KPOšlflZVfiN
^.ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni žvpni urad v Kranju Iznaja zadnji teden v mesecu.
L. 1933. Št. X/D
Posamezna štev. 2 Din.
•
Jezik je treba brzdati.
Sv. Jakob 3, 1-12.
Naj vas, bratje moji, ne bo mnogo učiteljev, ker veste, da bomo strože sojeni. V marsičem amreč grešimo vsi; če kdo ne greši z besedo, ta je popoln mož, zmožen brzdati tudi vse telo. Ako de-so*0 .k°niem uzde v gobce, da bi nam bili pokorni, vodimo tudi ves njih život. Glejte, tudi ladje, čeprav , jolike in jih gonijo silni vetrovi, obrača zelo majhno krmilo, kamor hoče volja krmarjeva. Tako je cl1 jezik majhen ud, pa se hvali z velikimi rečmi.
Glejte, kolik ogenj, pa kolik gozd zažge. Tudi jezik je ogenj, svet krivice; jezik se izkazuje
fla.$!rs-.i 11H i 7a HefpfTn   Iv i  ntnnrlpvnip i/cp tpln in  H7i(ra  ^itrlienia lrn]r\  nionra no n^inra <->r>bn1   QoJ gg VSaka
ne more
ec> nagimi udi za tistega, ki omadežuje vse telo in užiga življenja kolo, njega pa užiga pekel. Saj ?rav.a zveri ptičev in laznine in morskih živali da ljudem ukrotiti in se je ukrotila, le jezika
krotiti
noben človek; neugnano zlo je, poln smrtnega strupa! Z njim hvalimo Gospoda in Očeta in
t nlim kolnemo ljudi, ki so ustvarjeni po božji podobi. Iz njih ust prihaja hvala in kletev. Bratje moji, sme tako biti. Ali mar studenec iz istega vrela iztaka sladko in grenko vodo? Ali more, bratje °J'i smokva roditi olive, ali trta smokve? Tako tudi slan vrelec ne more dati sladke vode.
Lajiški brevir.
Če M* duhovniki moramo od dneva duhovniškega posve-ng-^.ttioliti brevir. Neke vrste brevir za lajika, katerega
J »i opravljal dan za dnem, je pa sv. rožni venec. r0s ^orda se bo kdo nasmehnil, ko bo slišal govoriti o Hi v m Vencu- In vendar je resnica, da mora biti sv. rož-len eilec pri nas katoličanih v veliki časti, saj je vendar ŽuieSad Syetega Duha, ki vlada v Cerkvi božji. On zdru-eai v sebi krasne molitve, vero, očenaš, zdravomarijo, od.rev ^četu ter nas vpelje v glavne skrivnosti našega H6c j*enJa. Prav pravi nabožni pisatelj, da je sv. rožni ve-Heg, ristalizacija verskih skrivnosti; vsaka skrivnost rož-^ja Teilca Je samo napis za posamezne dogodke in deja-Vejj' S ^terimi se je vršilo in završilo naše odrešenje. Rožni
?je vrsta podob in slik iz življenja Gospodovega, da, k- *: sramujmo se rožnega venca in tudi ne dopustimo,
drugi sramotili rožni venec v naši navzočnosti, v rec* nekaj leti se je pripetil v vozu cestne železnice bij i ^ večjem mestu naslednji dogodek. Med potniki je htev rcial, preprost deček. Ko pride sprevodnik in za-^obc9, Vozne listke, je segel deček v žep po listek, a je z pacjg?111 Potegnil iz žepa tudi ličen rožni venec in mu je tla r vna tla. Ko so sopotniki videLi, da je dečku padel na Vgjjjj Zni venec, ,so se nekateri na glas zasmejali, češ, čemu Unu iA50s* r°žni venec s seboj. Fantiček je bil v zadregi in hor^ vj^° nerodno. Ko so potniki s pomilovalnim nasmeje bij zgledovali fantička, je eden izmed potnikov, kateri Jnif ^tovo najbolj izobražen in tudi premožen med vselil <je^ Snil iz žepa rožni venec, potrepljal fantička po rami Jal: »O fantiček, le nič se ne boj in ne sramuj, glej,
tudi jaz imam rožni venec in ga rad molim.« Nadutost sopotnikov je bila krepko osmešena.
Rožnega venca pa nimamo zato, da bi ga nosili samo v žepu ter se ob primerni priliki z njim bahali, češ, glejte nas: to smo katoličani! Rožni venec moramo premišljevati, ga moramo moliti. O kako lepo je v onih hišah, v onih družinah, kjer se zvečer, preden gredo k počitku, zbere celokupna družina k molitvi rožnega venca. Celokupna družina je zbrana v pobožni molitvi rožnega venca in se zamisli v skrivnost našega odrešenja. Vsi se spominjajo svojih dragih rajnkih ter jih priporočijo božjemu usmiljenju. O krasna navada, kjer je doma! O da bi se ta navada vpeljala v sleherno krščansko hišo, v sleherno krščansko družino!
Dokler srce redno bije, je znamenje, da je človek zdrav; če pa prične neredno biti, je znamenje, da je človekovo zdravje razrahljano, če pa preneha biti, nastopi smrt. Podobno je pri molitvi. Vse dotlej, ko se v družini, v župniji redno moli, je versko življenje zdravo in dobro. Ko pa preneha in če preneha molitev, pa nastopijo v verskem življenju tako posameznih družin kakor posameznih župnij cele vrste motenj. Grehi vseh vrst in zločini začno prevladovati in satan si vesel mane roke nad lahkim delom, ki ga ima v človeku, ki je pustil molitev. Zato radi pobožno in redno molimo! Molimo prav radi sv. rožni venec, ki naj nam bo veren spremljevalec tja na mrtvaški oder. Molimo rožni venec posebno v tem mesecu oktobru in se radi udeležujmo oktoberske pobožnosti v cerkvi.
Nekje je umrl mož, ki je bil ves prežet protiverskega in proticerkvenega duha in mišljenja. Molil ni in k sveti maši tudi ni zahajal. Ko je umrl, so mu med bele roke
dali križ in sv. rožni venec. Ko so ga hodili ljudje kropit, so o pokojnem delali razne neslane opazke. Obregnili so se tudi med drugim ob rožni venec, katerega je imel v rokah, češ, čemu ... saj ga ni nikdar molil...
Skrbimo in trudimo se, da nam rožni venec na mrtvaškem odru ne bo v zaničevanje in sramotenje, marveč v znamenje neminljive sreče pri Bogu!
Prof. Watzl:
Sv. Frančišek Asiški.
4. oktobra.
Čemu yse te obletnice in stoletnice in spominske slav-nosti? Tako se često izprašujejo ljudje zlasti ob kakih cerkvenih in verskih prireditvah. Res je nespametno in nesmiselno praznovati petletnice in »jubileje« kakih malo znanih in brezpomembnih društev, ki nimajo prav nobenega vpliva in pomena ne na prosvetnem ne na človekoljubnem polju, ter so take slavnosti le za lase privlečena prilika za veseljačenje in pijančevanje. Cerkev pa obletnic ne odreja ne z lepa in ne brez vzroka, ampak ima vedno globoko resen namen: ob takih prilikah odbiti duha, ki je vodil in navdajal pradavne dogodke ozir. tiste osebe ter vzbuditi tudi v naših dneh in ljudeh vernih in zvestih posnemo-vavcev.
Leta 1926 ozir. 1928 smo praznovali 700 letnico smrti sv. Frančiška oziroma njegovega proglašenja za svetnika. Sicer smo tudi pri nas na razne in celo lepe načine proslavili tega izrednega svetnika, ampak zdi se mi, da smo na splošno premalo prodrli v duha in mišljenje sv. Frančiška ter da ne bo prav nič odveč, ako s temi vrsticami nekoliko osvežimo spomin nanj ob njegovem godu, da, trdim celo, da je to prav primerno sedanjim dnem. Seveda velja to le vsem tistim, ki jim je Bog in Cerkev in Kristus in svetost in človekoljubje nad vse resna stvar in ne le prazna rečenica.
Leta 1209 je prišel pred velikega papeža Inocencija III. tujec v beraški obleki in ž njim enajst enako oblečenih mož. Te može je prešinjala odločna volja, posnemati kri-žanega Jezusa in klicati svet k pokori. Frančišek iz Asi-sija je bil dejal svojim učencem: »K svoji materi, sveti rimski Cerkvi, bomo šli in povedali papežu, kaj hoče storiti Gospod za nas, da bomo s papeževim dovoljenjem in po njegovem povelju nadaljevali to, kar smo začeli.« Zgodovinski trenutek največjega pomena je bil, ko je pokleknil ubožec iz Asisija pred mogočnega papeža Inocencija III. in hotel svoje pridigovanje o uboštvu strniti s tedaj obstoječimi postavami in navadami Cerkve.
Inocencij III. je osupnil, ko je slišal načrt o tako popolnem uboštvu nameravanega reda in nekateri kardinali so mu kar odsvetovali. Šele po mnogem obotavljanju je papež privolil, kar je prosil sv. Frančišek. Kleče je obljubil papežu z vso spoštljivostjo in pobožnostjo pokorščino in spoštovanje. Tedaj je papež ukazal ostalim bratom, da izkazujejo prav tako sv. Frančišku pokorščino in spoštovanje.
Tako je bil leta 1209 ustanovljen frančiškanski red, ki je pa dobil pismeno potrjenje šele leta 1219 od papeža Honorija III.
Cas, v katerem se je to zgodilo, dejal bi, neopaženo in neznano javnosti in širnemu svetu, je bil nad vse podoben sedanjemu času. Denar je bil res sveta vladar, vse se mu je pokorilo, vse zanj dobilo. Neizrečeno hrepenenje in strastno koprnenje po denarju je obvladovalo ves svet; denar je zavladal tudi človeškim dušam in jih podvrgel. Zato pa ni mogoče dovolj jasno povedati in opisati pomena prej navedenega nastopa sv. Frančiška. Bog je obudil moža, katerega delo in ustanova je močno vplivala
proti temu duhu časa, ustanova, ki je povsem zajela m1 črpala nauk Kristusov: »Blagor ubogim v duhu« ter sK šala z jasnimi vzori in velikim vzorniki ter z vzgojo ned hovnikov in ljudstva k posnemanju Kristusa ozdraviti p° hlep po bogastvu in denarju.
Cerkev je bila tedaj res bogata. A nerednosti, k19 jih med višjo duhovščino povzročile zlorabe bogastva, 9 zelo pospeševale namene in delovanje takozvanih ubozc^
iz Lijona, valdenzov in albingenzov ter drugih sorodu1 krivoverstev, ki so vsa zahtevala, da se obnovi med duhovščino prvotno apostolsko uboštvo ter obenem trosi med ljudi povsem komunistične nauke.
Posvetni in cerkveni knezi so nastopali zoper te ted» nje komuniste res z ognjem in mečem. A vse to ni njo£ zajeziti naraščajoče nevarnosti zoper Cerkev in drza ; Šele ko je začel sv. Frančišek z besedo in zgledom pri««* uboštvo in ko je to svojo reformo podredil cerkveni op sti in odredbam ter je tudi tedaj nastopivši sv. Domin poslal svoje po zgledu sv. Frančiška povsem in resn« ubožne sinove pridigat zoper krivoverce in jih učit V' rožni venec, se je ustavil naval imenovanih krivoverste •
Osrednji in temeljni nauk sv. Frančiška je ProS*:° voljno uboštvo, popolna odpoved vsakemu premoženja prostovoljna razlastitev samega sebe. Res da so ze tedaj obstoječi redovi, ki so živeli po pravilih sv.Bej| dikta ah sv. Avguština, zahtevali od svojih članov žML nje uboštva, pokorščine in ponižnosti. Ampak samost* , sami so postali bogati po različnih darilih. Saj je ted veljalo kot najboljši način zadoščevanja za nasilstva vsa vrste, če so vitezi del svojega premoženja darovali sa „ stanom.  In redovniki so postali deležni tega bogast ' ne da bi bili prekršili redovno pravilo, a to bogastvo J1 navadno ni koristilo. •
Sv. Frančišek pa je zahteval, da si njegovi bratje P dobivajo potrebnega za življenje z ročnim delom ter, prosjačenjem od vrat do vrat ter je bil nepopustljiv v zahtevi. Šele po njegovi smrti so omilili časovnim in o spodarskim razmeram primerno to strogo zapoved, a jj velika zamisel je ostala in bila vodilna misel vseh y družin sv. Frančiška: frančiškanov, klarisinj in tretje& reda. v
Ta zamisel sv. Frančiška, njegov in njegovih bra £ zgled ter pridigovanje je bilo tako mogočno in siln° splošno, da so cele občine in soseske hotele stopiti v et[-^ obeh njegovih redov, da sodelujejo na svojem lastne^ vsega krščanstva preporodu. »Zdelo se je, da bo svet pustil svet«, piše jezuit P. Meschler. Tedaj je prišel <■ Frančišek na misel, življenje svetnih ljudi poživiti z i dovnim duhom. In tako je nastal tretji red za ljudi, # svetom živeče, brez obljub, a v Frančiškovem duhu- " sebno naj se poleg izpolnjevanja redovnih pravil Pr*zava. vajo ti verniki za skromnost v obleki in opremi ter se rujejo vsakega stanu neprimernega razkošja. Tudi naj pred vsem velja: »Blagor ubogim v duhu.«
Frančiškova pridiga o uboštvu se je tako razmnof. in dejal bi: potisočerila ter zašla v najširše plasti lju°sre^ visoke in nizke. Ta organizacija je postala prava i11 nična vojska Kristusova, celo nasilni in cerkvi sovi" cesar Friderik II. se je je bal! , J
Eno vprašanje: ali danes ta zamisel sv. Franciška.gei več učinkovita? Saj bi bilo vendar tako potrebno! _»J v in resnica »blagor ubogim v duhu« je Kristusova, * čišek jo je v nevarnih časih srednjega veda le obdal z'< som in krvjo, jo vidno zopet uvedel v svet, ji služil v ^ brezpogojno, dejal bi strastno, do zadnjega diha i11 gv imel tako velikanske uspehe. Torej nam treba novega? Frančiška? Da, ali kdaj ga bo poslal Bog? In če P1 *y Godilo bi se mu kakor očetu sv. Frančišku: za norca S razglasili in ga zmerjali prav kakor danes olikano z?1 jo njegove duhovne sinove in hčere. In če bi prišel i11 J^v digal po javnih cestah pokoro in prosjačil, vtaknili 01 *
^co ali v norišnico, brez dvoma. Mamon pač ne trpi Kri-usa pa tudi sv. Frančiška ne, zato pa se bo zadavil sam ad seboj. Svet noče izboljšanja po navodilu Kristusovem
v zgledu sv. Frančiška, boji se revščine in sovraži ubo-
bcvo ter koprni le po denarju, pa ima zato čedalje večjo /ttiado brezposelnih, ki propadajo duševno in telesno, ver
jj9 ln. nioralno; da bi pa bile te nesrečne žrtve mamonizma zavi in narodu v blagor in oporo, menda vendar nihče
ne bo trdil!
v Duh je, ki oživlja, meso ne koristi nič, pa tudi rnrtva cf'ka nič, ako ni iz duha Kristusovega!
Mama, ne v oštarijo!
o .Silo je nedavno na semanji dan v Kranju. Okoličani " Sl že nakupili potrebne stvari in so se zadovoljni vračali apt C'0mU- r^r£ se Je Prazml> štante so pospravljali, iz baH ^er!n gostiln se je slišalo petje, iz drugih glasno de-
0 hi^n."'e' najbrže ° slabih tržnih cenah in mogoče tudi bližnjih občinskih volitvah, o kandidatih itd. Blizu neke ranjske gostilne je bilo videti na pol gosposko oblečeno . Usko, kateri se je pa videlo po vsem obnašanju, da se g? mal° preveč nasrkaia dobre vinske kapljice. Za njo je . gicala 8—9 letna deklica, kateri je pa bilo videti, da se
1 lle godi najboljše, bila je upadlih lic in nekako sestra-Jia. Otrok je kar instiiiKtivno zastajal za materjo in se
?«letcu, čeprav jo je mati priganjala, naj hitro hodi, ni 'kamor mudilo. Ko pa vidi otrok, da gre mati v gostilno, >A/i^a c*'eliUca nekako bolestno in žalostno zaklicala mami: *ytama, ne v oštarijo!« Slišati je bilo nerazumljivo godr-. Janje in zmerjanje matere nad otrokom, naj le brž gre *laJ se nikar ne obira. Nato je mati prijela dekletce za ko in jo odpeljala s seboj v gostilno, o , žalostni so taki prizori. Pijana žena, pijana mati... gl .° Je, če je moški pijan, a še bolj se nekako upira do-v5°jaristvu človeka, če vidi pijano žensko, pijano mater. £ako naj vendar vzgaja taka mati otroke? Kako vendar
včasih
^en zgled slabo vpliva na otroke!  Žalostno je, da je
otrok pametnejši, treznejši kakor mati, kakor prav
* našem primeru. Ko bo otrok dorastel ter zašel na na-dactla Pota, se bo pa mati jezila in tožila, češ, kakšna je aes mladina, vsa pokvarjena, neubogljiva in nepokorna. ra' 1^'sikatera mati bo morala tedaj reči: moja krivda, ja krivda in moj veliki greh. Otrok je pač takšen, ka-sn°g.a 8em VZg0jiia- o, sramuje naj se mati pijanka, *nuje naj se pred Bogom in pred nedolžnim otrokom! pt fresko načelstvo v Kranju je nedavno izdalo proglas sili ^nočnemu razgrajanju in pijančevanju. Zelo bi prolaz ^osP0<^a načelnika, da bi poskrbel, da bi imenovani Uei^ias ne os^3-! samo na papirju, ampak da bi se dejanski Van?r°sno nastopilo proti vsemu, kar pospešuje pijanče-feln T ^! lle D* ^ na mestu tu(n ukaz vsem gostilničar-baiJi ln točiteljem alkoholnih pijač sploh, da pijanim ose-s6 lle smejo dajati nobenih alkoholnih pijač. Dogaja k« * amreč na žalost, da se toči vino in žganje tudi takim, vSeSe komaj stojijo na nogah. Ah ni to zločin? Ali je res pr /*°vvoljeno samo v imenu profita? Koliko zdravja in Sai enja se zapravlja za stvar, ki nam je samo v škodo! US)) ^erno, da tudi takšna prepoved ne bi imela popolnega (3a ,. a- Ljudi je treba pač vzgojiti, a vendar smo uverjeni, četn1 J^kšna prepoved napravila mnogo dobrega. Saj no-da    "i^i kakšni prohibicijonisti, a odločno smo pa za to,
1 Se pijančevanje čim bolj omejilo, jih ^r°simo gospoda sreskega načelnika, da pazi po svoda-: žganih na one lokale in na one brezvestne ljudi, ki da z'0 Pijačo pijanim osebam. To je brezvcstnost. In žal Udi gorenjska metropola ni brez takih gostiln.
O krščanski vzgoji mladine.
Zadnja številka »Kranjskega zvona« je prinesla iz okrožnice Pija XI. »O krščanski vzgoji mladine« odlomek o šolah, kakšne naj bi bile in kakšne ne bi smele biti, da bodo popolnoma dosegale svoj vzvišeni cilj. Današnja številka naj pa prinese odlomek, ko govori Pij XI. o učitelj-stvu. Tisti odlomek se glasi takole:
Uspeh dobrih šol je odvisen ne samo od njihovega dobrega ustroja, ampak v prvi vrsti od dobrih učiteljev. Ako so ti izvrstno pripravljeni in vsak v svoji stroki, ki jo uči, dobro poučeni ter obdarovani z umskimi in srčnimi lastnostmi, ki jih zahteva od njih njihov vzvišeni poklic, potem kar gore od čiste in božje ljubezni do njim poverjenih otrok; vse to iz ljubezni do Jezusa Kristusa in njegove Cerkve, ki ljubita otroke kot svoje miljence; zato pa jim je sreča družin in blagor njihove domovine iskreno srčna zadeva. Zaradi tega napolnjuje Našo dušo tolažba in hvaležnost do Boga, ko poleg redovnikov in redovnic vidimo tako obilno število še drugih dobrih učiteljev in učiteljic; mnogo izmed njih je v svrho boljše duhovne izobrazbe zedinjenih po kongregacijah in posebnih družbah, katere je zato treba ceniti in pospeševati kot izvrstne in krepke sotrudnice katoliške akcije; vsa ta množica se s požrtvovalnostjo, gorečnostjo in stanovitnostjo posvečuje delu, ki ga sv. Gregor iz Nacianca imenuje »umetnost vseh umetnosti in znanost vseh znanosti« — vodstvu in vzgoji mladine. Vendar tudi zanje veljajo besede božjega Učenika: »žetev je velika, delavcev pa malo«. Zato prosimo Gospoda žetve, naj pošlje na polje krščanske vzgoje še mnogo takih delavcev; njihova vzgoja mora biti dušnim pastirjem in vrhovnim predstojnikom cerkvenih redov kar najbolj pri srcu.
Prav tako je treba voditi in nadzirati vzgojo mladega človeka, ki je »mehak kakor vosek za nagibanje k grehu«, v kakršnemkoli drugem krogu z odstranjevanjem slabih prilik in s pripravljanjem dobrih, v zabavah in tovarišijah; zakaj »slabi pogovori kvarijo dobre nravi.«
Opomba: V svojih številnih nagovorih na krščanske učitelje in učiteljice opozarja Pij XI. na ozko zvezo učiteljskega poklica z apostolsko službo. Kakor je Kristus najvišji učenik, tako je tudi svojim apostolom poveril učiteljsko službo, ko jim je rekel: »Pojdite in učite!« Zato so učitelji in učiteljice lahko najboljši apostoli in najboljši sotrudniki pri katoliški akciji. V tem smislu je Pij XI.' navduševal za njihovo vzvišeno službo dne 11. aprila 1925 bavarske in porenske učitelje, 19. julija 1925 škotske učitelje, 15. avgusta, 1925 slovaške učitelje, 9. septembra 1925 učitelje iz Francije in 12. oktobra 1925 učitelje in učiteljice ,iz Nemčije.
(Po slovenskem prevodu okrožnice o krščanski vzgoji mladine, Evi;. 41—42 in str. 56.)
Črtice iz kulturne zgodovine mesta Kranja.
2. Kranjske gostilne v preteklosti.
Preden si ogledamo posamezne kranjske gostilne v srednjem in novem veku, si predočimo, kako so gostilne vobče nastale. Razlikovati je pri tem starejšo dobo pred razvojem srednjeveških mest od poznejše, ko je bilo osredotočeno gospodarsko življenje v teh bivališčih obrtnikov in trgovcev.
V najstarejši dobi so poznali Slovani splošno dolžnost vršiti gostoljubje, to je — prenočiti tujca in ga oskrbeti z jedjo in pijačo, še v zgodnjem srednjem veku je bila
navada nuditi brezplačno gostoljubje potrebnim. Celo država ga je zahtevala za svoje uradne osebe na potovanjih. Zlasti pa si je pridobila Cerkev s svojimi različnimi ustanovami mnogo zaslug pri pogoščevanju siromakov in bolnikov v samostanih in gostinjcih (hospicih) na primer na Ljubelju in v Tuhinjski dolini. Od 8. stoletja dalje se pojavijo prve »taberne«, kjer so proti nagradi prenočevali potnike in jim prodajali jed in pijačo. Otvoriti so se smele le z dovoljenjem deželnega kneza, kateremu so lastniki ta-bern dajali določeno letno dajatev v prirodninah ali denarju.
V razvijajočih se mestih pa so ustanovili meščani posebna prenočišča za romarje, siromake in potujoče obrtnike. Zlasti obrtniški naraščaj (pomočniki), ki je nekdaj mnogo in daleč potoval, je imel na razpolago takozvane »jeperge« (od »Herberge«), v katerih je smel potujoči obrtnik 3 dni zastonj stanovati in jesti. V tem času si je mogel ogledati mesto in poiskati delo pri kakem mojstru ail pa odriniti dalje. Taka prekoristna naprava je obstojala tudi v Kranju do ukinitve cehov.
Ker so pa preveč izkoriščali gostoljubje po samostanih in gradovih, prične to cerkveno in zasebno gostoljubje, ki je zastonj nudilo jed, pijačo in prenočišče, od 13. stoletja pešati. S tem pa je bila dana možnost za razvoj posebne t o č i 1 n i š k e obrti, ki se da ugotoviti v Kranju od 13. stoletja dalje. Zanjo je začela izdajati mestna in deželna uprava mnoga določila, ki so posebno zanimiva v vinorodnih krajih, kjer se je hotel vsak meščan čimprej znebiti svojega pridelka. Zato so določili vrstni red in število dni, ko je smel vsak posameznik točiti svojo »kapljico«. Kdor je prodajal vino ali pivo, je moral plačevati neke vrste trošarino od pijače. Kakor hitro je nastavil sod, je razobesil nad vrata posebno znamenje, navadno bukovo vejico, ki jo je moral odstraniti takoj, ko je bil sod izpraznjen. V nekaterih točilnicah niso smeli nuditi gostom toplih jedi. Navadno so točili vino ali pivo pred hišo na prostem; ko pa so začeli gostje, sede pred hišo, mimoidočim grajati pijačo, obenem pa hvaliti in vabiti na lastno »kapljico«, so na vobče pritožbe v 16. stoletju prepovedali točenje na prostem. Vobče se v točilnicah ni smelo prodajati istočasno dveh vrst vina, razen v izjemnem slučaju, ako je potrdil mestni preglednik, da bi se sicer vino pokvarilo. Navada je bila, vsako jutro razobesiti tablico o vrsti in ceni vina, ki se bo tisti dan točilo. Tudi v Kranju je izdala mestna oblast predpise, da morajo biti sodi pregledani, njih vsebina izmerjena, da se vino ne sme ponarejati, niti rabiti napačnih mer. Vsako leto so prečitali uradne predpise na občini zbranim lastnikom točilnic. V točilnicah so smeli gostje navadno tudi igrati razne igre. Ob vstopu v notranje prostore so morali oddati upravitelju točilnice orožje. Kljub temu se omenjajo številni spori in pretepi, ki so dali mestnemu sodniku in članom mestnega sveta obilo dela; saj so morali večkrat podnevi in ponoči v točilnice, da pobero bojevitim gostom dolge nože ter jih spravijo v mestno ječo.
Šele v 15. stoletju se razvije prava gostilna, predhodnica današnjih. Gostilničar je moral dobiti za svojo obrt koncesijo. Priseči je moral gostilničarsko prisego, ki vsebuje bistvene pravice in dolžnosti tega poklica: o točenju, prenočevanju, plačilu davka na konzum vina in piva, kakovosti jedi in pijač, prepovedi ponarejanja vina in piva, skrbi za dostojno vedenje v krčmi, o.prijavi zločinov, ki se zgode v gostilnah, o policijski uri, dovoljenih in prepovedanih igrah. Tudi v Kranju je mestna gosposka strogo nadzirala delovanje gostilničarjev, tako da ta poklic nekdaj ni bil tak lahek kakor danes. Le premislite! Preden je smel gostilničar točiti iz novega soda, je pozval mestnega preglednika, da izmeri sod. Nato je plačal gostilničar davek. Šele ko je zapriseženi mestni uslužbenec preizkusil kakovosti vina in ugotovili primerno prodajno ceno, so raz-pečatili sod in izobesili tablico, oziroma javno oklicali po ulicah, da je vino iz novega soda na razpolago.
Ker je gostilničar tudi nakupoval živila za krčmo, pazili mestni očetje, da jim ne draži cen s predkup01^ Zato ni smel gostilničar takoj zgodaj zjutraj ob tržne dnevu nabavljati. Takrat so imeli prednost ostali mesca0'
Med pritožbami zoper gostilničarje v Kranju srečarn tudi to, da so proti gostom precej grobi, neprijazni. Mestn svet jih opozarja, naj bodo uslužni, postrežljivi, poste0' Seveda ni pričakovati, da b.: pri nas, kakor na Francoske v 16. stoletju, gostilničar novodošle goste objel. Pač pas poznali tudi v Kranju slabost, da skušajo gostilničarj1 pomočjo svojih uslužbencev izvabiti tujce v svoje last01, krčme in prenočišča. (Nadaljevanje sledi.)
Župnija Kranj.
Oznanila za oktober.
Rožnivenska pobožnost se prične s 1. oktobrom. delavnikih bo zvečer ob 6. uri. ob nedeljah pa ob pol 3. °r popoldne. Vselej se molita sv. rožni venec in litanije M3' tere božje.
1. XVII. nedelja po binkoštih, prva v mesecu in r°1' žnivenska nedelja. Ob 6 sv. maša z blagoslovom, skup00 sv. obhajilo za može in fante. Ob 10 v rožnivenski cerkV peta sv. maša z 2 blagoslovoma in po sv. maši darovanJe za cerkev. Rožnivenska cerkev ima zaradi raznih popraV! če iz prejšnih let precej dolga; prosimo, da se ob tej W liki spomnite lepe rožnivenske cerkve in njenega dolg3. Popoldne ob pol 3 v rožnivenski cerkvi sv. rožni venec V pete litanije Matere božje. Po litanijah tamkaj shod dekliške Marijine družbe.
4. Sv. Frančišek Serafski, ob 6 skupno sv. obhaj'10 za III. red in po sv. maši vesoljna odveza za III. red.
8. XVIII. nedelja po binkoštžh, ob 10 sv. maša °* Pungradu z darovanjem za cerkev. Popoldne po litanija11 v rožnivenski cerkvi shod Marijine družbe za žene.
15. XIX. nedelja po binkoštih in spomin posvečeni* cerkva. Ob 6 sv. maša z 1 blagoslovom, ob 10 sloveS°a sv. maša z 2 blagoslovoma. Ob 10 se vrši po pridigi °f\ čajna procesija okrog cerkve. Popoldne ob pol 3 sv. roZ°' venec in slovesne litanije Matere božje.
18. Sv. Luka, ob 7 sv. maša na Premskovem.
22. XX. nedelja po binkoštih in misijonska iicdulPjj Od 6.—0. ure je izpostavljeno sv. Rešnje Telo in se m° za katoliške misijone. Popoldne ob pol 3 se moli del 8. w za katoliške misijone, sv. rožni venec in pete litanije W tere božje. V puščico se ta dan pobira za katoliške mlSl' jone.
21. Sv. Uršula, ob tri četrt na 6 kratek govor za t>r? tovščino sv. Uršule in nato pri oltarju sv. Uršule sv. mas za bratovščino sv. Uršule.
29. XXI. nedelja po bink. hi praznik Kristusa Kr»'J* ob 6 sv. maša z 1 blagoslovom, ob 10 pa peta sv. masa ' dvema blagoslovoma.
51. Vigilija k prazniku vseh svetnikov, — zapovc
da"
strog post.
Župnija Šmartin pri Kranju.
Oznanila za oktober.
tiS'
1. Boženvenska nedelja. Zjutraj božja služba p°, A vadi. Ob 9 z blagoslovom v farni cerkvi, ob 9 tud1 ^ Bregu. Popoldne ura molitve in litanije. Zjutraj obh^ mož in fantov.
3. Sv. Terezija Deteta Jezusa.
4-  Sv. Frančišek Serafinski.
o-  XVIII. nedelja po binkoštih, božja služba zjutraj rarni cerkvi, ob 9 vStražišču. Popoldne shod III. reda. vad   * XIX. nedelja po binkoštih, božja služba po na-v,'" Spomin posvećenja farne cerkve se preloži letos na "slednjo nedeljo.
18. Sv. Luka, evangelist, g,, 22. XX. nedelja po binkoštih, misijonski praznik. — ualr. .a ^a dan je namenjena za misijone. Popoldne shod riJine družbe, zjutraj skupno obhajilo.
28. Sv. apostola Simon in Juda. ,,   29. Praznik Kristusa Kralja. Božia služba obakrat z blagoslovom.
31. Zapovedan post pred praznikom vseh svetnikov. Poročeni:
ftfe 10" S?pt' Pavlifi Jože, tov. delavec iz Sele in Ivana
Sec, hišna posestnica v šmarjetni gori. Bit     Sept" Jenko Alojzij, mizar iz Godešiča in Katarina
e,1c, tovarniška delavka v Orehku.
17. sept. Nagode Jakob, tovarniški delavec iz Gor. Lo-sjM.ua, in Marijana Kalan, tovarniška delavka iz Poljan nad Šk°fJo Loko.
17. sept. Eržen Anton, hišar v Zg. Bitnju in Ana Er-
šivilja v Stražišču.
Umrli:
m, 10- sept. Jožef Gros, oženjen tov. delavec iz Stražišča, star 42 let.
Razno.
. Katoliška akcija. Katoliška akcija, če se smemo tako n aziti> stopa v Kranju v drugo leto intenzivnega dela. V mu 6 '. ^ne 1- oktobra bo ob 4 popoldne v Ljudskem do-(ja Pryi sestanek katoliške akcije v nastopni sezoni. Pre-2 al bo šentvidski profesor Jakob Šolar. Gotovo se bomo Sg eseljem udeleževali sestankov katoliške akcije, saj so °brnani tako priljubili. Vsi hočemo temeljite verske iz-Sai    e' ^a bomo postali zavedni in delavni katoličani.
J sodobnost zahteva od nas, da postanemo taki! Sedežnina za cerkvene klopi. Sedežnina se bo pobi-Heifr ^ranJu v župni pisarni za sedeže župne cerkve od sam     ^ne ^- oktobra pa do nedelje 22. oktobra in sicer
*° med uradnimi urami. Sedežnina za prevzeti sedež «^Sa Din 15.—, za neprevzeti pa Din 30.—. Izpraznjeni se bodo oddajali na javni dražbi v župnišču v ne-
J0' dne 22. oktobra po osmi sv. maši.
^'Jmskovo. Sedežnina za sedeže se bo pobirala v ne-Prg ' dne 8. oktobra popoldne po litanijah v župnišču na dan sk°vem. Prispevek za sedež je Din 10.— letno. Isti
^e vrši istotam javna dražba za izpraznjene sedeže. bj]0 ,'u.je. Pri podružnični cerkvi sv. Jožefa na Hujah je kateJ'reDa zvonove na novo montirati. Vse ogrodje, na je D;,ein so bih zvonovi obešeni, je bilo že zastarelo in ga ^Vrg-? ^reDa nadomestiti z novim. Preobešanje zvonov je
11 znani mojster Jožef Rajgelj iz Orehka pri Kranju. Sekii) °.^rava znamenja. Gospod Boh, gostilničar pri Bek-je vjj,! Je dal na lastne stroške renovirati znamenje, katero Selo 1?onJeno na njegovo hišo. Ta kapelica mora biti že ko so a: ker so jo enkrat že razdrle francoske krogle, o tejh Podili Avstrijce iz Kranja. Napis na kapelici priča
Se • l>r°slavie tisočdevetstoletnice Odrešenja v Predosljah tftno udeležilo iz kranjske župnije do 1000 ljudi. Posebno ^Vai. Je Dilo narodnih noš iz Kranja in Premskovega. la vam!
Dva zakonca brez otrok sta javila vodstvu Vincen-cijeve drnžbe v Kranju, da bi bila pripravljena sprejeti za svojo približno 14 let staro deklico, siroto brez starišev. Pomagala bi v gospodinjstvu in bi se izučila v trgovini. Če je morda kje takšna deklica in bi jo varuh ali sorodniki hoteli oddati, naj javijo vodstvu Vincencijeve družbe v Kranju.
Duh. svetnik Fr. Pokorn:
Kranjski župniki.
46. Mgr. Mans Jakob Schilling,1 mestni župnik (Pfarr-herr in Krainburg) od 1697 do svoje smrti dne 16. junija 1754, star 90 let. kot zlato in demantni mašnik. Ljubljančan, rojen v stolni župniji 17. maja 1664 očetu meščanu Danijelu in njegovi ženi Mariji Magdaleni. Svoje študije, modroslovje »cum gradu« je dovršil v Gradcu, bogoslovje pa na Dunaju, kjer so ga tudi posvetili za mašnika 1. 1687 na naslov kranjske mestne kamerze. Služboval je sprva v Gornjem gradu, bil škofov kaplan in že 1. 1701 ud znanstvene akademije »operosorum« z imenom »sedatus« (mi-rai). — L. 1689* je kot učenec znamenitega profesorja Ferdinanda Krimesa razpravljal o troedinem Bogu v Gradcu, da so se mu splošno čudili. — Mož je bil nenavadno priden, učen in bistroumen, zato se je povzpel že v mladih letih do takih časti, kakršne dosegajo drugi šele v moški starosti. Bil je treznega mišljenja, vsestranske delavnosti in marljivosti. — Kot doktor bogoslovja je prejel še mlad kranjsko župnijo leta 1697, takrat še eno najboljših na Kranjskem, o kateri je šel glas po deželi, da nese dnevno cekin — in jo vladal celih 57 let, do svoje smrti. — Po smrti slovečega generalnega vikarja Dolničarja, tistega moža, ki se je najbolj potrudil, da so zgradili sedanjo ljubljansko stolnico sv. Nikolaja, je tedanji škof grof Frančišek Kauniz poveril Schillingu to imenitno in važno mesto. Generalni vikar je postal Schilling dne 7. f ebr. 1715;1 in je službo opravljal nad 29 let, do 12. aprila 1744. Služil je štirim ljubljanskim škofom: grofom Kaunitzu, Leslieju, Schrottenbachu in Attemsu, katerim je bil svetovavec in pomočnik. Preselil se je sicer v Ljubljano, a župnijo v Kranju je še obdržal ter jo vladal po svojih namestnikih »provikarjih«. ■— Z obojo službo so bili združeni tudi lepi dohodki, ki so blagodušnemu Schillingu dali priliko pokazati vse svoje zlato srce. Zaradi svojega umnega gospodarstva in izborne varčnosti se je množilo njegovo imetje od leta do leta. Blagi mož ga ni zbiral zato, da bi skoparil ali ga sam užival, marveč ga je namenil nekaj za čast božjo, nekaj pa v blagor svojih v revah tičečih rojakov. Zato ga nahajamo povsod tam, kjer je bilo treba priskočiti takim revam na pomoč.
Leta 17274 se je v Ljubljani ustanovila komisija za uboge, v kateri je sedelo 9 mož, same najvišje glave kranjskih oblastev. član te komisije je bil med drugimi tudi naš generalni vikar Schilling, kot škofov zastopnik in namestnik. Časi takrat niso bili prijetni. To neprijetnost mu je lajšala zavest, da se posuši z njegovim delovanjem Bog ve koliko solza. Njegov spomin blagoslavljajo posamezni reveži v Kranju in v Ljubljani še dandanašnji.
Schilling je dobro vedel, da je vsak začetek težak, posebno pri gospodarstvu ali gospodinjstvu, zato je naložil pri dveh magistratih, pri ljubljanskem in pri kranjskem, pri vsakem po 1000 gld. ter določil, da se obresti tega denarja izplačujejo vsako leto dvema ubogima in poštenima nevestama iz meščanske rodbine, eni Ljubljančanki in eni Kranjčanki kot pripomoček in prispevek pri uravnavanju njunega gospodinjstva. Prvi dve prejemalki je določil ustanovitelj sam, za prihodnje pa odločujeta oba magistrata. — Tudi ubogih vdov se je spomnil Schilling ter v ta namen založil 3000 gld., ki so donašali po teda-
njem obrestovanju 150 gld., za vsako po 50 gld., eno v Kranju, dve pa v Ljubljani. Prve je imenoval ustanovnik sam, druge pa določuje v Ljubljani magistrat, v Kranju pa mestni župnik v sporazumljenju z najstarejšim kaplanom. — Še mnogo več pa je Schilling storil za čast božjo. Leta 1733 je odkupil sorsko župnijo od stiškega samostana, v katerega oblasti je bila ravno 100 let, namreč od 1633 do 1733. Kot odkupnino je stiškim dal 6000 gld. in s tem napravil konec vednim prepirom radi cerkvenih pravic med škofijstvom in opatom, ter' dobil patronat nad sorsko župnijo. Tega je pa leta 1748 prepustil škofu s pogojem, da se odpove dvema dohodkoma, katera je župnija prej plačevala stiškemu opatu, namreč 200 gld. in pa 20 lakti najlepšega gorenjskega platna. Ta dvojni dohodek je Schilling razdelil tako, da dobi od 200 gld. lipo-glavski župnik 150 gld., ljubenski na Gorenjskem pa 50 gld. kot priboljšek k njunim skromnim dohodkom. Kar pa se tiče gorenjskega platna, je Schilling določil, naj ga dobivajo : prvo leto šenklavška cerkev, vsako drugo leto šent-peterska zakristija, vsako tretje leto zakristija v Kranju, vsako četrto leto zakristija na Lipoglavem, vsako peto leto naj si delita sorska in ljubenska zakristija. — Schilling je sprevidel tudi, da župnik radi preobilnih opravil v Sori težko zmaguje, da tudi ljudstvo komaj nosi svoja bremena pri vzdrževanju dveh duhovnikov, zato je ustanovil na Sori beneficij z 2000 gld. v svoji oporoki z dne 20. 5.1752. Drugi kaplan ali beneficijat naj dobiva 50 gld., župnik pa 50 gld., zato pa mora dajati kaplanu hrano in stanovanje. Prav taki ustanovi" je napravil Schilling tudi za Podbrezje in Križe pri Tržiču. Za vsako je naložil po 2000 gld. zato, da sta s mogli vzdrževati še drugega kaplana.
Toda kaj so te do sedaj imenovane posamične vsote (17.000 gld.) v primeru z onim blagodušnim darom, ki ga je Schilling naklonil šempeterski župniji. V svoji oporoki z dne 20. 5. 1752 ji je blagi mož zapustil vse svoje premoženje, ki je znašalo nad 80.000 gld. Bila je to velikanska vsota, ki je plačala tistikrat mnogo več, kakor plača dandanašnji. Schilling je dal šempeterski župniji zopet lastnega samostojnega župnika in pet kaplanov.
Šele zdaj so imeli ljubljanski škofje res ves neprikraj-šan užitek od šempeterske župnije, prav kakor je to želel in mislil cesar Friderik IV. leta 1461. Doslej so morali vzdrževati škofje vsaj po 2 vikarja in 1 kaplana; s Schil-lingovo ustanovo pa se je postavila šempeterska župnija popolnoma na svoje noge. Od škofa ni potrebovala niti vinarja več. Povzpela se je na tisto mesto, na kakršnem se ni nahajala že več nego tristo let. — Ko je bogatin baron Peter Anton Codelli pl. Fahnenfeld ustanovil leta 1718 pri ljubljanski stolnici nov kanonikat, se mu ni videl zanj nihče vrednejši, nego dr. Ivan Jakob Schilling, ki je torej v vrsti Codellijevih korarjev prvi. Inventar je podpisal dne 18. 6. 1719 ter imel stanovanje v drugem nadstropju sedanje Cordinove hiše poleg škofijskega dvorca. — Njegove zasluge je upošteval tudi Tlim, ki ga je imenoval za apostolskega protonotarja. Bil je tudi pisatelj ter je spisal »Constitutiones et Decreta Svnodalia, Trac-tatus in quinque libros Decretalium«". Marko Pohlin piše o njem v svoji Biblijoteki str. 48, da je leta 1742 oskrbel izdajo »Tobijeve bukve« v 12", katera knjižica je pozneje doživela več izdaj, kar svedoči, da ni bila brez duhovnega užitka za ljudstvo. Svoje ime na naslovni strani pa je zamolčal.
Ko je še v Kranju bival kot mestni župnik, je cesar Jožef I. dne 24. febr. 17067 Kranju potrdil njihove stare pravice in leta 1712 dne 24. apr. je mestni sodnik Jernej Struppi (1703^-1705) daroval bratovščini presv. R. Telesa znesek 300 gld. Bil je tudi ud bratovščine sv. škapulirja.
Kot kranjski župnik je Schilling v 1. 1713—1714 administrator šmartinske župnije poleg Kranja, nato pa je
odšel v Ljubljano za generalnega vikarja škofovega, Ka' tero službo je izborno izvrševal nad 29 let. Slednjič se J mož postaral v neumornem delu, moči so mu jele pešati, spomin ga je zapuščal, tudi oči so mu temnele, starost ga je tlačila. Zato je prosil škofa, naj bi ga odvezal od službe in jo izročil mlajši moči, njega pa odpustil, da se vrne nazaj v Kranj, kjer hoče preživeti še nekaj dni, 1° mu jih je še odločila previdnost božja.
Škof Attems sprejme njegovo resignacijo ter mu uslj; ši prošnjo in z izrazom popolne zadovoljnosti in hvaležno-s ga, četudi nerad, milostno odpusti.  Schilling je živel Kranju še deset let na veliko radost vseh ubogih in P0' trebnih. Njegova radodarna roka se je odpirala do za°-' njega njegovega diha.
Zadnjo dobroto je storil blagi mož v Kranju, k° -j* takorekoč že umiral. Leta 1749H je 20. 8. pogorelo meS^ Kranj, več kot polovica in tudi župnišče.  (Slika na m stovžu v župnišču kaže 1. 1759.) Ob 4 popoldne je i^Dr\ja nil požar in kmalu je bilo mesto, ki je imelo večino^1 lesene strehe, goreča grmada. Končani so bili arhivi. Zg relo je 290 hiš, 20 pristav in 20 ljudi, ki so zapisani v n1 , liški knjigi tako: Gregor Jereb, star 40 let, Andrej Kraj 60, Marija Romolt 70, Ana Perne 40 let, Uršula Dolh*1 50, Janez Novak 48, Marija Novak 12, Marija Strupi 4°> Magdalena Blaže 70, Jožef Florjančič 40, Marija Florjani
20,
18, Marija Strupi 20, Kancijan Dolinar 30, Ana Kokalj Uršula Košak 53, Peter Mali 70, Jurij Kralj 48, Marija mi 42, Magdalena Ertač 55 in Katarina Pegam 55 let. „ Grozen je moral biti prizor, ko so vseh 23 mrličev polag'' sredi osmojenih zidov v zemljo na pokopališču okoli zup cerkve. Kako je krvavelo srce blagega Schillinga ob m grozoviti nesreči! Da bi kar največ mogel vsem pomaga ' je zgradil novo župnišče na svoje stroške, ki je bilo " vršeno leta 1753. Pa kakšno je bilo: bolj palači, nego zu"
koh-živa
nijskemu domu podobna zgradba. Lahko si mislimo, ko tisočakov ga je stalo poslopje, ki je še dandanes priča njegove radodarnosti. S tem je nekoliko tudi pof0' lazil svoje župljane, ki 29 let zaradi njegove odsotnosti n's° imeli nobenega pravega župnika, marveč le provikarja.
Schilling je doživel nenavadno visoko starost: 90 let^ 2 meseca. Obhajal je zlato in demantno mašo. Poln za' slug za večnost je odšel po plačilo k svojemu Gospo" dne 16. junija leta 1754. Pokopan pa je v ljubljanski
niči v kripti stolnih korarjev. Ako sodimo po sliki, ki f hranjena še v kranjskem župnišču, je bil mož bolj «- ^
' da-
nega obraza in ne posebno močne postave. Z obraza sije blagost srca in pa resna preudarnost. Bil je ne sa učen in zgleden duhovnik, ampak tudi veljavna osebn in zelo spoštovan mož.
i Zbornik M. SI. V. str. 63—68. Mitteilg. d. hist. Ver. f-1848, str. 86 in 1853, 94.
a Izv. muz. dr. X. str. 53, 168, 225.
:i Lavtižar, Zgod. župnij v dek. Kranj, str. 20.
izbornik M. SI. V. str. 65. r> Lavtižar, Zgod. Kranj, str. 21. h Izv. muz. dr. X. str. 53. 7 Let. M. SI. 1870, str. 124. s Zupni arhiv, mrliška knj. K. zb.
lira«1
Odgov orni urednik in zastopnik Izdajatelja: Jožef Košir, kaplan v Kranju.
Za tiskarno Tiskovnega druStva Josip Linhart, Kra'
80