V življenju ni pomembno le doseganje najvišjih ocen, temveč tudi pošteno delo, trud in vztrajnost. Znanje, ki ga otroci pridobivajo, naj uporabljajo v svoj blagor in v blagor bližnjih. Naučijo naj se modrosti, ljubezni in dobrote.
Dober učitelj mlade navdušuje s svojim znanjem, s pedagoško usposobljenostjo in človečnostjo. Učiteljevo in vzgojiteljevo delo je veliko in plemenito, čeprav je danes marsikdaj premalo cenjeno. Toda v božjih očeh je zaznamovano kot veliko dejanje neprecenljive vrednosti in naš trud ni zaman.
Mladi, ki končujejo srednjo in visoko šolo, bodo le s pomočjo dobrih vodnikov dozoreli tudi na osebni ravni in na ravni mladostnih odnosov. Verouk je pri tem nenadomestljiv, saj pripomore k razvoju zdrave in celostne človeške osebnosti.
Celostna vzgoja je torej tista vrednota, ki nam lahko pomaga, da smo dobri ljudje, ki z veseljem živimo in smo kos osebnim in družbenim problemom.
Pri tem nam je prav Slomšek najboljši zgled z življenjem in delovanjem na narodnem, kulturnem, pedagoškem in verskem področju.
Veselimo se, da imamo Slovenci dovolj mladih, ki se odločajo za pedagoški poklic, čeprav ni dovolj plačan, kot radi pravijo tisti, ki gledajo na življenje predvsem skozi denar. Toda prav dobri pedagogi vseh vrst so poroštvo za boljšo prihodnost slovenskega naroda. Vsi, ki poučujemo in vzgajamo, velikemu slovenskemu šolniku in svetniškemu škofu Antonu Martinu Slomšku priporočimo prihodnost slovenskega šolstva, da bi bili resnično pravi vodniki na poti skozi mladost, da bo ta polna, svetla in vesela.
Tisti, ki delamo na področju šolstva, pa se trudimo za prenovo v šolstvu in storimo tisto, kar je v naši moči.
Prihodnost pripada pogumnim in vsem, ki smo v službi dobrega, ki si želimo in trudimo v pozitivni smeri spreminjati šolsko zakonodajo, da bo v blagor slovenskemu narodu.
Dobra semena vedno vzklijejo in žetev zanesljivo pride. Zaupajmo. Božji mlini meljejo počasi, toda zanesljivo. ■
Dr. Janez Justin
(1951-2013)
^ Bogomir Novak
S polnimi jadri si plul po svetovnih morjih, sejal si učbeniške modrosti po domovini, do zadnjega diha si se zavzemal za dovršeno formo znanosti, in ko si zagledal večerno zarjo, si utonil v njej. Ob odhodu s tega sveta si nam sredi poletja zapustil v edukacijskem prostoru in času nepozabne zaklade svojih stvaritev, predstavitev in še posthumno veljavnih skript, podobnih Schubertovi Nedokončani simfoniji.
Redni profesor in znanstveni svetnik dr. Janez Justin je na svoji raziskovalni poti večstransko analiziral epistemološke, semiotične in pragmatične vidike zlasti učbeniškega jezika, pomen znanja in soustvarjal razvoj slovenskega šolstva v samostojni Sloveniji. Je eden izmed piscev Državljanske vzgoje in etike. Naj navedem nekaj učbenikov in delovnih zvezkov, katerih soavtor je bil:
Čepič, Mitja; Justin, Janez; Potočnik, Vinko; Zupančič, Maja: Državljanska in domovinska vzgoja ter etika, učbenik za 7. razred (zbirka Učbeniška gradiva), 1. izd. Ljubljana: i2, 2012. 64 str., ilustr.
Černič Istenič, Majda; Hribar, Spo-menka; Bašič, Katja; Justin, Janez; Štrajn, Darko; Zupančič, Maja: Edu-cazione civica ed etica, Libro di testo per la classe VII (Collana Libri di testo), 1a ed. Ljubljana: i2, cop. 2012. 69 str., ilustr.
Justin, Janez; Zupančič, Maja; Žagar, Igor Ž.: Državljanska vzgoja in etika, delovni zvezek za 7. razred (zbirka Učbeniška gradiva), 3. izd. Ljubljana: i2, 2011. 64 str., ilustr.
Justin, Janez idr.: Državljanska vzgoja in etika, delovni zvezek za 8. razred (zbirka Učbeniška gradiva), 3. izd. Ljubljana: i2, 2011. 64 str., ilustr.
Justin, Janez idr.: Državljanska vzgoja in etika, delovni zvezek za 8. razred (zbirka Učbeniška gradiva), 3. izd. Ljubljana: i2, 2010. 64 str., ilustr.
Učbenik soavtorjev: Bezjak, Simona; Čepič, Mitja; Klemenčič, Eva; Kovač, Bogomir; Justin, Janez (ur.): Državljanska in domovinska kultura ter etika, učbenik za 8. razred (zbirka Učbeniška gradiva), 1. izd. Ljubljana: i2, 2013. 68 str., ilustr. Ta bo šele v letošnjem šolskem letu prvič uporabljen pri pouku.
Janez Justin se je rodil leta 1951 v Ljubljani, kjer je leta 1974 diplomiral na Filozofski fakulteti. Doktorski študij je vpisal na isti ustanovi, vendar je večji del doktorske disertacije pripravil med študijskim bivanjem na Ecole des Hautes Etudes v Parizu. Po doktoratu se je dodatno usposabljal na Fakulteti za lingvistiko Univerze v Antwerpnu. Leta 1980 se je zaposlil na Pedagoškem inštitutu, kjer je opravil številne raziskave na področjih uporabne epi-stemologije, didaktičnega govora in komunikacije, državljanske vzgoje in kulture ter učbenikov. Vrsto let je predaval na ISH - Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Med letoma 1994 in 2000 je bil direktor Pedagoškega inštituta. Bil je predsednik in član nacionalnega Sveta za evalva-cijo in kakovost, predsednik Kuriku-larne komisije za prenovo učnih načrtov ter številnih drugih delovnih teles na področju edukacije na nacionalni in mednarodni ravni. Bil je predstavnik Slovenije v Generalni skupščini IEA. Bil je tudi avtor in urednik številnih učbenikov in didaktičnih priročnikov, član uredniškega odbora revije Šolsko polje ter mednarodne revije Theory and Research in Education. ■