OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Obvestila Planinske zveze Slovenije AKTUALNO DRŽAVA NAM JE PRIZNALA, DA SMO PLANINCI DOBRI LJUDJE, DOBRE VOLJE, ZANESLJIVI, DELOVNI IN SPOŠTOVANI____________________________________________________03 NAŠA TRDNOST JE ODVISNA LE OD NAS SAMIH, OB SPOŠTOVANJU IN MEDSEBOJNEMU ZAUPANJU!______________________________________________________________________________05 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE VELIKANI HIMALAJE______________________________________________________________________06 SVETOVNI DAN HOJE____________________________________________________________________07 PREDLOG ZA SPOMINSKO IN TEMATSKO POT »JOHANNESA FRISCHAUFA« ________08 PRISPEVEK O 230 LETNICI PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV__________________________________08 44. SREČANJE 3 DEŽEL 2008 _______________________________09 OBISK DELEGACIJE ČRNE GORE V SLOVENIJI______________________________________________10 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO VODNIŠKI KOTIČEK____________________________________11 KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE__________________________________________________13 PLANINSKI VESTNIK____________________________________16 KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA________________________________16 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO____________________________________________________________________________________18 POROČAJO________________________________________________________________________________19 OSTALO__________________________________________________________________________________22 MLADINSKA PRILOGA_________________________________ rumena ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE_________________________ zelena TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 Letnik 34 / številka 11 - 2008 O Obvestila Planinske zveze Slovenije AKTUALNO DRŽAVA NAM JE PRIZNALA, DA SMO PLANINCI DOBRI LJUDJE, DOBRE VOLJE, ZANESLJIVI, DELOVNI IN SPOŠTOVANI Te misli so zapisane v Odločbi Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, ko je to ministrstvo Planinski zvezi dodelilo »humanitarni status« . Morda se premalo zavedamo, koliko dobrega in brezplačnega dela opravljajo člani planinske organizacije v svojem potu in znoju, ko s predanostjo popravljajo in obnavljajo planinska pota za varnost uporabnikov, ko na planinskih izletih in pohodih skrbijo za varnost pohodni-kov, ko s predanostjo prenašajo vrednote planinskega in gorskega sveta na mlade in najmlajše. Izjemno delo je tudi v najtežjih vremenskih pogojih in na višinah zagotavljati delovanje planinskih zavetišč in postojank. Nudenje pomoči omaganim, reševanje ponesrečenih ali obolelih na gori je poslanstvo in dolžnost vsakega planinca. Tudi številno odzivanje planincev na krvodajalske akcije je odraz plemenitega človekoljubja in ogledalo humanosti planinske organizacije. Tudi pri pripravah na izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja se je izkazalo, da brez učinkovitega prostovoljnega dela muzeja nebi bilo. Pri tem beležimo, da so v ta projekt posamezniki vložili tudi 10.000 ur brezplačnega dela. So pa tudi trenutki stisk, ko se soočamo z nesrečami, izgubami planincev in alpinistov. Ob tem so seveda le namigi odlično usposobljenim osebam, ko sporočamo, da bi organizatorji in udeleženci teh akcij, odprav morali narediti vse za kar najbolj varno izvedbo in zanesljivo realizacijo cilja. Žal je še vedno dejstvo, da brez določenega tveganja ni rekorda in ne doseženega ekstremnega cilja. Letošnji jubileji slavnih planincev in alpinistov so potekali v dostojanstvu, spoštovanju, ob tem se je častilo in utrjevalo slovensko planinstvo. V dobrem sodelovanju s planinskimi prijatelji, gorskimi vodniki in reševalci iz Julijske Krajine, Koroške in dela Slovenije smo dosegli, da bo odslej na restavrirani rojstni hiši dr. Juliusa Kugyja v Gorici poleg avstrijskega napisa Alpen Vereina in italijanskega Cluba Alpino, tudi napis Planinska zveza Slovenije. Planinska zveza Slovenije, ki ima sklenjene dogovore o popustih pri nočitvah planincev v planinskih objektih s planinskimi zvezami alpskih držav, te oblike povezovanja razširja na področja ostalih evropskih planinskih zvez in tudi na zveze iz republik nekdanje Jugoslavije. Kljub majhnemu številu članov planinske organizacije v primerjavi s številnimi evropskimi deželami, ostajamo na prvem mestu z veliko prednostjo članstva, glede na število prebivalstva. Tudi planinska članarina vse bolj opravičuje članstvo, saj se kar najbolj prizadevamo, da bi se približali evropskim, planinsko mnogoštevilnim organizacijam. V letu 2009 se zavarovanje članstva prenaša na reševanje v vseh svetovnih gorstvih. Tudi razmerja med kategorijami postajajo pravičnejša. Kritike, čeprav so laičnega izvora in značaja, jih statistika objektivno predstavlja in ugotavlja, da je trend rasti članstva realen, mednarodno primerljiv in objektiven. Dober pokazatelj je dejstvo, da je med našimi člani relativno malo nesreč, v primerjavi z vsemi nesrečami, ki se zgodijo v gorah.. Tudi članstvo se vse bolj gorsko in planinsko osvešča, ugotavlja se, da ne »podlega« vplivom dnevnih politik. Planinstvo postaja resnično pokončno in slovensko pri-padno. Tako, kot čas precej stvari lahko prikrije in plazovi pokažejo v pomladanskih otoplitvah svoje »skrite skrivnosti«. Žal pred adven-tom odkrivamo kar precej nečednosti, ko so opazna prizadevanja, kako degradirati planinstvo, pa tudi temelje slovenskega planinstva. Zmeraj vsevedni ekskluzivni modrijani, ki se spoznajo na vse, so iz svojih zapuščin opisovali in zapisali, da planinstva ni, da je ta beseda izključena iz slovenskega izrazoslovja, pravopisov. Utemeljujejo, da so se zgodile v preteklosti pomote pri prevajanjih. Strašijo z generacijskimi spopadi. Vendar se moramo vrniti v preteklost, da se spomnimo, da je predsednik profesorskega društva, takratni največji intelektualec Fran Orožen postal prvi predsednik »Slovenskega planinskega društva«. Torej mu današnji še kolikor toliko prisebni ljudje izrekajo nezaupnico. Se je Simon Gregorčič s planinskim »rajem« motil in zmotil, so domoljubni napevi Ipavcev, ki opevajo lepote gora, planin, hribov izmišljotina? Ali da se namesto »planinstva« v Planinskem vestniku favorizira 3 Letnik 34 / številka 11 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije izraz »gorništvo«? Žal so to nasilna spreminjanja slovenske besede. Še danes uradni pravopis ne monopolizira besed, ne planinstva, ne gor-ništva. Stvar še ni dorečena. Vendar če smo na kaj lahko ponosni, smo na stoletno tradicijo slovenskega planinskega izrazoslovja, ki največ velja v domovini, v svetu pa tudi za učinkovito promocijo slovenstva. V naslednjem letu se bomo z enako spoštljivo-stjo kot letos spominjali velikih slovenskih planinskih osebnosti. Tako se bomo 23. junija spomnili Alojza Knafelca ob njegovi 150. obletnici rojstva. Prav njegova markacija ne more obiti nobenega obiskovalca gora: pohodnika, gornika, alpinista, reševalca, vodnika, oskrbnika. Vsem je sopotnica in vodnica v planinsko gorskem svetu. Skoraj od začetka je bil član Slovenskega planinskega društva, planinstva se je lotil načrtno in mu ostal zvest vse življenje. Bil je tudi odličen gospodar koče pri Triglavskih jezerih, za katero je očetovsko skrbel. Gradnja Slovenskega planinskega muzeja dobro napreduje. Sedaj smo na vrsti člani Planinske zveze Slovenije in planinska društva, da se vključimo v akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za naš planinski muzej. Izražena je bila želja in predlog, da vsak prostovoljno prispeva vsaj 3 EUR. Tu smo na konkretni preizkušnji našega odnosa do ohranitve mogočne planinske dediščine. Tradicionalna slovenska planinska navada je, da delovnim, ustvarjalnim in zaslužnim ter slovenskemu planinstvu predanim planinkam in planincem Planinska zveza Slovenije enkrat v letu nameni kar največjo pozornost. Takrat jih odlikuje z visokih priznanji Planinske zveze Slovenije. Letos 6. decembra nas bo v goste sprejelo planinsko društvo občine Miklavž pri Mariboru na Dravskem polju. Planinstvo, v katerem so združene planinsko gorske aktivnosti od alpinizma, varstva gorske narave, športnega plezanja, turnega smučanja, množičnega pohodništva do planinskega izlet-ništva nam vedno bolj nudi sprostitev in počitek. Gore nam omogočajo ohranjati zdravje in zdrav um, človekoljubje, prijateljstva in kulturo. Predsednik PZS Franc Ekar Alojz Knafelc (1859 - 1937) Letnik 34 / številka 11 - 2008 4 Obvestila Planinske zveze Slovenije NAŠA TRDNOST JE ODVISNA LE OD NAS SAMIH, OB SPOŠTOVANJU IN MEDSEBOJNEMU ZAUPANJU! Ker smo letos praznovali že 115 let planinstva na slovenskem ter ob tem še kopico drugih prav tako pomembnih dogodkov, povezanih z našo nadvse bogato zgodovino in tradicijo ter dejanji nekaterih velikih osebnosti planinstva, na kar smo lahko še kako ponosni, bi bila seveda ob tem povsem logična tudi naša notranja trdnost in enotnost ter razumevanje vsega planinskega. Pa je res tako? Različni dogodki v zgodovini nam razkrijejo, da tudi v planinski organizaciji trdnost in enotnost nista nekaj samoumevnega in vnaprej zagotovljenega, ampak sta to prvini, ki jih moramo vedno znova negovati, iskati nove motive, vsebine in metode, dograjevati medsebojne odnose, iskati skupne poti v naši različnosti, razumeti in spoštovati drug drugega, predvsem pa spoštovani dogovorjeno pa naj gre za posameznike, članice naše organizacije ali funkcionarje krovne organizacije in njenih organov. Razumeti moramo tudi med-generacijska razhajanja pa na nek način tudi v planinstvu kar pogost pojav, ko iz gorečega in navdušenega planinca, v različnih obdobjih in oblikah bolj ali manj odgovornega delovanja v društvu, njegovih organih ali organih zveze, kar naenkrat postanemo zamerljivi, neracionalno kritični ali pa celo nasprotniki tega, kar nam je nekoč pomenilo veliko zadovoljstvo, način življenja in razdajanje v našem prostovoljnem delovanju. Kako se to lahko zgodi? Seveda ni nobenih težav v teh odnosih, če smo kot zveza, društvo ali posamezniki uspešni, če imamo dovolj mladih, ki bodo nekoč prevzeli delo za nami in povlekli voz razvoja, napredka in novega, če so uspešni in varno izvajajo svoje dejavnosti naši športni plezalci, alpinisti, vodniki, mentorji, inštruktorji, markacisti, varuhi gorske narave, turni smučarji in kolesarji, če smo naše programe uspeli ovrednotiti tako, da smo zanje pridobili potrebna sredstva in jih tudi koristno in pregledno porabili, če uspešno medsebojno sodelujemo, kljub zelo razvejanim dejavnostim, če pravočasno razmišljamo tudi o tem, da nismo nezamenljivi in ne nazadnje tudi, če se poslušamo med seboj in v teh kompliciranih časih, tudi nujno kdaj kaj preberemo o organizaciji, v katero smo se vključili. Zunanji dejavniki nas vse pogosteje silijo v to, da si vse zapišemo in zapisano tudi sporočimo tistim, ki so morda na kaj pomembnega že pozabili. Ker čas neizmerno hiti in planinstvo ni naša edina skrb v življenju, je morda prav v tem zadnjem iskati razloge, da vsi vedno ne poznamo dovolj dobro vse dokumente, sprejete v daljni ali bližnji preteklosti, ki urejajo temelje, notranjo strukturo naše organizacije, notranje odnose, avtonomnost posameznih dejavnosti in pristojnosti legitimno izvoljenih organov ali pa si za to nismo vzeli dovolj časa pa morda kaj storimo tudi kaj planinstvu nenaklonjenega, nehote ali nezavedno, ne zavedajoč se morebitnih posledic. Samo tako lahko razumem zadnje dogodke, dobronamerne komentarje in prav tako tiste drugačne, različna opozorila, mnenja, različna pisma nasprotovanja in podpore, nepooblaščena razpošiljanja gradiv in osebnih pisem po svetovnem spletu in elektronski pošti in še vse ostalo, ki jih je povzročilo povsem korektno in jasno usmerjeno opozorilo vodstva PZS, ki je hotelo znotraj organizacije opozoriti nosilce pomembnih funkcij v organih PZS na to, da odločitve in sklepi najvišjega organi krovne organizacije niso samo za okras, ampak so tudi za to, da zavezujoče odločitve in usmeritve za naše delo in ravnanja spravijo v življenje ali jih pri »življenju« ohranjajo. Ugotovitveni sklep predsedstva UO PZS, ki ni bil namenjen nobeni od članic PZS in še manj drugim zunanjim organizacijam, institucijam, nevladnim organizacijam ali posameznikom, ampak zgolj naslovljenim, to pa smo tisti, ki smo dolžni spoštovati sprejete sklepe, tudi sklepe sprejete na sejah Skupščine PZS, je žal iz zgoraj navedenih razlogov, morda tudi ob pomoči nas samih, povzročil nepotrebno in nerazumno burno reakcijo, ki sicer ne ogroža v uvodu omenjene trdnosti in enotnosti, gotovo pa tak odziv prav v ničemer ne koristi negovanju našega ugleda, tradiciji in še boljši prihodnosti. Zelo zanimivo je namreč, da ni nihče nasprotoval, pomembni odločitvi naše planinske organizacije, koncem preteklega stoletja in ne v letu 2007, ko smo povsem zavestno in po široki javni razpravi utrdili že davno sprejeto idejo »ohranimo slovensko lice slovenskim goram« in planinstvo, torej ne karkoli, ob 5 Letnik 34 / številka 11 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije spremembah Statuta PZS, vik in krik pa smo zagnali, ko smo želeli samo opozoriti na to, da se v naši vsakodnevni praksi, hote ali nehote, namerno ali nenamerno, zaradi nepoznavanja, kar sem že omenil, pa žal morda kdaj kdo tudi, iz meni neznanih razlogov, namerno sproženega spodbujanja, z različnimi ravnanji, od teh »svetih ciljev« oddaljujemo in smo pripravljeni iz različnih interesov zapraviti in razgraditi ter pred slovensko javnostjo negativno razgaliti vse tisto kar nas krasi, zaradi česar nas spoštujejo in cenijo. Ali je res tako narobe, da kar tako kličemo in spodbujamo k odstopom, če se želi zagotoviti in pričakuje, da bomo tudi mlajše generacije učili o planinstvu, predvsem pa naše strokovne kadre in vsem kar nam to planinstvo prinaša in ne kako drugače opisana vsebina sorodne dejavnosti, da bomo težko pridobljena sredstva namenjali le različnim programom in vsebinam, ki to planinstvo krepijo, bogatijo, spodbujajo in zagotavljajo, da bodo o njem govorili tudi naši zanamci, da ne bomo zapravljali energijo vseh tistih, ki so še pripravljeni prevzemati odgovornosti in ne denarja za vsebine in komunikacijo znotraj krovne organizacije, ki to planinstvo negirajo, ne spoštujejo, se ga sramujejo ali celo zaničujejo. Nikogar nismo imeli namena diskvalificirati ali cenzurirati, učiti slovenskega jezika in še manj prizadeti. Gre le za dejstva in nič več. Da gre pri tem povsem jasnem ukrepu lahko ob »ugodni klimi« tudi za velik nesporazum, so že sprejeli in razumeli v najvišji izobraževalni in znanstveni instituciji na področju športa v državi, kjer si še naprej želijo strokovnega in vsebinsko še obširnejšega sodelovanja s Planinsko zvezo Slovenije, ob medsebojnem spoštovanju avtonomnosti delovanja, zato pričakujemo, da bomo ukrepe za ohranitev planinstva razumeli tudi mi sami, spoštovani planinci, ki znotraj organov PZS skrbimo, da bi tudi drugi spoštovali odločitve tistih, ki so nas demokratično izvolili ali imenovali in nam naložili, da njihove odločitve spoštujemo. Morda je vse skupaj malo zakomplicirano, vendar hkrati povsem jasno in nedvoumno in vsi vemo za kaj gre. Napisal sem to, ker zaupam v vas spoštovani planinci in našo planinsko pripadnost ter trdnost, le poslušati se moramo in razumeti. Ko bom začutil, da takega zaupanja sam nimam tudi med vami, bom ostal samo še planinec; za vedno. Podpredsednik PZS: Rudolf E. Skobe IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE VELIKANI HIMALAJE 20.10.08 Na sliki: Predsednik PZS Franci Ekar čestita Vikiju Grošlju za uspešno izvedbo četrtega filma in si želi nadaljevanja v okviru izobraževalnega programa RTV SLO. Letnik 34 / številka 11 - 2008 O V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila premiera četrtega dokumentarnega filma iz serije "Velikani Himalaje". Film, ki govori o osvajanju druge najvišje gore K 2 (8611 m), je nastal v sodelovanju TV Slovenije z Vikijem Grošljem, ki je dal pobudo in vsebinski predlog. Odprave PZS so K 2 osvajale kar dvakrat in ga leta 1993 osvojile, žal pa je gora zahtevala življenje škofjeloškega alpinista Boštjana Kek-ca. V uvodnem nagovoru je predsednik PZS Franc Ekar čestital Vikiju Grošlju, slovenskemu alpinistu, ki je enajstkrat stal na osemtisoča-kih, za prizadevanje, požrtvovalno delo in skrb, da izjemna dejanja slovenskega alpinizma ne bodo šla v pozabo in da se ohranijo za večno tudi našim zanamcem. Viki Grošelj je planinska osebnost, ki kot profesor telesne vzgoje med mladimi učenci aktivno skrbi za popularizacijo planinstva. Med drugim se raz- 6 Obvestila Planinske zveze Slovenije daja tudi za delo v javnem interesu. Jutri odpotuje na pot ekipa TV SLO, ki bo snemala oddajo o enem največjih dogodkov slovenskega planinstva v Himalaji - osvojitvi Mt. Everes-ta pred devetindvajsetimi leti. Maja 2009 bomo namreč obeležili in praznovali 30. obletnico osvojitve tega vrha. Mt. Everest sta po še sedaj najtežjem pristopu po SZ grebenu prva dosegla člana AO Kranj, Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik. S skromno pomočjo in podporo pri tem projektu sodeluje tudi PZS in PD Ljubljana Matica, član katerega društva je sedaj Viki Grošelj. Predsednik PZS je še poudaril, da se pobude in zahteve po izgradnji slovenskega planinskega muzeja na veselje že uresničuje in planinski muzejski objekt že dobiva drugo "streho". SVETOVNI DAN HOJE Svetovni dan hoje je izjemnega pomena za ljudi vseh starosti in generacij. Prilagojena hoja vsakemu človeku je stalnica ohranjanja vitalnosti, vir sprostitve, srčnosti duha in skrbi za zdravje. Hoja v naravi človeka ozdravlja v največji možni popolnosti. Planinci, ki imamo nekoliko daljše in strmejše pohode, namenjamo veliko pozornost "prvemu koraku". Od njega je odvisno ali bomo prišli po poti do cilja in se varno vrnili. Ob svetovnem dnevu hoje je veliko priložnosti, da se napotimo po tematskih, planinskih in kulturnih poteh, damo pobude za šolske pohode in aktivnosti starejših. Pohodi naj bodo prilagojeni zmožnostim posameznika in so zelo pomembni za telo in dušo pred zimskim obdobjem. Pri hoji se planinci na poti soočamo z vsemi vrednotami, ki nam jih omogoča hoja v naravi, na hribu ali gori. Zatorej govorimo, da je planinstvo še vedno v razpoznavnosti kot "umetnost, kultura in zdravje". Človek najde v hoji sprostitev, se pri tem utrjuje in doživlja veselje, predvsem veselje do življenja. In človek, ki se bon za življenje, za ozdravitev, najde zadnje bilke upanja prav na gori. In velikokrat se zgodi, da človek postane zmagovalec samega sebe. Ne pozabimo pomembnosti hoje prav za bolne in invalide. Za delovnega, zaposlenega in ustvarjalnega človeka pa je hoja vsakodnevna nuja, s katero uspešno premaguje dnevni stres in tveganja. Planinci namenjamo nekaj več pozornosti tudi 11. decembru, ko strokovno in delovno obeležujemo "Svetovni dan gora". 22. aprila je še "Svetovni dan Zemlje", ki je za osveščenost planincev izjemnega pomena. Iz dneva v dan smo priča agresivnim in neodgovornim posegom v najobčutljivejšo gorsko naravo in onesnaževanju. Hudo bo takrat, ko bo pričela Zemlja sanirati samo sebe. Tu bo človek ostal brez moči. Zato ob vsakem dogodku opozarjamo, kot skrbni varuhi gorske narave, na kar največjo spoštljivost do narave. Tega se morajo zavedati skoraj trije milijoni obiskovalcev v slovenskih gorah, ki imajo na voljo 8240 km planinskih poti, ki so največji "poligon" za zdravo in prijazno hojo (dolžina poti je izmerjena in zapisana v registru planinskih poti PZS). Tudi 5. decembru, ko je "Svetovni dan prosto-voljstva" planinci namenjamo izjemno veliko pozornosti, saj je planinstvo dejavnost in poslanstvo, kjer smo najbolj prepoznavni. Za planinske delavce, ki so primer najbolj osveščenih ljudi, je značilno društveno prostovoljstvo, predanost, skrbnost in skromnost. Značilna je tudi planinska humanost, s ciljem pomagati človeku na vsakem koraku, v nesreči ali težavah. Zato si prizadevamo, da bi družba in država prav prostovoljnemu brezplačnemu delu namenila kar največ pozornosti in znala ceniti in ocenjevati vrednote prostovoljstva in jih vsaj moralno nagrajevati. mag. Franci Ekar predsednik PZS D Letnik 34 / številka 11 - 2008 7 Obvestila Planinske zveze Slovenije PREDLOG ZA SPOMINSKO IN TEMATSKO POT "JOHANNESA FRISCHAUFA" Ob 85. letnici smrti znamenitega in za slovensko planinstvo zaslužnega planinca profesorja Johannesa Frischaufa predlagam, da se ob nastajanju Savinjsko - kamniškega regijskega parka oblikuje tematsko planinsko raziskovana pot Johannesa Frischaufa. Predlog se nanaša na obletnico, ko je Johannes Frischauf pred stopetnajstimi leti napisal in leta 1894 v knjigi izdal opise svojih raziskovanj in dela na področju Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Njegove zasluge in dela so podrobno in bogato opisana v Planinskem vestniku, knjigah Reška in v zgodovinskih opisih slovenske planinske preteklosti. Johannes Frischauf je postal prvi častni član Slovenskega planinskega društva v času njegove aktivne planinske ustvarjalnosti, ko je poleg planinskih del tudi aktivno zagovarjal slovenske planinske pravice, katere je vedno cenil in spoštoval. Pot naj bi potekala po obstoječih nadelanih planinskih poteh in vrhovih ter planinskih postojankah, kjer naj bi bili le spominski žigi. Pot bi se morala pričeti v Logarski dolini in potekati po vrhovih Ostrice, Planjave, Turske gore, Rink, Skute, Dolgega hrbta, Grintovca, Kočne, Mrzle gore. Vključene bi morale biti planinske koče na Okrešlju in Korošici, na Kamniškem in Kokrš-kem sedlu, na Sp. Ravni in Ledinah. Vodnik naj bi pripravila in izdala Založba PZS, v sodelovanju z d.o.o. Logarska dolina, komisijo za pota in varstvo gorske narave pri PZS. V vodniku bi bilo potrebno prikazati področja Friscaufovega raziskovanja, nadalje projektov in finansiranja planinskih poti na Tursko goro, Grintovec, Kočno in poti iz Zg. Ravni na Mli-narsko sedlo. Zajeti pa bi morali tudi kulturne, naravne in botanične znamenitosti, s katerimi se srečujemo v teh okoljih. Prepričan sem, da se bo ta projekt lahko kakovostno izvedel in bo pomemben prispevek k popularizaciji tega predela Alp in da bo dodatni motiv za zbliževanje evropskih narodov. Predlagano in načrtovano je bilo tudi finansiranje, del sredstev naj bi prispevala EU. V upanju, da se bo načrtovana pot uresničila vas prisrčno planinsko pozdravljam. predsednik PZS mag. Franc Ekar PRISPEVEK O 230 LETNICI PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV V planinskem časopisu "LO SCARPONE", glasilu CAI italijanskega planinskega društva, je Marko Onida, stalni generalni sekretar "Alpske konvencije" s sedežem v Inns-brucku, pripravil prispevek o jubilejnem pohodu ob 230. letnici prvega vzpona na vrh Triglava. Gospod Onida se je odzval povabilu na ta pohod in praznovanje triglavskega jubileja in se pridružil predsedniku PZS. Skupaj sta odšla iz Mojstrane od Aljaževega spomenika na Planiko in nato z vsemi že tam zbranimi planinci in gosti iz tujine naprej po Gorjanski poti preko Skrbine na vrh Triglava. S 1. januarjem 2009 Slovenija prevzema od Francije predsedovanje "Alpski konvenciji". Pričakujemo, da se bodo med slovenskim predsedovanjem Alpski konvenciji dokončno uredili ^■■MretS^Hk... Podpisi pro- SENTIERII .O yCARPONL. ffij ... • tokolov in še posebej, da se bodo uresničevali predvsem tisti, ki se nanašajo na ohranjanje in varovanje Alp. Letnik 34 / številka 11 - 2008 O Con passo sicuro liro /taiiflffo sni mlifti deilii ImcktA ' i oItobrf rfW HS" (Yin$«$o nniionuk 8 Obvestila Planinske zveze Slovenije 44. SREČANJE 3 DEŽEL 2008 V NABORJETU IN OVČJI VASI Letošnje srečanje treh dežel je bilo v organizaciji CAI Furlanije-Julijske Krajine (FJK)in društva CAI XXX. Oktober iz Trsta v soboto in nedeljo 11. in 12. oktobra v Nabor-jetu (Malborghetto) in Ovčji vasi (Valbrunna). Srečanje, ki se je v Beneški palači v Naborjetu pričelo v soboto 11. oktobra ob 10,30 pod vtisom smrtne prometne nesreče koroškega deželnega glavarja Joerga Heiderja je otvoril predsednik društva XXX oktober gospod Giorgio Godina. Poudaril je, da je srečanje namenjeno delu Juliusa Kugyja, ki je živel in delal tudi v času, ko na področju treh dežel ni bilo meja, kot jih ni tudi sedaj. Ne tem, da ni meja je potrebno graditi tudi bodoče sodelovanje in pripravljati skupne projekte. Eden od takih projektov bo tudi posvet »Planinci in EU«, ki bo v Trstu 14. februarja 2009, osnove zanj pa bodo podane na bližnjem kongresu CAI 18. in 19. oktobra v Predazzu. centrov CAI v Ovčji vasi, PZS v Bavšici in centra OeAV Glockner Haus. Tako se letos v Furlaniji uredili dve novi koči z namenom, da omogočijo lokalnemu prebivalstvu boljše življenje in nove možnosti s katerimi bi zajezili zapuščanje gorskih vasi in odhajanje prebivalstva v dolino. Omeni različne projekte, na katerih bi lahko skupaj delovali in povezovali tri dežele. Stanje na Koroškem in v Sloveniji sta opisala Herwig Gräbner in Uroš Vidovič, ki je orisal možnosti za sodelovanje v novi evropski finančni perspektivi na področju skupnih projektov SLO - I in SLO - A. Tu se odpirajo možnosti na področju dviga kvalitete planinskih koč in sanacije in povezave planinskih poti. O tem področju so v nadaljevanju spregovorili še predstavniki FJK in Koroške in se dogovorili za skupno srečanje v Mojstrani 23. oktobra 2008. Po uvodnem govoru je vodenje srečanja prevzel Paolo Lombardo, predsednik CAI Furlanije - Julijske Krajine, ki je po minuti molka v spomin na Joerga Heiderja povabil v delovno predsedstvo Uroša Vidoviča in g. Herwiga Grabnerja, iz vodstva OeAV Koroške, ki sta se zahvalila za povabilo in pozdravila prisotne v imenu obeh organizacij. Za njima so se s pozdravnimi govori zvrstili še predstavniki vodstva CAI gospod Gigio Brusandin in pa župan občine Naborjet iz Kanalske doline (Val Canale) gospod Alessandro Oman. V delovnem delu srečanje je Paolo Lombardo najprej predstavil osnovno idejo o povezovanju na skupnih projektih zlasti na področju učnih O delu na planinskih poteh, vzdrževanju koč v FJK sta govorila Paolo Lombardo in predstavnik FJK za pota. Od deželne vlade prejmejo letno za vzdrževanje poti in koč 100.000 €, 250.000 € dobijo od deleža za pomoč v gorah. Od 100.000 € jih porabijo cca 25.000 za vzdrževanje poti, 5.000 € so stroški helikopterja, ostalo pa gre za planinske koče. Glede na to, da CAI prejme za celo Italijo s strani države med 250.000 - 300.000 € je iztržek FJK na lokalni ravni zelo soliden. Predstavnik Koroške je poudaril le to, da se na področju poti, zlasti pa koč z FJK ne morejo primerjati. So pa letos s pomočjo mesta Beljak in manjših krajev ob meji s Sloveniji uredili več planinsko - turističnih poti, ki so jih opremili z novo signalizacijo, katere namen je zlasti povečanje varnosti pohodnikov. Za to so porabili cca 490.000, od katerih so skoraj 300.000 € prispevale občine in mesto Beljak, ostalo pa deželna vlada in EU. 5 Letnik 34 / številka 11 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Po končani razpravi o poteh je bila na vrsti predstavitev delovanja mladih, uporabe/izrabe učnih centrov v kateri so predstavniki FJK predstavili delo z mladimi pri njih. Predlagali so tudi rotacijo in izmenjavo taborov mladih treh dežel in tesnejše medsebojno sodelovanje mladih. V zvezi s tem je Lombardo omenil tudi projekt (v pripravi) FJK, da se s šolami podpiše sporazum o sodelovanju na področju planinske vzgoje mladih. Delo PUS Bavšica je predstavil Danilo Sbrizaj, ki je opisal kako se PUS upravlja in kakšna je zasedenost ter komu vse je PUS namenjeno. Možnosti angažiranja mladih je več, saj se ne ponuja le planinskih vsebin ampak tudi druge, ki mlade zanimajo, kor so kolesarstvo, rafting, kulturne in zgodovinske vsebine, spoznavanje in varstvo narave... PUS ni namenjen le mladim, ampak tudi vodnikom PZS, markacistom, varuhom gorske narave in mentorjem. Podprl je idejo povezave in izmenjave programov med tremi centri, saj vsak nudi kaj, kar je specifično le zanj in druga dva tega ne moreta ponuditi. Svoje poročilo o delovanju gorskega centra v Tolminu je dodal še Gregor Rupnik, predsednik MDO Posočja. Srečanje se je uradno zaključilo v poznih popoldanskih urah, ko so se udeleženci preselili v center Julius Kugy v Ovčji vasi, kjer so zanimive razprave potekale do poznih večernih ur. V nedeljo so si udeleženci ogledali še Svete Višarje. Dogovorili so se tudi, da bo 45. srečanje čez leto dni v organizaciji PZS - MDO Posočja, verjetno v Goriških Brdih. Udeleženci s strani PZS: Uroš Vidovič - podpredsednik PZS, Danilo Sbrizaj - GS PZS, Drago Horjak, Drago Dretnik in Vili Blatnik iz MDO Koroške, Gregor Rupnik, Žarko Rovšček, Dušan Plesničar in Igor Bonča iz MDO Posočja, Miro Eržen, Branko Bergant, France Benedik in Valerija Sušnik iz MDO Gorenjske. Zapisal: Danilo Sbrizaj GS PZS OBISK DELEGACIJE ČRNE GORE V SLOVENIJI predstavnika ministrstva za turizem Črne Gore. Obisk je omogočil UNDP - program Združenih narodov za razvoj, saj je večina članov zaposlena v raznih agencijah. V času od 2. do 9. novembra 2008 je Slovenijo obiskala delegacija iz Črne Gore, ki so jo sestavljali člani PZČG in KZČG ter Člani so v ponedeljek najprej obiskali sedež PZS, kjer so se seznanili z delom PZS, komisij Letnik 34 / številka 11 - 2008 10 Obvestila Planinske zveze Slovenije in strokovne službe, predstavniki Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje pa so jim predstavili organiziranost reševanja. V torek so si v spremstvu UV in SD ogledali Erjavčevo kočo na Vršiču, potem pa spremljali predstavitev PZS o pomenu planinskih koč, njihovem upravljanju in problemih. V sredo in četrtek so imeli razne delavnice, v petek pa so si ogledali na Brniku organizacijo službe za reševanje v gorah. V soboto smo si ogledali še Kočo na Blegošu, kjer so gostitelji iz Škofje Loke predstavili kako so obnovili kočo v zadnjih štirih letih. Obisk delegacije bo - upamo - prispeval k medsebojnemu povezovanju obeh zvez, in upamo tudi trženju naših programov in znanja. generalni sekretar PZS Danilo Sbrizaj KOMISIJE UO PZS POROČAJO VODNIŠKI KOTIČEK Vodniška komisija PZS v letu 2009 razpisuje naslednja usposabljanja za vodnike PZS: Tabela 1: Tečaji_ ZAP. ŠT. USPOSABLJANJE IZVAJALEC LOKACIJA DATUM DATUM IZPITA 1. Sprejemni izpit in preizkusna tura za pridobitev kategorije A na deljenem tečaju PU VK PZS naknadno 14. 2. -15. 2. 14. 2. -15. 2. 2. Tečaj za kategorijo A PU VK PZS različno po Sloveniji marec - junij šest vikendov (12 dni) 13. 6. - 14. 6. 3. Sprejemni izpit in preizkusna tura za I. izmeno strnjenega tečaja Tečaj za kategorijo A, I. izmena PU VK PZS PU VK PZS naknadno Bavšica 16. 5. - 17. 5. 27. 6. - 8. 7. 16. 5. -17. 5. v okviru tečaja 4. Sprejemni izpit in preizkusna tura za II. izmeno strnjenega tečaja Tečaj za kategorijo A, II. izmena PU VK PZS PU VK PZS naknadno Bavšica 31. 5. - 1. 6. 8. 7. - 19. 7. 31. 5. - 1. 6. v okviru tečaja 5. Tečaj za kategorijo B, 1. skupina PU VK PZS Češka koča 14. 5. - 17. 5. 6. 6. - 7. 6. 6. Tečaj za kategorijo B, 2. skupina PU VK PZS Okrešelj 28. 5. - 31. 5. 20. 6. - 21. 6. 7. Tečaj za kategorijo B, 3. skupina PU VK PZS Bavšica 4. 6. - 7. 6. 20. 6. - 21. 6. 8. Tečaj za kategoriji C PU VK PZS Bohinj 25. 9. - 27. 9. 17. 10. 11 Letnik 34 / številka 11 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije 9. Tečaj za kategorijo D, 1. skupina PU VK PZS Valvasorjev dom 12. 2. - 15. 2. 7. 3. - 8. 3. 10. Tečaj za kategorijo D, 2. skupina PU VK PZS Grohot 12. 3. - 15. 3. 4. 4. - 5. 4. 11. Tečaj za kategorijo G PU VK PZS Planina na Kraju 25. 2. - 27. 2. 14. 3. - 15. 3. 12. Tečaj za kategorijo E PU VK PZS Planina na Kraju 28. 2. - 1. 3. 21. 3. 13. Tečaj za IPV PU VK PZS različno po Sloveniji januar - junij junij Rok prijav: 2 meseca pred tečajem, pri tečajih A pa 2 meseca pred sprejemnim izpitom. Tabela 2: Izpopolnjevanja_ ZAP. ŠT. USPOSABLJANJE IZVAJALEC LOKACIJA DATUM USPOSABLJANJA 1. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah PU VK PZS Grohot 21. 2. - 22. 2. 2. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah PU VK PZS Erjavčeva koča 14. 3. - 15. 3. 3. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah PU VK PZS Valvasorjev dom 28. 3. - 29. 3. 4. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah MDO SAVINJSKE in MDO PODRAVJA Logarska dolina 18. 4. - 19. 4. 5. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO DOLENJSKE Z BELO KRAJINO Gorjanci 18. 4. - 19. 4. 6. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO LJUBLJANE Kamniška Bistrica 8. 5. - 9. 5. 7. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO KOROŠKE Koča na Narav-skih ledinah 9. 5. - 10. 5. 8. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO PODRAVJA Boč 8. 5. - 9. 5. 9. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO PODRAVJA Boč 9. 5. - 10. 5. 10. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO GORENJSKE Valvasorjev dom 16. 5. - 17. 5. 11. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO SAVINJSKE Okrešelj 16. 5. - 17. 5. 12. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO POSOČJA Bavšica 23. 5. - 24. 5. 13. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO ZASAVJA Mrzlica 23. 5. - 24. 5. 14. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah MDO NOTRANJSKE Krim 30. 5. - 31. 5. 15. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah PU VK PZS Bavšica 26. 9. - 27. 9. 16. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah PU VK PZS Bavšica 3. 10. - 4. 10. Rok prijav: mesec dni pred izpopo njevanjem. Letnik 34 / številka 11 - 2008 O 12 Obvestila Planinske zveze Slovenije Na podlagi prvega odstavka 17. člena Pravilnika komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije (Obvestila PZS, št. 11, z dne 15. 11. 2004) sklicujem ^^ ZBOR DELEGATOV KOMISIJE ZA VARSTVO GORSKE NARAVE v petek, 21. novembra 2008, ob 17. uri v dvorani Krajinskega parka Radensko polje - v ustanavljanju, CENTER Grajski vrt Boštanj d.o.o. Veliko Mlačevo 59, 1290 Grosuplje Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva in organov Zbora delegatov KVGN 2. Poročila o delu KVGN za leto 2008 3. Finančno poročilo 4. Razprava o poročilih 5. Predstavitev in potrditev programa dela KVGN za leto 2009 6. Aktualna problematika v delovanju KVGN 7. Razno Po zboru bo s kratkim uvodom prikazan grafičen potek v tem letu odprte Poti Karla in Žige Zoisa, nato pa bo mag. Tina Mikuš predstavila nadvse zanimiv Krajinski park Radensko polje - v ustanavljanju. KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE LICENČNO USPOSABLJANJE VARUHOV GORSKE NARAVE Drugo licenčno usposabljanje VARUHOV GORSKE NARAVE je bilo 25.10.2008 v Planinskem domu pri Gospodični na Gorjancih. Nanj so bili povabljeni vsi VGN, ki so se usposobili na 1.,2. in 3. usposabljanju (2002, 2003 in 2004) pa se usposabljanja niso udeležili v letu 2007. Udeležilo se ga je 12 VGN iz različnih PD iz vse Slovenije. Izpopolnjevanje smo pričeli ob 8.45 s predavanjem NATURA 2000, ki ga je izvedel strokovnjak iz Zavoda za varstvo narave RS, območna enota Novo mesto prof. Dušan Klenovšek, nadaljevali s predavanjem Kulturna krajina, ki ga je izvedla dipl. ing. krajinarstva Maja Bido-vec. Po kosilu so vsi aktivno sodelovali v delavnici na temo Najbolj pereči naravovarstveni problemi v PD. Na zaključku jih je načelnica KVGN Rozalija Skobe seznanila z novostmi in celostno podobo VGN (majice, diplome, znač- Načelnica KVGN UO PZS Rozalija Skobe l.r. ke, izkaznice, zloženka), pozdravil pa jih je tudi podpredsednik PZS Rudolf Skobe. Izpopolnjevanje je bilo zaključeno ob 15. 30 uri. Vsi predavatelji so predavali brezplačno. Nudili smo jim le enolončnico za kosilo, MDO Dolenjske in Bele krajine pa slaščico, za kar se iskreno zahvaljujemo. 13 Letnik 34 / številka 11 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE NA SEJMU » NARAVA -ZDRAVJE« 2008 Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 2. do 5. oktobra 2008 potekal 39. sejem »Narava - zdravje«, na katerem se je predstavila tudi Planinska zveza Slovenije. Na sejmu je sodelovala Komisija za varstvo gorske narave v sodelovanju z Mladinsko komisijo. Letos je bil moto sejma »Ohranimo Zemljo«. Letošnja novost sejma je bil tudi sklop »Sobi-vanje človeka z naravo«. V Komisiji za varstvo gorske narave se zavedamo, da smo del narave in moramo ohraniti Zemljo in življenje na njej. Sejma se je zaradi brezplačnega vstopa udeležilo veliko ljudi, zato je bila dobra promocija za PZS, KVGN in MK. Na sejmu sta poleg načelnice KVGN Rozi Skobe in članice komisije Ljube Brank, sodelovali tudi varuhinji gorske narave Anja Habjan in Erika Bizilj iz PD RTV Ljubljana. 6. MEDNARODNA KONFERENCA IN GENERALNA SKUPŠČINA ZAVAROVANIH OBMOČIJ V ALPAH od 8. do 10. oktobra 2008 na Bledu, pod sloganom »Življenje v Alpah - novi izzivi«. Poročilo s konference, katere se je v imenu PZS in CAA udeležila tudi predstavnica KVGN UO PZS Task Force Protected Areas (pisarna za zavarovana območja) pri Stalnem Sekretariatu Alpske konvencije je srečanje organizirala skupaj s Triglavskim narodnim parkom in mrežo zavarovanih območij -ALPARC. Cilj Mreže zavarovanih območij v Alpah, ki danes združuje že več kot 800 večjih zavarovanih območij v Alpah je izmenjava znanj, tehnik in načinov upravljanja v zavarovanih območjih v Alpah. Spodbuja sodelovanje na naslednjih področjih: • Varstvo in upravljanje zavarovanih območij v Alpah kot tudi njihovih naravnih virov, prebivalcev, živalskih in rastlinskih vrst ob upoštevanju veljavnih mednarodnih konvencij in direktiv, Letnik 34 / številka 11 - 2008 predvsem predpisov za oblikovanje omrežja NATURA 2000, • Razvoj turizma ob upoštevanju tako ohranjanja dediščine kot tudi načrta za ekonomski razvoj območja, • Podpiranje gorskega kmetijstva in gozdarstva, ki prispeva k ohranjanju biot-ske raznovrstnosti, • Ozaveščanje, informiranje in izobraževanje širše javnosti in lokalnega prebivalstva tako o pomenu naravnih in kulturnih vrednot v Alpah. Alpska mreža se zavzema tudi za oblikovanje skupnih komunikacijskih orodij, za pripravo evropskih projektov (INTERREG, LIFE, ...) ter za vzpostavitev različnih orodij in oblik sodelovanja med zavarovanimi območji v Alpah. Glavne teme, ki so bile obravnavane na 6. mednarodni konferenci so bile: • Kako lahko zavarovana območja prispevajo k trajnostnemu razvoju v svoji regiji, • Ohranjanje alpske biotske raznovrstnosti, 14 Obvestila Planinske zveze Slovenije • Obnovljivi viri energije - prispevek k zmanjšanju učinkov podnebnih sprememb, • Trajnostni turizem - prispevek k lokalnemu gospodarstvu Alpska konvencija v 12. členu obvezuje ustanovitev Ekološke mreže zavarovanih območij v Alpah, ker to niso samo narodni parki. Ti tvorijo jedra, ki morajo biti povezana z drugimi zavarovanimi območji za ohranjanje in trajno zagotavljanje biotske raznosvrstnosti. Narava ne upošteva meja zavarovanih območij ali državnih meja. Poleg tega poseganje človeka v naravo in krajino vse pogosteje povzroča delitev oz. drobljenje habitatov, stalno pa tudi zavira izmenjavo in selitve rastlinskih in živalskih vrst. Vse to ogroža za evropske razmere edinstveno biotsko raznovrstnost v Alpah. K ureditvi te problematike naj bi sedaj pripomogla vzpostavitev ekološke povezanosti na celotnem območju Alp in zunaj njega, zato Mreža zavarovanih območij v Alpah (ALPARC), Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA), Mednarodni znanstveni odbor za raziskovanje Alp (ISCAR) in Program za Alpe (WWF) pripravljajo večji projekt s tega področja. Prve dejavnosti v okviru projekta bodo priprava seznama ukrepov, izbor poskusnih območij, namenjenih vzorčnemu izvajanju ukrepov, in opredelitev vseh povezav, ki so pomembne za delovanje ekološke povezanosti na celotnem območju Alp. Projektni partnerji tesno sodelujejo z alpskimi državami v platformi "Ekološki kontinuum", ki je bila ustanovljena v okviru Alpske konvencije. Sredstva za izvajanje tega projekta, ki se bo iztekel konec leta 2008, prispeva švicarski Sklad za varstvo narave MAVA. Pri Projektu Ekološki kontinuum pri katerem bodo izdelane metode dela, katalogi ukrepov, koordinacija, financiranje, vključevanje lokalnih interesov konkretno sodelujejo štiri regije Isere (F), Berhtesgaden (D), Engadin-Alto Adi-ge-Val dellAdige (CH) in Vhodne Alpe (A). Velik projekt je ECONNECT saj sodeluje 25 partnerjev. Cilji so: sodelovanje med inštituci- jami, komuniciranje v ekoloških mrežah, har-moniziranje metod in podatkov, določiti stičišča, kjer je treba delo intenzivirati in drugi. Projekt bo potekal v sedmih pilotnih regijah. Z referati je bilo predstavljenih cela vrsta konkretnih projektov iz različnih narodnih parkov (Gesäuse, Biosferni rezervat Entlebuch (CH), Berchtesgaden (D), Univerza uporabnih ved v Rapperswilu (CH), Dolomiti Friulane in Prealpi Giulie (I), Logarska dolina in drugi. 6. generalna skupščnina zavarovanih območij v Alpah je potekala vzporedno s programom mednarodne konference. Predstavljeno je bilo delo v preteklem obdobju 2007-2008. Območje Alparc obsega 14 narodnih parkov, 60 naravnih parkov, 340 rezervatov, 10 biosfernih rezervatov. Sekretariat stalne konference skupaj s pisarno Task Force ureja in koodinira postopke in obvešča Alpsko konvencijo. V zadnjem obdobju so izdelali tudi merila (indikatorje) za ugotavljanje učinkovitosti upravljanja narodnih parkov. Največje aktivnosti v dveletnem obdobju pa os bile: Ustanavljanje ekoloških mrež, projekt ECONNECT, ALPENCOM. Izvedene so bile volitve novega Mednarodnega izvršnega odbora. Predstavljen je bil tudi program za leta 20092010. Uudeležencem Mednarodne konference so otroci iz Slovenije, Italije, Nemčije in Avstrije predstavili svoje poglede o življenju v Alpah in priporočila za prihodnost. To so izvedli s plesom (otroci iz Nockberga), pripovedmi in pesmimi (otroci iz Berhtesgadna in Prealpi Julie) ter vse skupaj povezali otroci iz Slovenije. Po predstavitvi so otroci odšli na ekskurzijo po Triglavskem narodnem parku (v Radovno na Pocarjevo domačijo). V okviru mednarodne konference je bilo organiziranih tudi več ekskurzij v Triglavskem narodnem parku. Ljuba Brank, članica KVGN D 15 Letnik 34 / številka 11 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije PLANINSKI VESTNIK 3NA POSEBNA PONUDBA PRED LETOM 2009 Vam je naša revija všeč in bi jo radi prejemali vsak mesec? Od začetka septembra do konca leta 2008 Vam ponujamo posebno ugodnost: Postanite naročnik Planinskega vestnika za leto 2009 in ga začnite prejemati že letos. Če naročite in plačate Planinski vestnik do konca leta 2008, dobite za ceno 31,30 € vse številke letnika 2008 od dneva plačila naprej in 12 številk letnika 2009. Tako boste zadnje letošnje številke dobili zastonj! Naročite se tako, da na PZS oddate naročilnico, nam pišete na pv@pzs.si ali pokličete po telefonu 01 434 5687. Naročnina je lahko tudi lepo darilo za vaše bližnje ali prijatelje! KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA OCENA ODPRAVE TUKUCHE PEAK 2008 5.11.2008, Katmandu Kot v preteklosti je tudi letos PZS (KOTG) organizirala odpravo za mlade alpiniste, brez izkušenj v visokih gorah Himalaje. Namen take odprave je spoznati mlade alpiniste s potekom in logistiko odprave, prilagajanje in delovanje na visoki nadmorski višini, spoznati taktiko in način plezanja, se spoznati med seboj in osvojiti vrh. Konec koncev je cilj tudi spoznati gorstvo Himalaje in njene mnogoštevilčne možnosti plezanja ter osvajanja vrhov. Cilj odprave Letnik 34 / številka 11 - 2008 je bil 6920m visoki Tukuche peak, ki se nahaja v skupini Dhaulagirijev v nepalski Himalaji. V bazi smo preživeli 19 dni. Prva preizkušnja odprave je bila aklimatizacija na višino baze. S 2700m (Marpha) smo se dvignili na Yak Kharko (4200m), prespali, naslednji dan pa preko Dhampus pass-a prispeli v bazni tabor (Hidden Valley, 5000m). Ta hitri vzpon v bazo se je nekaterim poznal se kar nekaj dni. Prve akli-matizacije smo opravljali na okoliške vrhove, ki segajo malo preko 6000m. 16 Obvestila Planinske zveze Slovenije Ob prvem poizkusu proti vrhu (direktno z baze na vrh), se je izkazalo, da je vršni greben zaradi izpostavljenosti in snežnih razmer (tudi vršna opast vzdolž celotnega grebena) bolj zahteven kot smo pričakovali. V naslednjih naskokih na goro smo nekaj ključnih mest opremili s fiksnimi vrvmi (ne več kot 200m. Vrvi smo našli na gori). Ob naskoku na vrh se nas je četverica zastrupila s plinom, tako, da nismo bili sposobni za nadaljni vzpon. Ob zadnjem naskoku šesterice na vrh, pa nas je z višine 6600m v dolino odgnal resnično orkanski veter. Žal! Vrh so dosegli štirje člani. Dva člana sta dosegla glavni vrh, dva zahodni vrh. Tisti fantje, ki so bili vseskozi zdravi in so se hitro aklimatizirali, so se na gori nagarali. Nekateri smo na goro odšli 4x. Skupaj z akli-matizacijami je bilo to do 7x nad bazo. Gora z grebenom nase smeri se je izkazala za dokaj težavno glede na razmere. Morda smo, polni plezalnih planov, smer pristopa na goro celo malo podcenjevali. Razen nekaj dni slabšega vremena je bilo vreme lepo. Resnična težava je bil nenehni močan veter, ki je pihal cisto vsak dan, na gori nekaj dni zelo zelo močno. V času našega bivanja v bazi so vrh Tukuche peaka naskakovale se tri odprave, vse neuspešno. Vsi fantje so pokazali veliko pripravljenost za delo, tekom cele odprave, v bazi in na gori. Morda je nekaj posameznikom zmanjkalo nekaj motivacije in samozavesti. Sicer pa smo bili odlična ekipa, homogena, polna E in želje po plezanju, pripravljena na timsko delo, pod odličnim vodstvom Matjaža Š. S tehničnega vidika lahko odpravo ocenim za uspešno. Vsi fantje so spoznali odpravarstvo, Himalajo in dejstvo, da lahko funkcionirajo na višini. Zal je nekaterim zmanjkalo tudi nekaj sreče, da bi dobili piko na i - vrh. Spet so se pokazale izkušnje z zahodnih in centralnih Alp. Fantom dajo prepotrebne izkušnje ter znanje, voljo in motivacijo, samozavest. Sicer že obrabljena fraza, pa vendar, po moje brez teh izkušenj ne bi smelo biti himalajskih odprav. Zavedanje mladih alpinistov o svoji lastni sposobnosti funkcioniranja na visoki nadmorski višini je nujno za kakršnokoli nadaljno resnejšo aktivnost v visokih gorah. Zato menim, da so take odprave koristne, nujne. Poleg tega pa se tako pri nekaterih posameznikih prebudi zelja po "še Himalaje", kar je odlična motivacija za plezanje v prihodnje. Za ostalo bo pokazal čas. Miha Habjan D 17 Letnik 34 / številka 11 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE VABIJO AKCIJE V NOVEMBRU 2008: Več na www.pzs.si DATUM AKCIJA ORGANIZATOR INFORMACIJE 14.11.08 Ogled fotografij z letošnjih popotovanj po Madeiri, Maroku in Paklenici ter predstavitev potovanja na Kanarske otoke PD Pošte in Telekoma Ljubljana 01/ 431 61 14 15.11.08 10. pohod po Trških mejah Laškega PD Laško Cveto Brod 031/ 376 389 15.11.08 Čez Cirnik do Gaja PD Brežice 040/ 202 064 15.11.08 Konj (1803 m) PD Pošte in Telekoma Ljubljana 01/ 431 61 14 041/ 611 089 15.11.08 Pohod spomina na Krn PD Slovenj Gradec 051/ 310 913 15.11.08 Dobrča (1634 m) PD Viharnik 040/ 523 394 15.11.08 11. tradicionalni pohod Krn - pot spominov 1918-2008 Več organizatorjev 05/ 30 23 030 16.11.08 Slovesnost ob 60. letnici PD Domžale PD Domžale Borut Peršolja 01 721 57 14 borut.persolja@guest.arnes.si 16.11.08 Tradicionalni Martinov pohod PD Vrelec 040/ 612 966 16.11.08 V neznano PD Brežice 040/ 202 064 16.11.08 Po Moravški planinski poti PD Pošte in Telekoma Ljubljana 01/ 431 61 14 041/ 756 362 20.11.08 S triciklom od Floride do Kalifornije - predavanje KTK 01/ 43 45 689 22.11.08 V neznano PD Saturnus 22.11.08 Gore - Kopitnik (914 m) PD Viharnik Borut Vukovič 031 / 805 686 22.11.08 Zbor vodnikov Vodniška komisija 01 / 43 45 689 23.11.08 Po Čebularski poti- skozi Krakovski gozd iz Kostanjevice na Krki do Rake PD Polom Kostanjevica na Krki Franc Štokar 041 / 773 545 23.11.08 Mali Goljak in Čaven PD Podpeč - Pre-serje 01/ 3631 175 041 / 795 006 23.11.08 Bohinjski kot PD Pošte in Telekoma Ljubljana 01/ 431 61 14 041 / 830 366 29.11.08 Po poti Soške fronte PD Pošte in Telekoma Ljubljana 01/ 431 61 14 040/ 245 607 29.11.08 Okolica Abitantov PD Viharnik Grega Rihar 041 / 211 693 29.11.08 Gradiška Tura (793 m in Plaz (529 m) PD Ljubljana -Matica Marija Magajne 040/ 531 305 30.11.08 Pohod na Čemšeniško planino PD Zagorje Ferdinand Drnovšek 041 / 886 725 Letnik 34 / številka 11 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije AKCIJE V DECEMBRU 2008: DATUM AKCIJA ORGANIZATOR INFORMACIJE december Slovenija planinari MDO PD Pomurja Dragotin Kuster 041/ 475 588 6.12.08 Miklavžev pohod PD Kobarid Marko Matajurc 041 781 251 6.12.08 Srečanje vodnikov PZS Šaleške doline PD Velenje Franc Maršnjak 031 / 586 382 6.12.08 Zimski pohod z baklami na Mrzlico PD Trbovlje Miro Drnovšek 041/ 957 640 Bojan Gorjup 03/ 56 22 036 6.12.08 Parkljevanje PD Saturnus 6.12.08 Mavrinc (1562 m) PD Viharnik Grega Rihar 041 / 211 693 6.12.08 Gorjanci PD Bohor Senovo Marjan Poznič 041/ 901 308 7.12.08 Pohod po obronkih Celja PD Grmada Celje Robi Koritnik 031 / 353 373 13.12.08 5. spominski pohod po poteh osvoboditeljev Starega Piskra PD Celje Matica PD 03/ 492 48 50 13.12.08 5. spominski pohod po poteh osvoboditeljev Starega Piskra PD Železničar Celje Ratej 041 / 792 734 13.12.08 Pohod iz Kanala na Jelenk PD Valentin Stanič Kanal PD 05/ 389 63 43 13.12.08 Učka PD Viharnik 051 / 256 726 14.12.08 Spominski planinski pohod na Tisje PD Litija Peter Rutar 031/ 643 743 14.12.08 Zimsko vodniško izpopolnjevanje PD Ljubljana Matica PD 01/ 231 26 45 www.planinskodrustvo-ljmatica.si Se želite prihodnje leto povzpeti na Ararat? Na razpolago je še nekaj prostih mest. Odhod 19. julija in povratek 2. avgusta 2009. Za vse informacije se obrnite na aleksander.cicerov@gov.si. PLANINSKA DRUŠTVA IN KOMISIJE POROČAJO OPD KOPER: TRIDESETI SPOMINSKI POHOD NA SLAVNIK Obalno planinsko društvo Koper je prvo nedeljo v oktobru organiziralo tradicionalni spominski pohod na Slavnik, letos že tridesetič zapovrstjo. Množični pohod, z vpisom in izkaznicami, so prvič priredili ob 30-letnici Obalnega planinskega društva, leta 1979. Takratnemu predsedniku društva, Vinku Lovrečiču, gre zasluga, da je pohod postal tradicionalen in naveden v koledarju akcij Planinske zveze Slovenije. Z njemu značilno zav- zetostjo za širjenje planinstva v slovenski Istri si je zadal nalogo, da postane Slavnik - istrski Triglav, tudi širše prepoznaven v planinskem svetu. Že naslednje leto je bil sprejet Pravilnik organiziranega množičnega pohoda na Slavnik (zdaj preimenovanega v spominski pohod na Slavnik) in v njem zapisan namen pohoda: obujanje in počastitev spomina na kurirske poti, ki so vodile preko Slavnika in borb, ki jih je v gozdovih Slavnika bojeval Istrski odred med NOB. Hkrati pa pohod pomeni tudi navajanje ljudi na hojo in zdravo življenje. Kdor se pohoda udeleži prvič, na vrhu prejme izkaznico za vpisovanje nadaljnih pohodov. Za 19 Letnik 34 / številka 11 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije 3-kratni pohod udeleženci prejmejo bronasto značko, za 6-kratni srebrno, za 9-kratni pohod pa zlato značko. V zahvalo za vztrajnost pa za 10, 20 in 30-kratni pohod društvo podeli posebno priznanje. Tudi letošnjega, jubilejnega pohoda so se v prelepem sončnem vremenu udeležili mnogi planinci, kolesarji in ljubitelji Slavnika iz slovenske in hrvaške Istre, s Krasa, Trsta, Brkinov in mnogih drugih krajev. Našteli so jih preko 600, med njimi kar 100 prvopristopnikov. Prišli so tudi predstavniki PZS in Tumovi sorodniki. Pogrešali so le dolgoletne redne obiskovalce in prijatelje iz Zagreba in Pleternice. Še posebej jim je bilo žal za planinca Josipa Sakomana, pobudnika Istrske planinske poti, ki je moral zaradi bolezni ostati doma. Obalni planinci in planinke so udeležence z veseljem pričakali z njihovim razpoznavnim planinskim čajem. Skupaj so uživali v prelepem razgledu in obudili spomine na pretekle pohode. Beseda je nanesla tudi na pohode, ko jim vreme ni bilo naklonjeno in ni bilo možnosti za klepet. Prisluhnili so Hrušiškim fantom izpod Slavnika, ki so zapeli na svečanosti ob Tumovi koči, kjer so obudili spomin na pobudnika pohoda, pokojnega Vinka Lovrečiča in na vse tiste, ki so vsa ta leta pomagali pri prireditvi. Obeležili so tudi 150-letnico rojstva dr. Henrika Tume, po katerem se imenuje koča na vrhu Slavnika. O njegovi osebnosti, delu in pomenu je spregovoril zgodovinar dr. Branko Marušič. Dr. Viktorja Vovka, domoljuba, pobudnika organiziranega planinstva v slovenski Istri, ustanovitelja planinskega duštva v Kopru in njegovega dolgoletnega predsednika, je ob 40. obletnici njegove smrti predstavil dr. Tone Wraber, ki je še kot mladenič z njim prijateljeval. S tem so se koprski planinci oddolžili možem, brez katerih planinstvo v slovenski Istri ne bi bilo to, kar danes je. Maruška Lenarčič KALISCE 10. 10. 2008 Na sliki: 10.10.2008 so na Kališču v megli opravili predpisan zemljiško odmerjeni geodetski postopek v popolnem sožitju z lastniki in kupci. Letnik 34 / številka 11 - 2008 O P' I laninski dom na Kališču pod Storžičem so ustanovitelji kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva načrtovali že v letu 1894, ko so nastali prvi podružnični akti. Žal pa se jim načrti niso uresničili, zato so se takratni delovni in napredni kranjski planinci preusmerili na področje Stola, kjer so leta 1910 dogradili Prešernovo kočo. Misel na Kališ-če ni mirovala, zato so se po 2. svetovni vojni, leta 1945 odločili, da na Kališču končno zgradijo planinsko postojanko. Skupaj z domačini so določili lokacijo na zemljišču Agrarne skupnosti Bašelj. Ideja, da bi kupili lovsko kočo na Kališču od Dolenc Franca ni uspela, saj jo je prodajal za 45.000 dinarjev. Kranjsko PD takrat ni uspelo dobiti toliko sredstev, zato so opustili to namero, kajti za ta znesek je bila odkupljena s strani države LRS. V letu 1949 se je planinska koča začela graditi in je bila končana leta 1959, ob praznovanju 60. letnice kranjskega planinstva. Leta 1957 je bila izvedena nacionalizacija zemljišč Agrarne 20 Obvestila Planinske zveze Slovenije skupnosti, ki pa so bila denacionalizirana v devetdesetih letih. Ker se v tem času niso uredile zemljiške izmere in pravnomočna pisna pridobitev zemljišča, je nastal zahtevek za vračilo zemljišča. Bilo je kar nekaj trdih pogajanj med Agrarno skupnostjo in PD Kranj. Ko so po planinsko zaključili pogajanja, je Agrarna skupnost Bašelj sprejela sklep, da dovoli odprodajo zemljišča PD Kranju. Tako je po dolgem času prišlo do uskladitve in določitve površine zemljišča za planinski dom in pripadajoče funkcionalno zemljišče. Na Kališču so se zbrali predstavniki Agrarne skupnosti Bašelj, PD Kranj in geometri firme Prolo-ko Jezersko in naredili obojestransko usklajeno izmero vrha Kališča in tako po skoraj 115 letih zaključili načete namere in želje planincev PD Kranj. PD Kranj PRIJAVA ŠKODE NA VODOVODNEM OMREŽJU ALJAŽEVEGA DOMA V VRATIH - REKA BISTRICA Poškodbe na vodovodu Aljaževega doma -posledica poplavljanja reke Bistrice Zaradi močnega deževja, ki je zajelo dolino Vrat v obdobju 30.10 .do 01.11.2008 in zaradi česar je bila tudi neprevozna državna cesta Mojstrana -Vrata v obdobju 30.10. do 3.11. 2008, smo člani UO PD Dovje-Mojstrana , danes pregledali situacijo na cesti in v okolici Aljaževega doma. Pri pregledu smo ugotovili: Zaradi obilnih padavin narasla reka Bistrica, se je na mestu, kjer vodovod za Aljažev dom prečka reko Bistrico, močno zajedla v desno brežino, odnesla zaščitno kamnito varovanje, spodkopala brežino in jo delno odnesla, poškodovana pa je tudi zaščita prehoda vodovoda preko reke. Pri tem je tako poškodovala cevovod vodovoda, da sta Aljažev in Šlajmerjev dom v tem trenutku (k sreči smo oba 20.10.2008 zaprli), brez vodne oskrbe. Glede na to, da se iz istega vodovoda napajajo tudi počitniški dom podjetja Lip Bled in počitniški dom ZZB NOV Dovje-Mojstrana, so tudi ti objekti brez vode. Ker se glede na letni čas zelo hitro približuje obdobje, ko ne bodo možni več nobeni gradbeni posegi; Aljažev dom pa običajno v spomladanskih mesecih odpiramo okoli 20. aprila, ko je v Vratih še sneg , bo odpiranje Aljaževega doma v letu 2009 v tem terminu, brez takojšne sanacije, onemogočeno. V najboljšem slučaju (odvisno od vremenskih razmer), bo zakasnitev odpiranja za cel mesec dni. Po laični oceni je obseg potrebnih sredstev za sanacijo škode v višini 70.000 €. Zaščitni odvodni jarek ob Šlajmerjevem domu Odvodni jarek je uspešno odigral svojo vlogo, glede na velike količine vode, ki je v relativno kratkem času hudourniško pritekla iz višje ležečih predelov in delno po poti na Škrlatico, pa je očitno, da bomo morali jarek še poglobiti in ga nekoliko podaljšati proti ustju. S tem bomo preprečili, da bi voda v podobnih slučajih zalila Šlajmarjev dom. Predlagamo, da se dela izvedejo istočasno ob sanaciji vodovoda Državna cesta Mojstrana -Vrata Cesta je že brez neurij postala gozdna pot, saj že leta ni doživela resnih vzdrževalnih posegov. Sedanje neurje pa je cesto na Čerlovcu naredilo popolnoma neprehodno -zapora več dni; cestišče pa je zasuto in razkopano na več mestih, predvsem na relaciji Peričnik -Vrata, kjer so (težko reči najslabši, ker je vse slabo) izredno kritični odseki poleg Čerlovca - Kreda (že 3 leta zgolj opozorilne table - ni zaščitne škarpe (medtem se dela skoraj umetniška škarpa na popolnoma nepotrebnem počivališču? -Table na cesti Kranjska Gora -Jesenice); odsek Galerije-Čerlovec; Turkova planina; odsek pred parkiriščem. Ne razumemo tudi, da ni nadzora nad gozdarji oziroma lastniki gozdnih parcel, ki pri vlaki lesa še dodatno uničujejo cestišče; vlake pa so pravi dovodni kanali vode na cesto. Kakorkoli cesta, taka kot je sedaj bo spomladi neprevozna ! Z ozirom, da nastala situacija daleč presega možnosti PD Dovje-Mojstrana, da bi nastalo 21 Letnik 34 / številka 11 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije škodo na vodovodnem omrežju saniralo, prosimo Občino Kranjska Gora za pomoč in sicer predlagamo, da ukrepa v skladu s predvidenimi ukrepi za primere naravnih nesreč in v tem smislu zagotovi najnujnejša sredstva za takojšno sanacijo vodovodnega omrežja in v sodelovanju z MOP, zagotovi pogoje za delno regulacijo reke Bistrice v tem delu. Glede ceste pa predlagamo, da se takoj pričnejo razgovori z Ministrstvom za promet za pripravo projekta celovite sanacije ceste in vzpostavitev minimalnih standardov za njeno vzdrževanje. Za razumevanje se Vam najlepše zahvaljujemo in Vas prosimo za takojšne ukrepanje. S planinskimi pozdravi predsednik PD Dovje - Mojstrana Miro Eržen fotografije stanja 3.11.2008 OSTALO KANČ - GORA, KI NE VRAČA SVOJIH ŽRTEV Po trdi »vajeniški« in ustvarjalni »mojstrski« dobi v domačih in tujih gorah je Tone Škarja uspešno posegel po himalajskih lovorikah in pomagal Sloveniji k ugledu alpinistične velesile. Udeležil se je enaindvajsetih himalajskih odprav in ogledniških pohodov, večine kot vodja, in zabeležil svojo gorniško pot v sedmih knjigah in vrsti delno potopisnih delno idejnih in realistično ocenjevalnih člankov. Tudi ta knjiga, daleč od namigovanja na »polbogove v herojski borbi z goro«, je zgled gorniškega realizma. Vešče in domala umetniško napisana je trezen in izjemno nazoren prikaz himalajskih privlačnosti in osornosti, usodnih zasukov in bleščečih uspehov, človeške poniglavosti in muhavosti - in seveda zavzetosti in askeze in krhkosti. Šestdeset Slovencev je garalo po labirintih Kangčendzenge in iskalo Letnik 34 / številka 11 - 2008 22 pot k njenim vrhovom, mnogi od njih so v navalu mladostnega zagona že prestopili usodno črto, trije prav na tej »gori, ki ne vrača svojih žrtev«, kot pravi avtor. Tudi domačini so samo ljudje, ali predvsem ljudje, koleriki in sangviniki, polni vročih želja, kot »Lepa Vida« bi se radi izkopali iz svoje preklete garaške obrobnosti. Ne vedo za pasti in temne plati bogatega in navidezno preskrbljenega zahodnjaškega življenja, malikujejo podobo, ki jo prinašajo odpravarji. Sredi tega človeškega okvira se dviga donebesna gora, trda in mrzla, ena najhujših lepotic zemeljske krogle, gora, ki hkrati nagrajuje in si jemlje krvni davek, zapeljiva in pogubna kot starogrška sirena. A tu ni umika. Izziv je premočan. »Raje en dan lev kot vse življenje ovca!« si prišepetava viharniška mladost. Stanko Klinar Obvestila Planinske zveze Slovenije "-DIDAKTA KANGCENDZENGA Po tfdi »vajeniški« in ustvarjalni »mojstrski« dobi - v domač »fvjn tujih gorah jo Tone Škarja uspešno pi>sinrtlhnoriwv homkti hnrhl r on m,,. i a jointl Gora usode L« na »polbogove v herojski borbi ?, goro«, j e zgled gorniskega realizma. Vciie in domala umetniško napisana je trezen in i^emno nazoren p rikaz himalajskih privlačnosti in osornosti, usodnih ^ zasukov in bleščečih uspehov, človeiSte ponl^lavosti '„, in muhavosti - In seveda zavzetosti In askeze in krhkosti. Šestdeset Slovencev je garalo po labiriiStlHfc Kangčendzenge in iskalo pot k njenim vrhovom, mnogi od njih so v navalu mladostnega zagona že prestopili usodno črto, trije prav r»a tej »gori, ki ne vrača svojih žrtev«, kot pravi avtor. Tudi domačini so samo ljudje, ali predvsem ljudje, koleriki in sangviniki, polni vročih želja, kot »Lepa Vida« bi se radi izkopali iz svoje preklele garaške obrobnosti. Ne vedo za pasti in temne plati bogatega in navidezno preskrbljenega zahodnjaškega življenja, malikujejo podobo, ki jo prinašajo odpravarj i. Sredi tega človeškega okvira se dviga donebesna gora, trda in mrzla, ena najhujših lepotic zemeljske krogle, gora, ki hkrati nagrajuje in si jemlje krvni davek, zapeljiva in pogubna kot starogrška sirena. A tu ni umika. Izziv je premočan, »Raje en dan lev kot vse življenje ovca!« si prišepetava viharni ška mladost. Stanku Mlinar TONE SKARJA Predstavitev knjige Toneta Škarje Kangčendzenga bo 20. novembra 2008 ob 18. uri v Knjigarni Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani. D 23 Letnik 34 / številka 11 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije STROKOVNA SLUŽBA PZS: generalni sekretar: Telefon: FAX: E-pošta: E-naslov PZS: Spletna stran PZS: Danilo M. SBRIZAJ 01/43-45-682 01/43-45-691 generalni.sekretar@pzs.si planinska-zveza@pzs.si http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS: Tajništvo 43-45-680 GK, KPP 43-45-682 Planinska založba 43-45-684 MK, VK, KUP 43-45-689 Koledar, Obvestila PZS 43-45-690 Računovodja PZS Računovodstvo, PV Blagajna, KGP KA, KOTG, KŠP, KVGN 43-45-692 43-45-687 43-45-688 43-45-686 URADNE URE: STROKOVNA SLUŽBA PZS: ponedeljek sreda petek od 8. do 14. ure od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek sreda petek od 8. do 17. ure od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure. Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: UREDNIŠKI ODBOR: TISK: NAKLADA: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika PETKOVŠEK (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale 660 izvodov brezplačno, november 2008 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 690. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: planinska-zveza@pzs.si ali hedvika@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. o -3" Fundacija za šport ^ www.fundacijazasport.org Letnik 34 / številka 11 - 2008 O 24 Mladinska priloga Obvestil PZS UVODNIK POHORSKO ZASEDANJE --18. - 19.10.2008 Ste kdaj razmišljali kateri letni čas je najbolj igriv? Kdaj otroci najdejo največ ustvarjalnega navdiha v naravi? Verjetno ne bi nikoli pomislili, da je jesen najbolj igriva. Čeprav so jesenski dnevi megleni, deževni in mrzli, je narava takrat najbolj razigrana. Kaj vse lahko naredimo s pisanimi listi ali z želodi in kostanji. Spomnim se mojega otroštva v vrtcu. Najboljši dnevi so bili takrat, ko smo zunaj nabirali kostanje. Koliko različnih oblik, velikosti in barv je bilo. In zraven so bili še listi, rdeči, rumeni, rjavi, zgubani, ravni... Vse to me je vsako leto znova navdušilo. In me še danes. Verjetno tudi vi radi gledate spreminjanje listov na drevesih. Pa vendar jih samo gledate. Zakaj pa jih ne bi spet malo zbirali medtem ko hodite po planinskih poteh. Vsako jesen lahko vidite male otroke, ki do vrha prinesejo cele kupe različnih pisanih listov. Tudi odrasli bi se kdaj pa kdaj morali prepustiti svoji skriti ustvarjalni žilici. Naslednjič ko boste planinarili, naredite možica iz kostanjev ali vzorec iz pisanih listov. Prepustite se uživanju v jesenski igrivosti. Tokratna seja MK PZS je bila dvodnevna. Potekala je na Štajerskem na Treh Kraljih na Pohorju. Dobili smo se v Slovenski Bistrici in se skupaj odpeljali na Pohorje. Tam se nam je pridružil še podpredsednik PZS Uroš Vidovič. Seja je bila bolj družabne narave, saj smo se sedanji člani upravnega odbora MK PZS nekako poslovili drug od drugega ter ocenili in se spomnili skupno prehojene poti in našega dvoletnega dela. Pripravili smo program za Ig in druge tekoče zadeve. Zvečer pa smo si pripravili prekrasno družabno zabavo in se naužili lepot Pohorja. Naslednje jutro pa smo se odpravili na turo do Črnega jezera in Osankarice. Uživali smo v prijetni poti in dobri volji. Po turi smo si pripravili kosilo in zaključili naše dvodnevno srečanje. Kot organizator te seje, bi se rad v imenu PO MO Podravja in Pomurja zahvalil vsem MK-jevcem, ki so si vzeli čas in prišli na Pohorje in s svojo prisotnostjo dodali svoj pečat k uspešnosti te seje ter jo s tem izboljšali in podkrepili. Matej Horvat PO MO > PO MO POSOČJA JESENSKO SREČANJE PO MO POSOČJA -SOŠKA POT in LEMOVJE (1000 m) -11.10.2008 Vodstvo izleta: MO PD Bovec Vesna Lenart Zbrali smo se ob 9.00 v kampu Klin v Lepeni. Srečanja se je udeležilo 280 udeležencev iz različnih mladinskih odsekov. Srečanja so se udeležili planinci iz MO PD Bovec, MO PD Cerkno, MO PD irid, MO PD Nova Gorica, MO PD Kobar o 4879 Letnik 12 / številka 9 O Mladinska priloga Obvestil PZS Podbrdo, MO PD Tolmin, MO PD Kanal -Valentin Stanič, PD Križna gora. Srečanje smo začeli v kampu Klin v Lepeni, dobili papirnate listke z raznimi živalmi in se po soški poti mimo vasi Soča podali ob reki Soči do kampa Lazar v Trenti, kjer so nam organizatorji pripravili topel napitek in rogljičke. Tu smo naredili daljši počitek. Daljši počitek v kampu Lazar Pred nami se pričenja strma in naporna pot, čaka nas vzpon do zaselka Lemovje, ki leži na planoti pod Bavškim Grintavcem. Lemovje je zaselek, ki propada. Včasih je na tej planoti živelo vsaj 5 družin. Danes svet izginja na planoti pod Bavškim Grintavcem. Zapuščena vasica Lemovje je od vasi Soča oddaljena 45 minut hoje po planinski poti, ki vodi proti Bavškemu Grintavcu. V vasi ni več stalnih prebivalcev, a je vredna ogleda, saj je postavljena na slikovit plato pobočja Grintavca. Zapuščene kmetije sledijo značilni lokalni arhitekturi, opuščeni travniki so obdani s kamnitimi zidovi ali miri, ki so v dolini že redkost. e stoječa hiša v zaselku Lemovje Pot se strmo dviga nad dolino in vasjo Soča. Tik preden nas pripelje do vasi, prečkamo bukov gozd. Da se približujemo vasi nas spomni kamnit zid s prehodom ter čudovit pogled na Bavški Grintavec. Kmalu se pred nami odpre pogled na hiše, ter enkraten razgled na Vrsnik z okoliškimi hribi na nasprotni strani.Nad vasjo je gozdni rezervat Lemovje, zajema zelo star bukov gozd, ki so ga domačini negovali zaradi varovanja domačij pred snežnimi plazovi. Dostop: v vasi Soča parkiramo avto ob cesti pod osnovno šolo (večja, obnovljena zgradba na vzpetini na desni strani ceste). Nekaj metrov nazaj tik ob cesti je manjša kapelica, ob njej pa usmerjevalna tabla za planinsko pot na Bavški Grintavec (po tej poti smo se mi spuščali). Sledimo planinski poti in pazimo na odcep na desno, le nekaj deset metrov od glavne ceste. Pot lahko oblikujemo tudi krožno, saj od vasi Lemovje proti malim koritom Soče pelje lovska steza. Na to pot lahko zavijemo desno preko travnika ob prvi hiši na Lemovju, na sredi travnika pred kamnitim zidom, ki obkroža gozd zavijemo navzdol in na začetku gozda pridemo do steze. Steza čez travnike je deloma vidna in ji vsaj v poletnem času ni težko slediti. Ko pridemo do glavne Letnik 12 / številka 10 o 2 Mladinska priloga Obvestil PZS ceste v dolini, potrebujemo še kakih 10 minut hoje po cesti nazaj do izhodišča. Na Lemovju smo naredili daljši počitek, kjer smo uprizorili klepet živali (živali napisane na papirnatih listkih, ki smo jih prejeli na začetku srečanja v kampu Klin) z namenom, da vasico oz. zaselek prebudimo iz tišine. ■^■■■■■■■■■■■■■«■■■HHHLk. ■ELJflHB Skupaj zbrani na Lemovju Našo planinsko pot smo nadaljevali čez zaraščajoče travnike po markirani poti v dolino. Markirana pot nas je pripeljala v vasico Soča, kjer smo zaključili naše srečanje. Ob koncu srečanja smo bili deležni toplega čaja. Za udeležbo na srečanju smo prejeli broško z motivom » 7 dni - 7 poti «. Prejeli smo tudi porisane kamne z napisom »SOČA 2008«. Pred odhodom domov smo si vzeli tudi prospekte o soški planinski poti. Srečanje smo zaključili ob 16.00 v vasi Soča in se napotili vsak na svojo stran Severne Primorske. Za konec bi se zahvalil vsem udeležencem za udeležbo na srečanju, 3 mentorjem in vodnikom, predvsem pa organizatorju MO PD Bovec in MDO PD Posočja. Zahvala gre tudi postaji GRS Bovec, ki je spremljala dogajanje na celotni prehojeni planinski poti. Gorazd Lapanja NOVICE MLADINSKIH ODSEKOV > Prvi pohod na Sveti Ahac V letošnjem šolskem letu je mnogo planincev prestopilo iz mlajše v starejšo mladinsko skupino. Med najmlajše pa smo na vseh treh kočevskih šolah sprejeli veliko novih članov. Zato smo svoje nove gojzdarje preizkusili na manj zahtevni poti na Sveti Ahac. Pešačiti smo začeli na Turjaku. Pot nas je vodila čez travnik v gozd, kjer so nas navdušile makete srn, divjega prašiča, purana, volka in drugih gozdnih živali, ki služijo kot tarče pri streljanju z lokom. Najbolj navdušeni so si za spomin shranili ostanke polomljenih puščic. Letnik 12 / številka 10 Mladinska priloga Obvestil PZS Voda nam da vedno neko posebno energijo. Hoja ob bistrem in razigranem potočku, ki se v dolino spušča preko večjih in manjših Bajdinških slapov, je bila lahkotna in prijetna. Ogledali smo si tudi dva stara in zapuščena mlina. Varno smo prečkali glavno cesto, prehodili vas Mali Ločnik in brez težav prikorakali do cerkve na vrhu hriba. Po malici smo v dnevnike narisali vse zanimive rastline in živalce, ki smo jih opazili med hojo, malo večji pa so svoje vtise tudi zapisali. V dolino smo se vrnili po isti poti. Pred odhodom domov smo si ogledali še Turjaški grad. Prijazna uslužbenka nam je povedala nekaj o zgodovini gradu, najbolj pozorno pa smo poslušali zgodbo o Rozamundi. Vsi novi planinski čevlji so preizkušnjo uspešno prestali. Učenec, ki so mu bili lanski še prav, pa je na vrhu hriba izgubil podplat. Vodnik je čevelj povil kar s povojem za rane, ki je zdržal vse do doma. Za Mladinski odsek PD Kočevje Majda Terbuc V soboto, 11. oktobra 2008, smo se bronasti tekmovalci 19. državnega tekmovanja Mladina in gore odpravili v Logarsko dolino. Preden pa smo vstopili v O 7 Letnik 12 / številka 10 ta naravni park smo morali plačati vstopnino. Dan je postajal vse bolj sončen. Kmalu smo se pripeljali do izhodišča, kjer smo parkirali avto. Že prej smo dobili svoja vodiča, ki sta nas kasneje popeljala skozi prečudovit del Slovenije. Počasi smo hodili skozi gozd različnih barv. Kmalu smo zagledali tablo, kjer so zapisane znamenitosti o slapu Rinka, enem izmed najlepših slapov v Sloveniji. Je tudi eden izmed najbolj obiskanih, saj smo videli veliko ljudi prihajati in odhajati. Ko smo prišli do slapu, so ga vsi opazovali. Ker je znamenitost, so tudi fotografi prišli na svoj račun. Čez par minut smo se odpravili naprej po narejenih »stopnicah« in se vzpenjali višje in višje. Nato smo prišli na majhen most, kjer se slap vidi z vrha. Vidi se tudi izvir slapu. Šli smo naprej, dokler se nismo ustavili pri izviru Savinje. Vodič je rekel, da je voda ob izviru še pitna, nižje v mestu pa ne več. Vzpenjali smo se naprej in pot nas je vodila v gozd. Od tam smo kmalu zagledali kočo. Ko smo prispeli do nje, smo pojedli pošteno malico in nekaj čokolad. Naljevali smo pot na Savinjsko sedlo. Hodili smo skozi različno rastje in plezali po skalah. Nekaj jih je bilo kar strmih, vendar smo jih vsi preplezali brez posebnih naporov. Poti so tukaj večinoma speljane v cik-cak obliki, da se takoj ne utrudiš. Drugače so poti lepe, ampak kar strme. Kmalu smo prišli do sedla, ki je bil odločilni, da smo prišli čez. Počivali smo in ker smo bili že zelo utrujeni, smo se vrnili nazaj h koči. Zavedali smo se, da smo videli prečudovit del Slovenije. In kar je najpomembnejše, nam je bilo tudi vreme naklonjeno. Nazaj grede smo se še enkrat ustavili pri koči in tam pojedli sendviče. Nato smo se odpravili nazaj mimo GRS in potem k slapu Rinka do izhodišča. Tam smo srečali tudi nekaj tujcev, kar dokazuje, da je slap turistična atrakcija. Kmalu je ^ . „ „ . «„, - . * NAGRADNI IZLET V LOGARSKO DOLINO Mladinska priloga Obvestil PZS turistične kmetije Metulj, ki ima štiri jabolka, kar pomeni, da je kakovostna kmetija. Tam smo si ogledovali pokrajino, nakar smo dobili še dva vodnika, ki sta bila zelo prijazna. Tukaj smo tudi povečerjali in potem še dolgo v noč kartali. Ko se je prebudilo jutro, smo šli v jedilnico, kjer smo zajtrkovali. Imeli smo zelo dober zajtrk. Kasneje smo se odpravili v tako imenovano »Sončno hišo«, kjer smo se igrali paint ball. To je bila zelo napeta, a hkrati tudi zabavna igra. Po treh urah streljanja smo se odpeljali na kosilo na kmetijo. Bili smo postreženi z raznimi dobrotami. Pika na i pa je bil sladoled. Bil je zelo dober. Kmalu smo začeli pakirati in se le s težavo poslovili od vodnikov in od gospodinje kmetije. Odpeljali smo se in malo obujali spomine na ta dva dni. Čez dobri dve uri smo bili v Žireh. Najprej smo pri domu odložili Vesno Perič in njenega brata, potem pa še mene. Vesela sem, ker smo si zaslužili prekrasen nagradni izlet in vem, da se bomo še potrudili, da nam kakšen lep dosežek polepša tudi letošnje šolsko leto. Zavedam se, da je bil to zelo zahteven pohod v gore in upam, da ga bom še kdaj ponovila. Petra Treven, OŠ Žiri Vse se je začelo, ko smo se spoznali na tečaju za mladinske voditelje v Bavšici. Odlično smo se ujeli in razumeli ter si na koncu obljubili, da se bomo še videli. Da bi se to uresničilo, so se za pripravo prvega srečanja javili fantje iz Ilirske Bistrice ... Snežnik, sem se najprej vprašala, zakaj moram tako zgodaj vstati. Kasneje sem ugotovila, da so nekateri morali vstati že štiri ure pred mano, pa so bili na Sviščakih ravno tako dobre volje in pripravljeni na druženje in zabavo kot jaz. No, tako se je začelo. Zbor na Sviščakih, nato pa hoja proti najvišjemu nealpskemu vrhu. Čakala nas je dolga pot proti Snežniku (najprej je bilo treba priti do » koče na Malem Snežniku«, nato pa se je bilo »treba« vzpeti še na Veliki Snežnik, so nas zavajali domačini©). Zvečer smo se zabavali v koči in pred njo, naše petje in smeh pa sta se gotovo slišala dol do reškega zaliva, obsijanega z lučmi. Tisto noč je bil tudi čas na naši strani, saj je ura ves večer zaostajala. Zbudili smo se v sončno jutro, bili smo nad meglo in vse se je zdelo kot velika ravnina, posuta s snegom. Spustili smo se proti Sviščakom, tokrat res čez Mali Snežnik, kjer so se nam pridružili še ostali, ki prej niso utegnili. Skupaj nas je tako bil 16. Nadaljevali smo pot proti Spodnji Trnovski bajti, zraven pa iskali zeleno kočo v zelenem gozdu, kjer so zeleni škratje skrili zelen zaklad. Po celem dnevu hoje po čudovitih Snežniških gozdovih, smo pozno popoldne le prispeli na cilj, kjer smo imeli piknik in zabavo. Do zgodnjih jutranjih ur smo peli ob harmoniki, kartali, čvekali ter se nadvse zabavali, dokler nismo počasi zapolnili najmehkejših mest v koči - sami ali pa v SREČANJE 2. IZMENE MLADINSKIH VODITELJEV 2008 ILIRSKA BISTRICA 25.-27. oktober O 7 Letnik 12 / številka 10 Mladinska priloga Obvestil PZS družbi, kakor je kdo hotel©. Dopoldne smo se odpravili v Ilirsko Bistrico na vlak in se odpeljali vsak na svoj konec Slovenije. Druženje je bilo nepozabno. Na takih srečanjih se utrdijo prijateljstva, bolje se spoznamo, vsakokrat, ko se poslovimo, pa je v nas še večja želja, da bi se še videli. Meni taka druženja veliko dajo in mislim, da so tudi drugi enakega mnenja. Zabavamo se skupaj s čudovitimi ljudmi in spoznavamo, da je najlepše, če gremo skupaj pod objem gora. Katja Maček NEKAJ MEDNARODNIH "Pot k lepemu je vsakomur odprta. Je od vseh in za vse." V tokratni rubriki Nekaj mednarodnih vam predstavljam mednarodne tabore v letu 2009. Lahko da se bo pojavil še kakšen tabor (te objavimo takrat), a zaenkrat so organizatorji prijavili naslednje tabore, na katere vabijo mlade vseh držav, tudi tebe: Organizator planinska zveza, država Mednarodni tabor in kraj Starostna skupina Datum Cena CAI, Italija Iz Grčije v Italijo: sporočilo miru se nadaljuje. Apenini, Italija 14 - 17 4. - 11. 7. 09 250 EUR MCSA, Južna Afrika Treking v Zmajevih gorah, Južna Afrika 16 - 25 11. - 18. 7. 09 230 EUR UMF, Ukrajina Ekspedicija Mt. Elbrus, Rusija 18 - 30 7. - 17.7. 09 330 EUR CFR, Rusija 8. Mednarodni plezalski festival »Evropa - Azija«, Rusija 18 - 28 12. 7. - 3. 8. 09 300 EUR + 200 EUR (vlak na taboru) MMSF, Makedonija in TDF, Turčija Plezanje, Antalija, Turčija 16 - 29 10. - 13. 4. 09 250 EUR PZS, Slovenija Mednarodni teden turne smuke, Komna, Slovenija 17 - 29 28. 2. - 7. 3. 09 240 EUR MCAG, Gruzija Okoljevarstveni tabor, Gruzija Se ni znano CAR, Romunija Plezalno-pohodni tabor, 18 - 25 avgust 2009 Še ni znano Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Zdenka Mihelič, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 8 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana Letnik 12 / številka 10 2 o Mladinska priloga Obvestil PZS Romunija Izobraževanje mladinskih vodnikov: CFR, Rusija in v imenu Tema: Teorija in praksa Kraj: URAL, Rusija organizatorjev Alexander Klenov dela z otroškimi Datum: junij ali julij 2009 (en skupinami teden) Cena: 250 EUR Za vse tabore in izobraževanje bodo podatki po prejemu programov organizatorjev objavljeni v Mladinski prilogi Obvestil PZS. Več informacij o mednarodnih YC UIAA in GYS taborih je dostopnih na spletnih straneh UIAA (http://www.uiaa.ch) in pri predstavnici MK PZS v YC UIAA Zdenki Mihelič na tel. št.: 041/222358 oz. preko e-pošti: zdenka.mihelic@siol.net. Srečno, varno in predvsem zadovoljno v novembrske dni.... ter 'mejte se radi! © Zdenka Mihelič Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana www.mk.pzs.si tel.: 01/434-56-89 fax: 01/43-45-691 (za MK) elektronska pošta: mladinska.komisija@pzs.si VABILO VABIM VAS, DA SE UDELEŽITE ZBORA MLADINSKIH ODSEKOV, KI BO V SOBOTO, 15. NOVEMBRA 2008 V IZOBRAŽEVALNEM CENTRU ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE NA IGU, Z ZAČETKOM OB 13. URI (ZAČETEK OKROGLIH MIZ OB 10. URI). Dnevni red: 1. Izvolitev organov Zbora Mladinskih odsekov 2. Vsebinsko poročilo o delu UO MK PZS 3. Delno finančno poročilo o delu MK PZS 4. Poročilo stališč in sklepov z okrogle mize 5. Razrešnica predsednice MK PZS in članov UO MK PZS 6. Kratka predstavitev kandidatov za organe MK PZS in predstavitev programa MK PZS za obdobje od jeseni 2008 do jeseni 2010 O Letnik 12 / številka 10 7 Mladinska priloga Obvestil PZS 7. Volitve predsednika MK PZS in voljenih članov UO MK PZS za mandatno obdobje od jeseni 2008 do jeseni 2010 Pred Zborom mladinskih odsekov bodo z začetkom ob 10.00 potekale okrogle mize z naslovi: 1. Orientacijska tekmovanja Pogovor bo tekel v smeri, kako popestriti orientacijska tekmovanja in posledično privabiti večje število tekmovalk in tekmovalcev. 2. Razpis MK PZS S pojavitvijo prenovljenega razpisa MK PZS so se pojavile nekatere nejasnosti. Da v bodoče ne bi prihajalo do nesporazumov pri oddajanju vlog, bo pogovor namenjen izpolnjevanju razpisa, pa tudi vašim pobudam o tem, kako bi ga lahko še izboljšali. 3. Prenova programov Ciciban planinec in Mladi planinec Že nekaj časa se govori o prenovi teh dveh programov. Na okrogli mizi bomo predstavili predlagane novosti in izboljšave, skupaj pa bomo poskušali izoblikovati končno podobo. Vsak registriran mladinski odsek lahko prijavi več sodelujočih, pravico do glasovanja pa ima en sam iz posameznega mladinskega odseka. Za vse prijavljene bo na stroške MK PZS zagotovljeno kosilo, ki bo po končani okrogli mizi. Zbor MO bomo predvidoma končali najpozneje do 17. ure. Prijavnico za Zbor MO (objavljena je na internetni strani MK) pošljite najpozneje do ponedeljka, 10. novembra 2008, na naslov: Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija p.p. 214, 1001 Ljubljana Fax. št.: 01/434-56-91 Tudi drugo leto se bo prisotnost na tem Zboru MO upoštevala pri razpisu MK PZS. Lep gorniški pozdrav! Po vsaki točki dnevnega reda bo razprava. predsednica MK PZS: Ljubljana, 03. oktober 2008 Vanja Kovač Letnik 12 / številka 10 2 o Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE DVORŽAKOVA 9 1000 LJUBLJANA Ljubljana, 3. 11. 2008 PREDLOŽITEV KONČNEGA OBRAČUNA ČLANSKIH ZNAMKIC 2008 DO 15.11.2008 IN PORAVNAVA ČLANSKIH OBVEZNOSTI ZA LETO 2008 V skladu z določili 8. člena Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine in navodili o Izvajanju pravilnika o izkaznici in vrstah članarine za leto 2008 MORAJO PLANINSKA DRUŠTVA, KLUBI KONČNI OBRAČUN ČLANARINE IZDELATI IN POSREDOVATI NA PLANINSKO ZVEZO SLOVENIJE NAJKASNEJE DO 15.11.2008. Planinska zveza Slovenije mora izdelati poročilo o članstvu za leto 2008, ki je osnova za nadaljnje dogovore in obračune za zavarovanje članov planinskih društev z Zavarovalnico Tilia d.d., najkasneje do 15. decembra 2008. Nespoštovanje rokov s strani PD povzroča PZS finančne težave in otežuje izvajanje redne dejavnosti; onemogoča pa tudi pravočasno pripravo in izdelavo podatkov o članstvu za leto 2008. Prevzem novih članskih znamkic za leto 2009 bo možen od 15. decembra 2008, vendar le v primeru, da bodo s strani društva poravnane vse obveznosti do PZS. Generalni sekretar PZS: Danilo M. Sbrizaj Zakonodaja in uradne objave 1 Letnik 34 / številka 5 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave PRAPOR PZS - DONATORJI ZA SPOMINSKO PLOSCICO POSAMEZNIKI 1. MAG. FRANCI EKAR, PREDSEDNIK PZS 2. MARKO GORŠIČ, PODPREDSEDNIK PZS 3. STANKO GAŠPARIČ, PODPREDSEDNIK PZS 4. MAG. UROŠ VIDOVIČ, PODPREDSEDNIK PZS 5. JOŽE STANONIK, PD ŠKOFJA LOKA 6. MARICA OKRŠLAR, PD GORJE 7. ANDREJ BRVAR, ČASTNI ČLAN PZS 8. JANEZ KOROŠEC, PD SREDNJA VAS V BOHINJU 9. DANILO ŠKERBINEK, ČLAN UO PZS 10. DANILO M. SBRIZAJ, GENERALNI SEKRETAR 11. MIRO ERŽEN, ČLAN UO PZS 12. TOMAŽ BANOVEC, ČASTNI ČLAN PZS 13. JANEZ PODOBNIK, MINISTER ZA OKOLJE IN PROSTOR RS PLANINSKA DRUŠTVA 14. MDO DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 15. PD BLED 16. PD BREŽICE 17. PD ČRNA NA KOROŠKEM 18. PD DOL PRI HRASTNIKU 19. PD DOVJE - MOJSTRANA 20. PD DRAGO BREGAR LJUBLJANA 21. PD GALICIJA 22. PD GORJE 23. PD GRMADA 24. PD HAKL 25. PD INTEGRAL LJUBLJANA 26. PD ISKRA KRANJ 27. PD JAVORNIK - ČRNI VRH 28. PD JAVORNIK - KOROŠKA BELA 29. PD KAMNIK 30. PD KOČEVJE 31. PD KRANJ 32. PD KRIŽE 33. PD LISCA SEVNICA 34. PD LITIJA 35. PD LJUBLJANA MATICA 36. PD LJUBNO OB SAVINJI 37. PD MAKS MEŠKO ORMOŽ 38. PD MARIBOR MATICA 39. PD MEDVODE 40. PD MERCATOR 41. PD METLIKA 42. PD MEŽICA 43. PD MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 44. PD PALOMA 45. PD POHORJE 46. PD POLET 47. PD POLJČANE 48. PD POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA 49. PD PRESERJE - PODPEČ Letnik 34 / številka 5 - 2008 2 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave 50. PD PTUJ 51. PD RADEČE 52. PD RAVNE NA KOROŠKEM 53. PD RTV LJUBLJANA 54. PD RUŠE 55. PD SEMIČ 56. PD SOLČAVA 57. PD SOVODENJ 58. PD SREDNJA VAS V BOHINJU 59. PD ŠKOFJA LOKA 60. PD ŠMARTNO OB PAKI 61. PD ŠOŠTANJ 62. PD TOLMIN 63. PD VALENTIN STANIČ KANAL 64. PD VEČER 65. PD VELENJE 66. PD ZA SELŠKO DOLINO ŽELEZNIKI 67. PD ZABUKOVICA 68. PD ZREČE 69. PD ŽELEZNIČAR LJUBLJANA 70. PD MATICA MURSKA SOBOTA 71. PD BOHINJSKA BISTRICA 72. MDO PODRAVJE OBČINE 73. OBČINA AJDOVŠČINA 74. OBČINA PREDDVOR 75. OBČINA VELENJE Zakonodaja in uradne objave 1 Letnik 34 / številka 5 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Datum, 10. 11. 2008 NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONIRANJE PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE Davčni zavezanci lahko v skladu s 142. členom Zakonom o dohodnini -Zdoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06,10/08 in 78/08), ki velja od 1.1. 2007 naprej, namenijo 0,5% njim odmerjene dohodnine za humanitarne, invalidske, socialno-varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene. Planinska zveza Slovenije, planinska društva in klubi spodbujamo športne dejavnosti članov in drugih občanov v skladu z našo dejavnostjo opredeljeno v statutu. NAVODILO ZA IZPOLNITEV OBRAZCA - ZAHTEVE ZA NEMANITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJE Davčni zavezanec da zahtevo za namenitev dela dohodnine na posebnem obrazcu, ki je na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/Obrazci-FIZICNE_OSEBE/177.pdf VSEBINA OBRAZCA: PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU: (ime in priimek davčnega zavezanca) (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka) (poštna številka, ime pošte) davčna številka (pristojni davčni urad,izpostava) ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije Ime oz. naziv upravičenca Davčna številka Odstotek % PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE 6 2 3 1 6 1 3 3 0,5% V/Na , dne_ Podpis zavezanca Zahtevo lahko vložijo zavezanci, ki svoje zahteve za namenitev dela dohodnine še niso podali in zavezanci, ki želijo že dano zahtevo preklicati in spremeniti na DURS do konca tekočega leta. Letnik 34 / številka 5 - 2008 2 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Upravičenci, med katerimi je tudi Planinska zveza Slovenije in jim je mogoče nameniti del dohodnine, so določeni v Uredbi o namenitvi dela dohodnine za donacije. Seznam upravičencev je objavljen na spletni strani Davčne uprave republike Slovenije. V STATUTU PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IMAMO OPREDELJENO, DA JE PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE ZVEZA PLANINSKIH, ALPINISTIČNIH IN PLEZALNIH DRUŠTEV, KLUBOV IN DRUGIH DRUŠTEV Namen in naloge Planinske zveze Slovenije in njenih članov planinskih društev (planinske organizacije) so, da v skladu s Častnim kodeksom slovenskih planincev: - navajajo občane, zlasti mladino, k aktivnemu delovanju v naravi, predvsem v gorah, zaradi spoznavanja prirodnih lepot, naravnih in kulturnih znamenitosti in zaradi telesno-vzgojne dejavnosti, - vzgajajo v skromnosti, samostojnosti, tovarištvu, disciplini, vzajemnosti, pogumu, srčni kulturi in spoštovanju do dela s tem, da krepijo njihov značaj ter druge pozitivne osebne lastnosti, - vzpodbujajo pri svojih članih in drugih občanih ljubezen do domovine, - ustvarjajo materialne in druge pogoje ter možnosti za bivanje v naravi, predvsem v gorah, - si prizadevajo za mednarodno aktivno, miroljubno sožitje, medsebojno spoznavanje, sodelovanje in sporazumevanje, - gojijo in razvijajo slovensko planinsko izročilo, dobre planinske običaje in navade, - skrbijo za varstvo narave in zdravega človekovega okolja, - opravljajo še druge dejavnosti, ki so v zvezi z zdravo, smotrno in aktivno uporabo prostega časa v naravi. OLAJŠAVE ZA DONACIJE - KAKO ZAVEZANCI LAHKO UVELJAVIJO ZNIŽANJE DAVČNE OSNOVE PO 66. ČLENU ZAKONA O DOHODNINI Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki velja od 1.1.2007 dalje v 66. členu pravi: 1. točka: Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno-varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU, razen poslovnim enotam rezidentov držav članic EU, ki se nahajajo izven držav članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu. 2. točka: Zavezanec lahko uveljavlja poleg znižanja davčne osnove do zneska, ki ustreza 0,2% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU, razen poslovnim enotam rezidentov držav članic EU, ki se nahajajo izven držav članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti. UREDBA O NAMENITVI DELA DOHODNINE ZA DONACIJE , Uradni list RS št. 30, 3.4. 2007 Na podlagi tretjega odstavka 142. člena Zakona o dohodni ni(Uradni list RS, št. 117/06) je Vlada Republike Slovenije izdala UREDBO O NAMENITVI DELA DOHODNINE ZA DONACIJE S to uredbo se ureja določitev seznama upravičencev do donacij (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), namenitev dela dohodnine, nakazovanje donacij upravičencem ter obveščanje javnosti. Zakonodaja in uradne objave 1 Letnik 34 / številka 5 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Upravičenci Upravičenci za leto, za katero se odmerja dohodnina so upravičenci, ki na dan 31. decembra prejšnjega leta izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega odstavka 142. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08 in 78/08 v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2). Organi, pristojni za področja, na katerih delujejo upravičenci, najpozneje do 28. februarja ministrstvu, pristojnemu za finance, pošljejo podatke o upravičencih za leto, za katero se odmerja dohodnina. Podatki se pošljejo pisno in/ali po elektronski poti. Podatki iz prejšnjega odstavka so: - ime oziroma naziv upravičenca, - naslov sedeža upravičenca, - davčna številka upravičenca, če organ, ki vodi register oziroma evidenco, z njo razpolaga, oziroma druga identifikacijska številka, s katero organ razpolaga, - številka transakcijskega računa upravičenca, če organ, ki vodi register oziroma evidenco, z njo razpolaga. Seznam upravičencev Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, najpozneje do 31. julija določi seznam upravičencev za leto, za katero se odmerja dohodnina. Seznam se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Objavljen seznam lahko vsebuje tudi le spremembe in dopolnitve glede na predhodno objavljen seznam. Namenitev dela dohodnine Davčni zavezanec, ki je rezident Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, lahko do 0,5 odstotka dohodnine, odmerjene z dokončno odločbo od njegovih dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni enemu ali več upravičencem s seznama iz 2. člena uredbe. Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni 0,1 odstotka, 0,2 odstotka, 0,3 odstotka, 0,4 odstotka ali 0,5 odstotka dohodnine. Davčni zavezanec lahko da zahtevo za namenitev kadar koli preko sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si, pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. Podatki o namenitvi dohodnine iz tretjega odstavka tega člena se štejejo za davčno tajnost in se smejo razkriti tretjim osebam samo na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca, ki je namenil del dohodnine za donacije. Iz zahteve iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni: - ime, naslov in davčna številka davčnega zavezanca, - ime oziroma naziv in davčna številka vsakega upravičenca, ki se mu namenja del dohodnine, ter del dohodnine, ki se mu namenja, skladno z drugim odstavkom tega člena. - Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejme novo zahtevo ali preklic zahteve davčnega zavezanca. Nakazilo donacije upravičencem Davčni organ nakaže upravičencem donacije iz namenitve dela dohodnine do 15. dne v vsakem mesecu za namenitve na podlagi vseh odločb o odmeri dohodnine, ki so v preteklem mesecu postale dokončne. Pri tem davčni organ upošteva veljavne zahteve iz 3. člena te uredbe, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se odmerja dohodnina. Davčni organ nakaže donacijo posameznemu upravičencu, če je znesek njemu namenjene donacije, ugotovljen v skladu s prejšnjim odstavkom, višji kot en euro. Če se pri nakazilu donacije ugotovi, da upravičenec ne obstaja, namenjena dohodnina pripade proračunu Republike Slovenije. Letnik 34 / številka 5 - 2008 2 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave ZAHVALA VSEM, KI STE V LETU 2008 DONIRALI SREDSTVA NA OSNOVI UREDBE O NAMENITVI DELA DOHODNINE ZA DONACIJE (UR. list. RS, št. 30/2007 in 36/2007). Davčna uprava RS nam je v skladu s 4. členom Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije nakazala v letu 2008 sredstva v višini 6.854,10€. Vsem donatorjem se najlepše zahvaljujemo. predsednik PZS: mag. Franci Ekar Obveščamo in prosimo vse obiskovalce knjižnice na Planinski zvezi Slovenije, Dvoržakova 9 v Ljubljani, da do konca leta 2008 vrnete vse izposojene knjige. Zakonodaja in uradne objave 1 Letnik 34 / številka 5 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave ZBIRANJE SREDSTEV ZA SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ Drage planinke, planinci, člani Planinskih društev Planinske zveze Slovenije spoštovani predsedniki planinskih društev. Za slovensko planinstvo se je v letošnjem letu zgodil vesel in dragocen dogodek, da se je pričel izgrajevati in graditi »Slovenski planinski muzej« tako, kot nam in vam je bilo sporočeno in načrtovano. Ta gradnja kulturnega planinskega hrama je nekako poravnava planinskega dolga in želja planincev takratnega »Slovenskega planinskega društva« iz leta 1901. Nič kolikokrat smo povedali in ugotavljali, da je »Slovensko planinsko društvo« in enako slovensko planinstvo združeno v Planinski zvezi Slovenije v stoletju planinskega popotništva vzpenjanja, osvajanja neznanega in še neodkritega gorskega sveta. Opravilno bogato poslanstvo dobre in plemenite volje, kot s trdim delom bo doseglo in preseglo vse svetovne, planinsko, plezalno alpinistične primerljivosti. Zatorej je še posebej dolžnost, da do teh planinskih, nacionalnih in dragocenih vrednot iz planinskih preteklosti, damo mesto , ki planinstvu zanesljivo pripada. Planinski muzej je tudi nuja in potreba, da se ohrani in prepreči, kakršno koli potvarjanje planinske preteklosti in se zagotovi objektivno resnična planinska preglednost. Dragi prijatelji planinke in planinci. V začetku letošnjega leta smo skupaj s člani muzejsko projektnega sveta obiskali vse meddruštvene odbore planinskih društev v Sloveniji. Iz vseh srečanj smo odšli veseli z ugotovitvijo, da se je zgodila za ta projekt tako napredna in planinsko srčna podpora. In ko danes sporočamo, da je veličasten objekt Slovensko planinskega muzeja pod streho že skoraj v tretji fazi, tudi ugotavljamo da je bila in je hitrost nad pričakovanji. Planinska zveza Slovenije je v letu 2002 oddala izjemno vredno, unikatno in obsežno planinsko arhivsko gradivo, Slovensko planinskega društva, kot tudi naslednice Planinske zveze Slovenije, Planinskemu društvu Dovje Mojstrana za planinsko muzejske namene. Ta arhiv je temelj in osnova za planinski muzej. Sedaj pa smo na vrsti planinci člani planinskih društev Planinske zveze Slovenije, da uresničimo obljube in zavezo, da bomo z dokazom vse slovenske planinske pripadnosti s podporo, darovanjem po 3 EUR v dobro, za izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja, to v letu 2009 resnično tudi storili. Trdno sem prepričan, da bomo zmogli to obljubo in dano besedo uresničiti, zato se vam prisrčno, planinsko zahvaljujem v naprej in enako prijazno planinsko pozdravljam. Predsednik PZS mag. Franci Ekar Letnik 34 / številka 5 - 2008 2 Zakonodaja in uradne objave