pri starejših igralcih. Zasluženo so premagali mladince Rudarja, ki »o nastopili večinoma s pionirji, z rezultatom 4:0.
Mladinska reprezentanca Reka : Rudar (Hrastnik) 2:1 (1:0)
Za to tekmo je vladalo med Hrastničani precej zanimanja. Posebno jih je skrbelo, kakšen bo izid, ko so zvedeli, da je Ru. dar iz Trbovelj podlegel tem fantom s 4:0. Majhno upanje je vlivalo navijačem okrepljeno j hrastniško moštvo, ki so ga iz- j popolnih vratar in trije igralci1 »Bratstva«. Domača obramba, ki jo je okrepil krilec Laneger v drugem polčasu — pa tudi Teržan — je uspešno razdirala precej nevarne napade gostov. Posebno razigran je bil Obrčkal in tudi Benedik, medtem ko Hlebca včasih kar ni balo spoznati. Vratar Šarlah je odlično branil svojo trdnjavo. — Požrtvovalni igri obrambe in utrujenosti gostov — saj so igrali že 6- tekmo — se imamo zahvaliti, da je bil rezultat tekme časten. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z napadom, ki je bil premalo odločen in borben. ki je precej zadrževal žogo in tako ni uspel izkoristiti pomoči, ki mu jo je nudila obramba. Najbrž bo res kazalo dobiti dobrega trenerja, kajti le on bo lahko po daljšem času odpravil napake nadarjenih, a premalo izkušenih nogometašev.
cem in Rudarjem so zmagale Trboveljčanke. Končno je bila še zaključna nogometna tekma med Papimičarjem (Zagreb) in Bratstvom z rezultatom 4:3 za Zagreb.
Ta športna organizacija v Hrastniku je v teku 30-letnega dela veliko pripomogla h kul-j turnemu in športnemu dvigu | Hrastnika, kar pohvalno omenjamo in čestitamo jubilantu Brastvu k 30-letnici športnega dela z željo k nadaljnjim uspehom!
Kolektiv
RADIO-CENTER Zagore
čestita vsem svojim odjemalcem k prazniku Mestne občine Zagorje 9. avgustu!
Prodajamo radijske sprejemnike in razne vrste elektrotehniškega materiala po zmernih cenah
pr
Zagorje v luči socialnega in zdravstenega skrbstva
Razmah Zagorja v povojnih letih je narekoval izboljšanje zdravstvene in socialnoskrbstve-ne službe mestne občine, ki je morala spričo porasta števila prebivalstva prevzeti nase veliko skrb, da zadovolji vsaj najnujnejšim potrebam številnih žrtev okupatorjevega nasilja. V tesnem sodelovanju z vsemi množičnimi organizacijami je dostikrat uspelo zbrati primerna sredstva, da pomaga socialno prizadetim in ogroženim iz težkega materialnega stanja z denarjem, obleko ali živili. Posamezna podjetja in tudi sindikalne organ1 zacije so pokazale za to vprašanje veliko razumevanje ter sc izdale izdatne vsote v socialne namene. Socialne dajatve so predstavljale približno polovico rednega proračuna mestne občire, in to Za podporo socialnim oskrbovancem ter za Izredne podpore ob težkih boleznih, predvsem tuberkuloznim bolnikom, ki jim je tudi Protituberkulozna sekcija Rdečega križa dostikrat pripomogla k izboljšanju in olajšanju ter ozdravljenju bolezni. Neposredno po osvoboditvi pa je tud: RK razdelil med najpotrebnejše velike količine oblek in živil Iz zagotovljenih proračunskih sredstev oskrbuje mestna občina Zagorje trenutno okrog 80 ljudi, poleg tega pa občina dovoljuje enkratne izredne denarne podpore občanom, ki nimajo rednih dohodkov, jih pa dolet- kakšna težka bolezep ali na jih druge okolnosti pr*ili5o, da iščejo ori občini socialno Domoč. Najpotrebnejšim pa Svet za soc skrbstvo in zdravstvo pr' LOMO Zagorje prireja vsako leto Novoletno jelko, kjer dobivajo posamezniki v naravi ali pa v denarju izredno pomoč v vrednosti do ,5000 din. Da bi pa mogla upravičenim izrednih! prosilcem pomagati v sti ski vsaj delno, se je po sklenu Ljudskega odbor., ustanovil Socialni sklad, v katerega naj s» stekajo sredstva, ki jih določijo

Delovni kolektiv rudniške restavracije
v Zagorju
Čestita k občinskemu prazniku 9. avgustu vsem svojim dragim gostom
Obiščite nas, postreženi boste z izvrstno pijačo in raznimi jedili po zmernih cenah. Našli boste prijeten odmor in dobro postrežbo v vseh gostilniških sobah nase restavracije in pod kostanji pred restavracijo.
V«
podjetja In družbene organizacije v socialne namene, da bi Imel tako socialnozdravetveni svet pregled nad sredstvi in prosdlc-, za socialno pomoč — odbor pa, ki bi ta socialni sklad upravljal, naj bi po posvetovanju določal prioriteto in višino teh podpor Na ta način bi se vse socialne podpore, ki jih do sedaj delijo sindikalne in druge družbene organizacije delile le preko enega foruma ter bi bil vsak posamezni primer dobro pretehtan in podpora pravično razdeljena.
Problem nezaposlenih ženskih delovnih moči je občinski odbor rešil do neke mere na ta način, da se osnuje v kraju konfekcijska tovarna, v kateri bodo dobile delo ženske brez službe. Z razmahom in razvitjem te tovarne ter z ustanovitvijo metalurških uslužnostnih podjetij, ki so v načrtu, bo uspelo zaposliti do neke mere sedaj brezposelne delovne moči, ki jim ljudski odbor seveda posveča vso skrb.
Stanovanjsko in vodovodno vprašanje v Zagorju še ni povsem zadovoljivo rešeno, ako-ravno j® bilo po vojni zgrajeno lepo število sodobnih, delovnega človeka dostojnih stanovanj, katerih gradnja pa zdaleč ne dosega tempa porast* števila prebivalstva in novoustanovljenih gospodinjstev, čeprav si zidajo hišice tudi številni zasebniki. Glede vodovoda za pitno vodo naj omenimo, da je imelo zastarelo vodovodno omrežje za posledico izbruh paratifusa. ki je bil sicer v razmeroma zelo kratkem času zatrt, vendar je ena izmed glavnih nalog komunalne uprave mestne občine Zagorje, da preskrbi prebivalstvu svojega kraja zdravo pitno vodo saj bo potem lahko odpadlo neprijetno cepljenje ljudi proti tifusu in drago kloriranje pitne vode. Težnja po
izboljšanju zdravstvene službe v kraju je narekovala izpolnitev zamisli prvoborcev-revolu-cionarjev, da se v Zagorju postavi Zdravstveni dom, ki bo koncentriral vse zdravstvene ustanove na tem obsežnem sektorju Zdravstveni dom v Zagorju bo izročen svojemu namenu ob letošnjem občinskem prazniku — 9. avgustu t. 1. Sedanje zdravstvene ustanove v Zagorju so bile nastanjene v stavbi, ki je služila temu namenu nad sto let in zdaleč ne ustreza več sodobnim potrebam jn zahtevam, zato moramo otvoritev novega Zdravstvenega doma tem bolj pozdraviti. V izgradnjo tega doma je prebivalstvo kraj3 vložilo mnogo prostovoljnih delovnih ur, ki je prihajalo na delo res množično in celo z godbo na čelu ter s svojim prizadevanjem pokazalo smisel za izboljševanje in napredek zdravstvene službe Dom je moderno urejen ter bo imel pod svojo streho poleg splošnih ambulant tudi prostore za otroške ordinacije šolsko polikliniko, zobnr ambulante, protitu-berkulozni dispanzer in zdravilno kopališče z vsemi potrebnimi pripomočki in laboratoriji. V doglednem času pa bo moč ugoditi tudi želii volivcev na sektorju Loke—Kisovec da se tudi tamkaj uredi pomožna ambulanta, kar bo zlasti v korist obširni periferiji kraja Zagorje.
Dobro organizirana zdravstvena služba in urejena zaščita delovišč v podietjih bosta razbremenila Zavod za Soc. zavarovanje, prav tako Pa tudi podjetja sama. saj je samo na zagorskem rudniku izpadlo v prvih mesecih letošnjega leta zaradi nezgod pri delu in ostalih obolenj nad 19.000 dnin. neupoštevajoč vsa ostala podjetja, ki sodijo v zagorski zdravstveni okoliš.
F G.
KOLEKTIV KINA .TRIGLAV* ZAGORJE
čestita vsem svojim obiskovalcem k prazniku Mestne občine Zagorje — 9. avgustu!
r
izpred sodišča
Kmečko orodje je kradla i *>dišče obsodilo
.	1 mesec zapora
obtoženca na
. . _____ zapora ter na plačilo
Vera Murič, gospodinja, sta. J kazenskega postopka, pri če-nujoča na Blejski Dobravi pri mer je upoštevalo kot olajše-Jesenicah, je vzela nekega dne vajno okoliščino odkrito pri-lanskega septembra Silvj Maj- | znanje obtoženca, njegovo skrb dič z dvorišča v Hrastniku os za svojo družino in njegovo doza vprežno vozilo, železno plo- sedanje nekaznovanje kljub ščo štedilnika, dve verigi, se- , razmeroma visoki starosti, med-kiro, neugotovljeno število žeb- trm ko obtežilnah okoliščin so-ljev ln razno poljsko orodje, dišče ni našlo.
Obtoženka je tedaj storila ka- f
znivo dejanje majhne tatvine po členu 259T Kazenskega zakona in ji je sodišče prisodilo 25 dni zapora.
Zaradi goljufije in tatvine pred sodiščem
Rudolf Vozelj, upokojenec, stanujoč v kraju Sudence št. 65, je dne 5- januarja t. 1. lažno prikazal Z. P., da mora na pregled k zdravnku, da nima za to primerne obleke in da bi jo vrnil omenjeni tovarišici, če bi mu jo posodila, takoj drugi dan. Tovarišica Z. P. mu je res dala skoraj popolnoma npve hla-fe v vrednosti 3000 din, nadalje f površnik, vreden okrog 6000 din, vendar pa obtoženec izpo-sojenih stvari ni vrnil. Nasprotno — drugi dan je uslužno®* te tovarišice izrabil še na ta način. da je vzel iz njenega stanovanja še obrabljeno suknjo »Hubertus«, vredno približno ■»i 1000 din. — Za obe dejanjl#je
VELIKA
GOSPODARSKA
RAZSTAVA
XI. fHau&aeslu teden
OD 7. DO 15. AVGUSTA 1954
2S •/„ POPUSTA NA Ž E L E Z N C IN AVTOBUSIH
RPLTPBNE PRIREDITVE iN KMECK< DAN
Tatvini v trgovini in v menzi
Stjepan Zebec, delavec, stanujoč v Jarki v okraju Varaždin, je 15. decembra lanskega leta nakupoval v prodajaln. »Varteks« v Trbovljah moško obleko tor je ob tej priložnp-*tj smuknil s prodajalne mize moške hlače, vredne 3060 din. Dno 22. januarja 1954 pa je iz-m akni! v okrajni menzi v Trbovljah 11 vinskih kozarcev v vrednosti 506 din. Za obe kaznivi dejanji mu Je lodltče od* merilo tri mesece ln 10 dni za-pjora ter ga obsodilo na plačilo sodnih stroškov 1429 din. Praviako mora obtoženec povrniti škodo prodajalni »Varteks* in okrajni menzi v Trbovljah-
V Sindikalnem domu je kradel
Stanko Marušič, kovač, stanujoč v Trbovljah, Gimnazijska cesta 22, je v Sindikalnem domu v Zgor. Trbovljah smuknil svojemu sostanovalcu M, Z. iz žepa suknjiča 300 din, iz denarnice, ki je bila shranjena pod blazino postelje, pa še nadaljnjih 500 din- Sodišče ga je obsodilo na 15 dni zapora po* gojno za dobo enega leta. Pri odmeri kazni Je sodišče upoštevalo kot olajševalno okoliščino obtožen čevo nekaznovanje, medtem ko obtežllnega ni sodišče našlo ničosar.


«
j
t
Krajevni sindikalni svet I
v Zagonu	|
pošilja svojim članom in preko njih vsem osta-lim borbene pozdrave ob občinskem prazniku naše V$lfl& Mestne občine Zagorje — 9. avgustu
1
-ui(niiiHnntHiiiiiiraiRmiiiiinmfiiii!!iiiiniininimiimHmRiimnininiiminiiiBiimnNiiniiiiinHn!iitniiuiiiniiiiifiiitHuniiiiiii)fniiiHiiiiiiii!iiinniiiiiiminiiiiHiiiiiuiHiiiiiinHiuiiiniHiaiiinim!i3
Borbeni pozdrav ob občinskem prazniku Mestne občine Zagorje pošilja kolektiv
Tovorne konfekcije »Sova"
v Zagorju
ob Savi i
Delovni kolektiv
t poslovalnicami
Trgovskega podjetja
,Izbira* v Zagorju
Toplice (Mihelčič), Potoška vas (Franck)
Dolenja vas (Ernejc), Loke (Sršen),
Sadje in zelenjava, na trgu v Toplicah in v Zagorju
čestita vsem delovnim ljudem k občinskemu prazniku mesta Zagorje*— 9. avgustu 1954!
Obenem se priporočamo za obisk naših poslovalnic, kjer lahko kupite najceneje vse, kar potrebujete za vas in vaš dom — Postrežba točna in solidna
Izdelujemo vse vrste moškega spodnjega perila, delovne obleke, dežne plašče itd. Prvovrstni izdelki po konkurenčnih cenah
Za cenjena naročila prosi in se vljudno priporoča
Tovorna konfckd e „SAVA", Zagorce
siiiiiiiiiiiiii!!ni(mif!ii!!!!!'!!!!Hiii!n!iiiii!i!iniiin!iiiiniini!ii!i»mnii!!i!ii!iiiiiiiiitiii!i!ii!iiiii!H!iniiniiniiHiiininni!ii!!i!iiiim!ninHiiniiiminfRfi!fflfiH!!!iiitnimiHmiimi!nmmini!i!!it!nm!itiH:
1
Stro;no mizarstvo
drž. obrtnega mojstra
Maks Škrinjar - Zagorje
čestita vsem volivcem občine Zagorje k prazniku mestne komune ter se priporoča za cen j. naročila
iiiiniiffiHimmiHiiiniiiiiiiiiiDiiHiiKiinnii
~~
Hffiini!l!lllllll!lll!l!lll!!!lllllll!lll!!!ll!ll!llll!ll!lllllllll!llllll!lll!II!llll!ll!lil!l!llllllll!lllllll!IIHII!il!iniflltl!I)|lll!!inillllM
1
i
I
1
f
^ll!!l!l!!!ll!ll!!1l!inil![!l!ll!llll!!]ll!!ll!!!llll!lll!ll!!U!l!lll!lllllll!llll!!!!M	!!l!!!!ll!liniillll!!lllIIII!l!IIIIill!lli!y!!lllll!)ii!!ll!!!ll!!!lilll!lil!ll!!l!lillill!!U
.	g	Kolektiv
1	Industrije gradbenega materama
I	imHIUimU!llllUII!liil!I}it!nnunUII!HililHlllinillUillinii!llt?lliKII!tll!IIIUinill!liniill!tinRll!!IIIIIilUU!llt!!il!!!!!l!!lilltlllll!ll!llltl!linilllUlllll!lllimnUUl!milliill!mi!UHI|l
1	v Zagorcu
Našim potrošnikom nudi vse vrsta blaga, železnino, umetna gnojila in razni gradbeni material po zmernih cenah ter se priporoča kolektiv
Kmetijske zadruge - Zagorje
Vsem pa istočasno iskrene čestitke k občinskemu prazniku ljudskega odbora Mestne občine Zagorje!
Borbeni pozdrav ob ljudskem prazniku
Mestne občine Zagorje — 9. avgustu
pošilja vsem svojim odjemalcem
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
,JSLaša knjiga' - Zagorje
KOLEKTIV
RUDNIKA
RJAVEGA
PREMOGA
V ZAGORJU
I
čestita vsem svojim odjemalcem k prazniku Mestne ohčine Zagorje ter jim nudi svoje izdelke po n a j n i ž j i h konkurenčnih cenah
i
!
|
k
to
I
I
|
I
n
ti

Kolektiv
it
ji
ji
i
GOSTINSKIH PODJETIJ V ZAGORJU
ob Savi
Čestita vsem svojim odjemalcem in cenj. gostom k ljudskemu prazniku Mestne občine Zagorje - 9. avgustu - ter se priporoča za obisk svojih gostišč!
Ne pozabite, da je najboljša postrežba v lokalih gostinskih podjetij v Zagorju!
ki’.
i

Kolektiv
*
Misli Nitiite n In mi« * !<w i
niiiiiiiiniitMiinmimiiiiiiimiiiiiiimiimintiiiinmiimiitinininmmnmtfitiiiiiiiiiininuniiiiiniiiiiniiiimiiniiiHimiiiiiiiu čestita vsem potrošnikom k prazniku Mestne občine Zagorje — 9. avgustu!
Naše prvovrstne mesne izdelke in vedno sveže meso dobite v naših poslovalnicah po najnižjih cenah

■ ;-'k» •.šS*r:-»	T .





*«***»» »ITTsm^ M M * f * * * * Sd
, ’* »s* s
««*•*
| |
9. avgust - ljudski praznik Mestne občine Zagorje
K občinskemu prazniku, 9. avgustu, čestitajo vsem delovnim ljudem Mestne občine Zagorje in jim Želijo obilo
uspehov pri nadaljnjem razvoju zagorske občine
LJCJDSKI ODI
1
O
O
Mesini občinski komite ZKS Zagori e / Rudniški komite ZKS Zagorje / Mestni občinski odbor SZDL Zagorje / Mestni občinski komite LMS Zagorje / Mestni občinski odbor ZB NOV Zagorje
Ob spominu na ljudski praznik občine Zagorje bomo še čvrsteje zgrabili za delo in šli v borbo za končno izgradnjo socializma pod vodstvom našega tovar ša Tita