SLAVICA PAVLIČ Mihael Peternel - duhovnik, učitelj in naravoslovec Mihael Peternel je bil pni ravnatelj ncnoiislanovljene realke \' Ljubljani leta 1SS2 (rojen 11. novembra IS08, ravnatelj od 18S2 do 1860, profesor tlo 18"'i. Linni 6. a\girsta 188-t). Kot človek in učenjak spatla med tiste s\"OJske osebnosti, ki se s ]Trizadevnim ter neutrudnim delom ukvarjajo na vseh področjih člo\e,škeL;a irstv aijanja, katerih se dotaknejo. Brez učitelja iščejo in naj dejo pot do izpolnitve samega sebe in ob tem običajno porabijo ne|")rimerno več - •.;. časa ter moči, kot drugi, ki stopajo po ustaljeni poti od pomočnika do mojstra. Ob tem se je Peternel tlotikal. obdeloval ter obvladoval več področij. Bil je polihistor in politehnik ter hkrati avtoclidakt v pravem pomenu besede. Ganljiva skromno.st ter nenehna priprav Ijeno.st priskočiti na pomoč komurkoli in kadarkoli, sta ,še posebej značilni zanj. Izobrazbena pot. ki jo je ubral, ga je nazadnje privedla do teologije. Rojen je bil 11. novembra 1808 kot sin premožnih star.šev na ugledni kmetiji »na Lani.šu« (aut der Leinbleiche)! v občini Nova Oselica, sodni okraj Škofja Loka. Osnovno šolo je obiskoval v Idriji od 1S18 do 1821. nato 1822 \' Gorici, kjer je začel obiskovati tudi gimnazijo, ki jo je do 1823 nadaljeval v Celovcu in jo končal v Ljubljani med leti 1824 ter 1829-. Nato je zaključil filozofijo (po takratnem študijskem načrtu je to u.strezalo 7. in 8. gimnazijskeinti razredu) na Liceju v Ljubljani, kjer se je začel se znanjati s področji matematike in naravoslovja. Bil je učenec odličnega matematika Schtilza von Stranizkega in fizika profesorja Janeza Kersnika, ki sta spoznala sposobnosti ter silno željo po učenjti in ga k svojemu delu pritegnila bodisi kot korektorja ali kot asistenta. Tako je v sodelovanjti s Francem Močnikom, .svetovno znanim matematikom in pedagogom, pregledal Vegove logaritme, ki jih je priredil -Schul/, popravil |ia je tudi morebitne napake in zmote. Profesor Kersnik* pa mu je 27 LOŠKI RAZGUiDI /.V pi"e|TListil ludi \rsto lizikalnih instriiniento\ s\()j(.'ga kabineta, da jih je lahko upo rabljal za številne fizikalne i^oizkiise. Kei' mu ludi živa naiava ni ostala tuja. je iiKli na tem področju ,s\'oja znanja praktično uporabil. Za vse nove pojave je razodeval pravilno razumevanje ter neizmerno dovzetnost. Bil je tisti, ki je v svojo hribovito domovino prinesel piA e gomolje dalije in jo tam udomačil. Nenavadno pa je. da ga te .študije niso mogle odvrniti od študija teologije, kateremu se je bil bržkone zapisal že dolgo prej. Po zaključku hlozofije je v letih 1831-18.-^5 začel in končal štLidij teologije. Dva me.seea po maSniškem posvečenju je leta 183^ stopil v dtišno pastirstvo. postal je namestnik v Dobrovi pri Ljubljani, n.ito v .Moravčah do leta 1S3'^, nato kaplan \ Poljanah pri .Škofji Loki do leta 18(3, /itanje, ki ga je pri^lobil s študijem filozofije, se je izdatno razbohotilo. Zaklade vedenja in znanja je venomer prenašal iz šole ter jih uporabljal v prid splošnosti. Med svojim kaplanov anjem v Poljanah je pred nastopom popolnega sončnega mrka leta 18^3 prestrašene fanme |iriprav- Ijal na la dogodek. Skušal jih je jiomiriti na ta način, da jih je podučil in jim razložil ta |)ojav. Kol kaplan jiri .Svetem ,\Ianinii ob vznožju tirof.^gallenberga ( 18i3-l8S()) je spiA a opazoval pojav Hlijevega ognja na Grolšgallenbergri, kot kaplan v Votlieah. kjer je bil do 18^2 dejaven kot duhovnik pa se je ukvarjal s tem. da se je |ireko Hainsehevega telegrafa, ki ga je sam sestavil, |iovezal s kuralom v Zapogali, Podvig se je oblastem verjetno zdel nevaren - zato so mu namestitev povezave prepove dali! Nato je jiri.šlo povabilo piijatelja iz mladosti in študijskega tovariša, taknitnega ljubljanskega .šolskega svetnika in šolskega nadzornika za osnovne .šole na Kranj skem, dr. Franeeta Močnika', ki ga je Šolskim oblastem predlagal za ravnatelja novo ustanovljene realke. Predlog je bil sprejet. •Pako je bil 19. julija 1852 kaplan iz Vodic, ki je leto poprej, junija 1851, uspešno opravil strokovni izpit za naravoslovne predmete na popolnih niž.jih realkah, ime- Firilhirii hišci lui Slniži pod (.crknini. za kalem Je luičrle lui/tniril Mihael feleniel 28 MIHAEL PHTHRSEi- ni HOVMK. VCnTIJ IS SAKAVI )SI.()VEC no\an za ravnatelja. In ktioi" pozna zgodovino realke \' prvih letih njenega obstoja, mora priznali, da bi za izvajanje te vloge težko našli u.streznej.šo osebo od Feternela, Mladostno ust\arjalno,st je prepeljal skozi vse težave ter še po,sebej ob pičli materi alni i^otlpori in neprinn.'mih prostorih učencem in učiielji.'ni omogočil uspešno sodelovanje. Ob tem .se je izo.sirila njegova iznajdljivo.st, neizmerna delovna vnema in marljivost sta se podvojili, kajti povsod je rad sam sodeloval. \'ečkrat je delal v.se noči, da se je bodisi izpopolnjeval v znanosti ali pa je kot mehanik z lastnimi roka mi izdeloval številna učila, ki jih je kot učitelj hzike. kemije in zgodovine nara voslovja potreboval. Hil je slrugar, mizar, kovinar v eni osebi in razumljivo je, da obrtniki, ki so imeli ojiravka z njim, pri izvajanJLi del niso hili v lahkem položaju. Ob tem je še našel čas. da je številnim prebivakent svetoval v tehničnih zadevah, pri mlinskih napravah, v barvni intlustriji, pri proizvodnji vžigalic je po.stal strokov njak in dajal ustrezne nasvete. Kavno tako so ga prosili za nasVLi, ko je šlo za izboljšavo mestne razsvetljave. Kisal je načrte za kozolce, skednji,', hleve in hiše^. Tako imenovana hiša .Mediatsche'' je bila zgrajena po njegovih načrtih. Da so bili učenci navdušeni nad njim, je razumljivo. Ne le da je bogatil njihovo znanje, temveč je razvijal ttidi njihovi- .sposobnosti. \a razpolago st.i nui bili dve dobro opremljeni meriliii mizi in učence je uvajal v uiiietnost merjenja, s tem da jih je na la.stnih znanstvenih izletih seznanjal z reševanjem nalog merjenja višine (hipsometrije) in zemljemerstva. še dolgo so svojemu nekdanjemu učitelju Feter- nelu bili hvaležni sposobni tehniki, kot na primer višji gradbeni svetnik Tomšič v Zagrebu, ker jih je znanstveno in tehnično takcj ck)bro izobrazil, da jim niti politehnična šola ne bi mogla niiditi veliko več. Od začetka službovanja pa do leta 1scl>ii() realka in dhr/iiiško žir/feii/C""' podaja zgodovino empi ričnih znanosti, ki priča o neizmerni načilanosti in temeljitem poznavanju virov in opisuje pomen in vrednejši realke, katere naloga je posredovanje teh ved za blagor človeštva. Slavnemu rojaku JuriJLi Vegi (1754-1802) je ob stoletnici roj.siva v .sestavku dnigega letnega poročila iz leta 1853/54" postavil ča.stitljiv spomenik. Sestavek zaključuje z mislijo, da bi temu slavnemu prebivalcu Kranj.ske morali postaviti spomenik nedaleč od njegovega rojstnega kraja, na primer pred železniško postajen v Lazah. Direktor realke, dr. Hinder. je leta 1902 o Juriju Vegi zai:)isal: -Letos r sep- 29 KKKI RAZai.Hni 48 Icnihni ho minilo kio dni. od kcif je pred sloliini kil ta nemirni duh hil odlriidii ii/Min/a polneiiiii tirljenjii. iviidcir do ddiies še niiniiiiio nje,^nix\i>(i spomeniha. Le mestu Ljiihljcnui je počcislilo nje;j^oi spomin, ko je <>h i^radnji nore realke /tS'"-/ ulico med kont>resniiii in iieiiiškim lrm poimcnorcilo \'eiioro iilico-"\ Mihael Pelevnel je oh naglem pi"i//.Kle\anii.i s\ojega easa. i.la hi sl()\enšOina kmalv\ dohila \elja\() kol literarni jezik, v .sklacki z \ ladnimi prizade\ anji ustrezno Lipo.šie- \aL Za .šolsko knjižno založho je namree sestavil slovensko terminologijo geo metrije (ISSh). k prevodu teksta /,ip]")erjevih holaničnih sten.skili lahel je izohlikoval LLstreziio nomenklaturo (I8S~) in \ tekmovalni vne^mi z iieiteljem sloven.šeine in verouka, prof. Lesarjem, ki se je ttidi ukvarjal s podohniini deli. razvil posehno ter minologijo za učitelje, \eliko skrh ji.' posvečal ne samo potičevanju sloven.ščine ampak tudi sloven.ščini v piivatneni žnljenJLi. Dokaz za to je. da pri domači hi.ši pri 1'iiihovili hranijo .še nekaj knjig z njegovim posvetilom domačim v lepi slovenšči ni. Petemelovo zadnje delo je v letnem ]ioročilu za leto J«()l 02i', kjer je z nema lo spretnosti poskušal potlati osnovna znanja kemije v slovenskem jeziku (Imena, znamenja in lasino.sti kemičnih piv in; .\ieikmale. Namen untl F.igensehatteii <.ler Chemisehen Elemente). Prav gotovo pa je, da je na področju kemijskega sloven skega izrazoslovja oral ledino. Najprej navaja ime v slovenščini, nato še v nemšči ni in sledi v latinščini, nato znamenja (simhol kovine ali nekovine) in na koncu navaja letnico, kdaj je hila kovina ali nekovina odkrita in kdo jo je odkril. Poleg tega pa je tudi .sam delal zelo veliko poskusov, dokaz je (shranitev medeninastih meric v ohliki .škafa, ki v sehi hrani še manjše merice. Pclenicliiro Jiosivliliir r eni ud kii/ig. hi jih hninija r Piiihoii hiši 30 MIHAKI. PKTI-:K\I;/ - ni HOVMK. I ČITEIJ l\ SAHAVOSKnKC od Icla 1860, ko je. kol smo žt- omenili, predal Noclstvo zavotki ravnatelju Schncdarjii, p;! je na tamkaj.šni ,šoli deloval kot ueilelj še 1 i let. \' .stafo.sti 6(1 let se je utrujen od bremena let po 24 letih ski/.ho\anja, katerih pr\a leta spadajo med pr\'a vojna leta, upokojil, '{'ežko mu je hilo ločiti se od ueiteljsket^a pokliea, ločiti se od zavoda, ki ,ya je \ pnih letih obstoja negoval, varoval in vodil z očetovsko skrbjo. Od takrat dalje se je vedno bolj umikal vase, čas je jireživljal meti tako ljubimi mu in.štrumenti ter knjigami. Posebno rad se je Likvarjal z o|iazovanjem zveztl. pri Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. _/zrok in namen sledečih verstic je želja, imena ^kemiških pervin v slovenskem jeziku določiti, njih ^ pomene pojasniti, jih kemikarjem in jezikoslovcom S v presojevanje podati, in potem, s potrebno po- * pravo, v občjo rabo vpeljati. Dobro spoznamo, da ni lahko delo, v jeziku, v kterem se je do zdaj Še tako malo o natvoroslo\ju pisalo, na enkrat ime noslovja prav osnovati za vedi^ost, ki je že na tako visoki stopnji, kakor je zdaj kemija; pa ako hočemo kdaj druge dospeti, ki so nam toliko naprej ušli, se moramo vendar enkrat podati na pot, za njimi hiteti, se med seboj podpirati, pa kratko nikar ne tistih grajati ali jih celo zaničevati, ki bi utegniU v tem teku kak neroden korak storiti. Pomenimo se tudi o natvoroslovski terminologii, in ako ta ali uni kaj neprimernega reče, naj mu drugi po prijatelsko po pravijo, ki boljše vejo. Tako se bomo kmalo po- razumeli v svoj prid, v pospeh vednosti in omike našega naroda, in dohiteli dmig^e narode, ki so bili to pot pred nastopili ko mi. .Stara resnica je, da raba je postava in pravilo govorjenja; rabimo toraj tudi v učenih pogovorih in spisili po potrebi materni jezik. Kar bi utegnilo pri tem prizadevamu v za četku še okornega biti, se bo pri pogosti rabi kmalo obrusilo in olikalo. Saj tudi narodi, ki so zdaj v vsih vednostih in obertnijah nar bolj izurjeni, niso imeli od nekdaj Že za vse berž priličnih in ogla- jenih imen. — Ker mi hočemo za naš jezik natvoroslovskih in posebno kemiških imen iskati, in najdene po pre vidnem presoienju v rabo vpeljati; je toraj pred vsim drugim potreoa, se porazumeti, kakšen obseg ima beseda natvora (na t ur a) ali priroda. Beseda natura je izvirno latinska (od nnscor roditi se) in je 8 svojim Širokim pomenom v vse romanske in ger manske jezike prevzeta; nji enaki pomen ima gerska beseda phi/sis, ki jo natvoroslovci tudi drugih jezikov mnogo rabijo, posebno z drugimi besedami sestav ljeno. Ravno taki pomen imate besedi slovenske korenine priroda in natvora od roditi in tvoriti. — Priroda, natvora ali natura pomeni pervič: ob- sežek vsih stvari, ki jih zamorerao s svojimi počutki zapaziti in spoznati; drugič pa pomenijo te besede zapopadek lastnost, po kterih eno ali drugo stvar od vsih drugih razločiti zamoremo. Naloga natvoro- slovca pa je dvojna, pervič: natvoro marljivo opa zovati, posamesne stvari, njih lastnosti, njih med- sebne dotike in zveze s svojimi počutki in tudi z drugimi pripomočki skerbno prejiskovati in popiso vati; drugič pa, jim primerne imena dajati in jih po njih lastnostih v veči in manjši rede zverstovati. Na vsaki stvari pa \'idimo nekoliko tacih last nost, ki ji tako dolgo nespremenjene ostanejo, dokler stvar sama to ostane, kar je bila spervega; neko liko Y^ tacih, ki se vedno spreminajo, da se ravmo stvar v svojem bistvu ne spremeni. Da se nezmerna množina vsega tega lagljej pregleda, se mora pri pre mišljevanju natvore gledati, zdaj samo na stalne lastnosti in na zunanjo obliko stvari, zdaj pa le na vedno sprerainljive prikazke, ki se na/njin po okoli ščinah zdaj taki zdaj drugačni razodevajo. Vednost, ki prejiskuje le zunanjo obliko stvari in le tiste lastnosti, ki na pogled stvar od st%-ari raz ločujejo, in ki jih stvar vsaki čas ohrani, imenujemo prirodopis, SJaturgefiiidjte. Vednost, ki pa posebno pazi le na minljive pri kazke, ki so zdaj taki kmalo pa drugačni, ki pa pri vsi svoji raznosti bistva stvari iiiČ ne spremenijo, se zove natvoroslo vje v tesnejem pomenu ali ludi f i z ik a, ^iaturlel^re; in ako se to opazovanje razširja čez meje naše zemlje na solnce, planete m zvezde, se imenuje ta vednost zvezdoslovje ali astronomija, po gerški besedi aster zvezda. Vednost pa, ki opazuje na stvareh tiste prikazke, ki ne zadevajo samo zunanjih lastnost in medsebnih dotik stvari, ampak sosebno njih notranjo snovo in sostavo tako spremenijo, da potim stvari prejšnjim niso več podobne, in na pogled in tudi za druge počutke vse drugačne, se imenuje ločba ali ke mija. Beseda kemija (chemia) je skoro gotovo sta- roegiptovska, ker stari Egipčani so svojo deželo chemia imenovali, to je černo, zavoljo čeme persti, ki je po vsem Egiptu razširjena. V starem Egiptu se nahaja tudi pervi začetek te vednosti, in drugi narodi, ki so se je od Egipčanov učili, so jo tudi po imenu dežele imenovali, iz ktere so jo bili prijeli. '1* Petenielav i prevodi kemijskih pojmov v slovenski jezik {fahresherichl der k.-k. { }iieryecilseb\de in Laihach J 861/62) 31 I.OSKI KAZGU-.ni 4H Čemer je imel na razpolago iz\ rstne teleskope. Čeprav so bile omare \ njegovi knjižnici zapolnjene z najrazličnej.simi knjigami, je pozorno sledil novostim na knjižnem trgu od teologije in filozofije do pia\a ter zdra\ilst\a. Kot da bi skiiil. se je že takrat Lik\arjal s socialnimi \pra.šanji priliodnosti in oh lem čutil skrb za pri- /'clenie/dii prci odi kemijskih jHtJiuur r slureiiski Jezik (Jahreslvriehl der k.-k. I iilenvalschiile iII I.iiihcich IS61/62) 32 Pervine MIHAEL PETl-.RMil. - 1)1 ll()\ MK. I CITVIJ l.\ .\AKA \ T)SI.()\ HC hajajoče obdobje. Tako je preži\el \- samoti. \ stiku z le majhnim krogom prijate ljev. Ob .svojem zmernem načinu ži\ijenja je bil zdrav še \- visoki starosti, ko .so mu opešali organi in mu je staro.st po\zročila hudo bolezen, ki jo je prenašal z ganljivo potrpežljivostjo, dokler ga ni smrt 6. avgusta 188 t odrešila muk. I nirl je \ LJLibljani. Število 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 4 5 ; 8 9 10 U 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 1 2 3 4 5 6 7 8 9 .slovensko Torin Cerin Lantan Didim Jiti-in Ertin Terbin Norin B. Ttžkt a. Nežlab Mangan Železo Nikel Kobalt Krom Volfram Šel Molibden Van.adin Cinek Kadrain Kiiper Svinec Bizmut Cin Titan TantAl Niob Antimon Uran b. Žlah Živo srebro Srebro Zlato Platina Paladin Iridin Ruten Rodin Ozmin I m i nemško 2:^orium (Scriuiii fanttmn Sit^m ^Jtttrium Grfciuni 2erbium 9^criiint latinsko Thoriuvi Cerium Zianthanium ' Didyviium ' Vitrium Erbitivi Terbium Korium kovine. Srfjlocrc iDlctallC. ;De kovine, luti 91Ean;ji'in 2i)iii' 9n ? 27.= 28 29 30 26». ( 92 i 46 68.» 32.'' 56 31.' 103 104 58 25 - 68.S 48.» 120 60 100 108 196 99 53 98.^ 52.1 52." 10(0 Iznašel v letu: Berzelius 1828. Klaproth , Berzelius in Hisinger 1803. 1 Mosander 1839. ( Gadolin, Eckberg in Wohlcr 1794—1828. Svanberg 1845. Scheele in Bergraann 1774. Starodavno znano. Cronstedt 1751. Brandt 1735. Vauquelin 1797. Scheele 1781, čisto določila brata D' Elhujar 1783. Scheele 1782. Del Rio 1801, Sefstrom 1830. Poznan že čez 100 let. Stroraaver in Hermann •1818: Od nekdaj znan. Od nekdaj znan. 2e v začetku 16. stoletja znan. Starodavno znan. W. Gregor 1791, Klaproth 1794. Berzelius 1824. H. Rose 1845. Basilius Valentinus ea je že popisal v 15. stoletju. Klaproth 1789, in. Peligot 1841 čisto določil. Starodavno znano, Tho- phrast ga je že 300 let pred Kristusovim roj stvom popisal. ( Od nekdaj znana, ker se \ v natvori čista nahajata. Že v 16. stoletju najciena. pa se le Španiol UUao jo je 1748 popisal. Wollaston 1803. Smithson Tennant 1804. Osanu 1828, čisto določil Clauss 1848. Wollaston 1804. Smithson Tennant 1804. Petemeloviprevodi kemijskih pojmov V slovenski jezik (J(il.vvsl)ericht der k.-k. Viilerrealschule in Laihach 1861/62) 33 LOŠKI RA/.ai.i;ni 4S •Jako je končal čknek. o katerem se je širil glas, da je bil neutrudno dejaven. Imel je smisel za praktičnost brez primere tei' bil \sestransko izobražen, ob lem pa skromen in pokončne diže, priden in \ljuden, nenaklonjen kom|ilimeniom. ustrežlji\ do konca svojega življenja, dobroLlelnež člo\e.št\a, ki se mu ni znalo Ziiamiija perviii po abecednem redu zverstene, Ta dva razgleda kažeta 61 do zdaj znanih ke- miskih pervin v dvojni red zverstenih; in sicer kaže pervi razgled pervine po njih sorodnosti postavljene v dva razdelka, to je: nekovine in kovine; pervih je 15, drugih pa 46. Nekteri kemikarji štejejo le 13 nekovin pa 48 kovin, ker oni telur in arze nik med kovine stavijo, kterim sta na zunanji po gled res zlo podobna, pa po notranjili kemiSkih lastnijah je telur nar bolj žeplu in selenu podoben, arzenik se pa v kemiškim vezanju ravno tako ob naša, ko fosfor, toraj mislimo, da je nar primer nejše ji med nekovine verstiti, kar res tudi stori veliko nar slavniših kemikarjev. Kovine se pa raz delijo v lahke in težke. Lahke imenujemo tiste ki so manj ko petkrat tako težke ko voda, njih se šteje sploh 18. Težke kovine so pa več ko petkrat tako težke ko voda, postavim: Železo je 7."", kuper 8.«», srebro 10.»", zlato 19."-«, platina '21.* težej od vode. Težkih kovin je 28. V tem razgledu so slovenske, nemške in latin ske imena pervin ene zraven drugih postavljene, in zraven njih v pervem predelku proti desni so velike pričetne čerke njih latinskih imen, ako se pa več tih imen z enako čerko prične, ji je priatavljena majhna razločljiva čerka, to je ena taka, ki se v drugih z enako veliko čerki) pričetih imenih ne najde. Toraj se piše: Fosfor ^hoaplioru'^ P. svinec fluin- biAm Pb, paladin M'allattium Pd, platina flatina Pt, in po tem zgledu tudi druge. Te okrajšane znaranja se rabijo sosebno v pi sanju kemiških zvez, tako postavim se piše na mesto besede voda 110. ker voda obstoji iz vodenca in ki- selca, namesto solna kislina, se piše II Cl. ker ta kislina obstoji iz vodenca in klora i. t. d. Zraven tih znamenj se pa vidijo številke, ki jih t e h t »5 n a m e 51 o v a v n i h razmer ©erci(^te ter 3lequi= raleiiteiitevbaitnifie imenujejo. Tako postavim stoji zra ven O številka 8 in zraven II številka 1, to pomeni, da se z 1 tehtnim delom vodenca veže 8 tehtnih de lov kiselea, kar da skupej 9 tehtnih delov vode; ali 1 lot vodenca zvezanega z 8 loti kiselea da 9 lotov vode 11 = 1 O ^8 "110 = 9. Ako pa namesto kiselea stopi klor v to zvez, je pa II = 1 Cl = 35.> lici =: 36.=' lotov solne kisline. Vodenec ima pa nar manjšo namestovavno raz- PcIcnicUiriprerodi kcnn/skib /Jo/iiKir r shiiviiskijezila' ijcilvvsherichl dcr k.-k. I )ilenvalschiilc in Uiilxich /S6I 62) 34 MIIIAHI PiniiRSfil- r>l IIUVMK I CriElJ l.\ \AKAV(>SI.(>\T.(: Petenicknv luedciiiiiaste uteži za tehtanje r lotih. med clnigiin so z njimi tehtali volno in dlako r klohnčarstvit vedno zahvaliti in ceniti njegovega dela. Na pobudo profesorja slo\enščine. šolskega nadzornika in učitelja na ljubljanski realki, Frana Levca. je bila občin skemu svetu mesta Ljubljane v letu 1901 podana prošnja za pcjimenovanje nove ulice, ki vodi od Gosposke ulice \' Vegovo ulico proti realki, po Peternelu. Občinski svet je tej prošnji rade \()lje ugodil. Najlepši spomenik pa je v srcu tistih, ki so ga poznali. Mislim, da bi za Slovence tako zaslužen mož, kot je bil nara\<)sl()\ec in odlični učitelj Mihael Peternel, zaslužil spominsko obeležje na domači hiši. Taka priložnosi bi bila ob 195-letnici njcgo\ega rojst\a, leta 2()().^. 35 I()SKI RA/.(,1.1-1)1 Iti -\Iiliael Peternel je napra\ il nagrobnik niami Neži in sesiri Mariani. ki je \zielan \' levi tasatli župnijske eerk\e s\. Janeza Neponuika \ No\i Oseliei. Na spomeniku je napis \' bohoričici NEŽA PETEKNl-:!. LANIŠERCA IZ P(3DJEl.O\ [C.AiU-KDA rojena Mor v Gorjeh IS. jaiui.irja 1782, (5t) 1808. umrla -t. marca 1849. Počiva tukaj od dolgega trpljenja In čaka \'eselega gor\ siajcnja In 7. njo njena hči .MARIANA • 6. .septembra 1810 + (>. dceenibra 18,-il Kratko 7i\cla .Mnogo trpel.1 \'ečna luč naj |ima ^\eti. Posta\il žalosK-n sin in br.u Mihael <.kiho\en CcrkiT sr. Jciiiczci Sipomuka r \oii Oseliti. .\ci Icri fcisciili je luit^rohiiik. postaiijeii Pclcnielnii iiuinii .\eži in sestri .Mciriciiii 36 Nagrobnik z napisom v bohoričici MIHAH. PE7T-:R\a - /)t HOl.MK. I CITELI l.\ .VIK.11 O.UOVHC Opombe 'Njegov oče je izdeloval kakovostno platno in je z njim trgoval vse do Trsta, za kar je ilohil tiRii števil na priznanja in odlikovanja. -Liiihl/cin.';ki kla.iiki l^(iy- 1Q()5. I.jiililjana 19'W, I.ela 1H29 je Mihael Peternel v lumianilamem la/retlu zaključil šolanje na gimnaziji, vpisan kol Peternel \lichael. Car. Nova osciica. šii|x'ni.lisi \\eitten- hellerja. 'lanez Knstnik Kersnik je v tem času poučeval na obrtnoindu.strijski .šoli v Ljubljani in je zanjo pripra vil tudi učni načit, ki je bil sprejel. I.eta iSlS so v Ljubljani obnovili mehanično šolo. kjer je lieejski učitelj Ker.snik poučeval z.u\lne pojme geometrije, mehanike in 'iiiiiogc/izikaliu' in kemičnel)(>JM'<.'-. 'S Francem Močnikom, svetovno znanim matematikom, sla biki rojaka in sošolca na iilrijski glavni šoli. Močnikov rojstni kraj Cerkno je bil v l)ližini Pelernelovega. kjer je odraščal na l.anišu (sedaj Potl- lanišče). ^Peternel je naredil načrt za tlumačo hišo. ki nosi n.i portaki letnico I.S~l-!, \ tlom.iči hiši sia st.movala ,s se.stro, ki .se je poročila k Pirihu n.i Slr.iž" pri Cerknem, za k.ilero |e luili n.ipr.iv il ii.ičrt. ki je bila premožna furmanska kmetija. Sestrin prvi sin je prišel nazaj v domačo hišn m t.iko se n.- niini.il iin- imek. Sedaj je v hiši (anko l'irih. \a lani.šah. Podlani.šče IS. »Kozolec (star(.inemško harapha. verjetno v sorodu z besedo sadeži. nadal|e razl.ig.i. da so značilni za kmetijstvo na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem in so običajno na poljih, to je pokrito ogrodje iz letev, ki je zgrajeno iz de.set do dvaj.set lesenih letev. ki so pritrjene na dveh ali več lesenih stebrih, ki .stojijo v eni vrsti ali pa so nizpore|eni z vmesnimi prostori drug nad Llrugim.. \ iiies je natlačena sveža p<->lj.ščina, da se lahko hitreje in bolje suši, "Jahresheiicht deik -k'. I iilerrecilsihiile iii LnHnicIi IS56. "Jahreshericht der k.-k. /«5^ /«57. ''Jahresbericht... 1854. i"J. J. Binder. Geschichte cler k.-k. Slcuils-Dlienvdhclnile in l.tiilvicl}. Laibach 1002. I 'Jahreshcricbt... 1862. Uporabljena literatura: SBL 2, m. Dr. Vlado Schmidt. Zgotlorimi šdl.^ilru in pedagogike na Sloienskeni. LJLiblj.ma lOOl). .-iiO-,-) il, Sonja Jozelj, Razvoj pouka kemije na Slovenskem do poe svetovne vojne, šol.^kn kranikti J5. l.juliljana 1992, 39-56. Slavica Pavlic. Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem. Preseniarti dri{~ha. Ljubljana 2000. 86-87. Novice 1851. leto IX 2-i. I P.\o\ ičar - Peternel - prinaša izpitne teme za konkurente za mesto učitelja na nižji realki v Ijubljani. Novice 1857, leto X\'. Peternel olijavlj.i podatke o nižji realki za šol. leto LSSh S~. 37 ir )\ice und ini kilireslK-riiiil. kihresberielile mil oliligauirischen |-"aeiilx-iu-agen musslcn nath dL-ni RL-lornigesel/ von Gvnmasien und Ik^alsehulen aus- gegeben \\erden. 38