Kralj Matjaž.
JlSLrizman je bil pisar pri nekej gra&M&i. Nebčlaj gresta on in njegov -'^A^gospod na sprehod v liosto. PriiJeta tako daleč, da vže nista vedoja, kjo sta. riospod si nc upa vec dalje-; vrne se toraj doraov. Križman pa stopa radoveden uaprej po gladkej stezi. Hodi in hodi, da so se mu vže noge šibilc. Soliiee je bilo vže nizko. Križman se za6no kesati, da se ni vniil, kar zagleda, da ni pota nikamor veČ, kakor nazaj. Izgubljal se je pot pod vp.liko skalo, okoli in okoli pa je bilo vse gosto zaraSčeno. nLejte kieka!" — pravi sam v sebi — nmar bi bil sel z gospodom nazaj!" Trudea sede na katnen in ogleduje skalo. Pod mahoiu uglerla napis. Gleda in gleda, pa ne jnore razniotiiti, kaj se bere; toliko se mu je pa zdelo, da je nekaj od kralja Matjaza.   Kar se odpre skala in ua dan pride star mož, obtecen kakor menih.
nKaj gleda^?" vpraša Križmana.
nTu-le se bcrc nokaj od kralja Matjaža. pa ne morem zvedeti, kaj je?a
wAli bi zvedel vad kaj ve«V?u vpraša tuenih.
nTo se zoa, da bi,u odgovori Križman.
nNn, pojdi z men6j!" Rekši ga pelje po laknji globoko pod zemljo. Prideta do grozno velike cerkve in gresta noter. Ravno se je brali sv. masa;
168                        '
pa vsi pričujoči 80 dremali, še eolo mašnik jc kimal z glavo pri oltarji. Meuih sede v klop, JCrižmanu pa migne, naj sede poleg njega.
Nekaj časa molita, potlej ga pa pelje raenih od okna do okna. Križman pogleda skozi vsako okno. Pred jednim jo videl tropo mrtvih Ijudij. ,Kaj jc to?" vpraša raeniha. nTo jo kuga," odgovori vodja in rau povo vse, ktlaj bode razsajala. Skozi druga okna jo videl vojsko, potrese, kkoto, sušo in dnigc tako stvari.
Skozi zadnje okno pa jc videl dvc gori privczucui drugo na drugo. Mej njima je bila velika vojska konjikov in pcšcev. Mej vnjaki, pri pregrnonpj mizi, sedel ,je kralj fsain lcpo napravljen; obleka ac mu jc blestola sainega zlata, kriva sablja nm je viscla ob boku: vsi rojaki pa so dremali, jmlni kiraali z glavo na sedlu, drugim je pa vžo zlezla glava mcd koleni.
Krnlj sloni ob mizo in spi.
nKdo jc ta?" vpraša Kiižtiiiui.
nTo jc kralj JVIatjaž iu njcgova vojska," odgovori mouilj. ^Ravno ,je hotel iti s svojiini vojaki nad sovražnika, kar ste se zgruili gori nad vojako. Vže TPliko Ifit spi tukaj. Včasi se zbudi kralj in vpraša, ali Je letejo po svetu 6ne pticc, ki imajo belo in irao peije na perotib, namrcž srake. Ako se ruu pov6, da še, odmaje žalostcn z glavo in aopet zaspi. Kndar pa ne bodo letale več 8i'ako po svctu, zbudi se a svojo rojsko, pridii bode na svet in preraagal vsc naSe sovmžnike. Hnde vojske bodo uastalo tafns po vsem svetu. Ljndstvo sii bodci vojskovalo z ljudstvom. Kralj Matjaž bodo premagal vse, in potlcj bode Uiko dobro na svetu, kakor sc bcro r svetem evangelji, da bode Jedon blev in jeden pastir."
^Kdaj pa bode vse to? Kdaj ne bode več srak na svetn?" vpraža Križman.
rAko moreš, pntegni 6no sabljo iz Dožnif," pravi menih. Na steni jo visela težka sablja, kakoržue zdaj vže ni videti vež na svctu. Križina« primc za ročaj in vlečo; ali zaraan! Kapcnja vsc žile, koraaj za palec jo potegno iz noinie, pa mu takoj zopet sama zlezo nazaj. Ko sc jc prikazalo nckoliku gole aablje iz nožnic, dvigali so vojaki iu kralj Matjaž glave in odpirali ofi. Ko pa sablja nazaj zlezc, zadromljejo zopot v»i. ,G]ty, zdaj vžfs še ni pravega 6asa. Kadar se porodi junak, da pride v goro in potegno sabljo iz nožnic, tedaj ne bodo vcč srak na svetu; tedaj se vzbadi kralj Matjaž in plane z vojsko na svet."
,Kdaj se pa porodi tak jnnak?" vpraša Križman. Ali mcnih ga srpo pogleda in udavi za uho.   Tega rau ni liotel povedati.
(Po J. Zavojšček » ,Nooicah.)