OB 29. NOVšMBHU 29» november ni samo zgodovinski datum naših narodov, ampak je tudi dan, • ki je vsako leto znova povezan z našo stvarnostjo. Najvažnejši odloki zgodovinskega zasedanja IVNOJ-a v Jajeu 1943« leta so bili in ostanejo temelj načel in idej, po katerih se danes razvija naša družba in po katerih se bo razvijala tudi v naprej. Bratstvo in enotnost naših, narodov in njihova enakopravnost giso samo naša pridobitev in naša stvarnost, ampak so lahko v marsičem primer za medsebojne odnose tudi v mednarodnih razmerah in v drugih državnih skupnostih. Prav tako je tudi z demokracijo, ki se je začela v j praksi narodnoosvobodilnih odborov med vojno in se danes razvija v nove, svetu neznane oblike direktne socialistične demokracije, ki preko družbenega upravljanja v sebi združuje ekonomsko in politično demokracijo. že na II. zasedanju J.VNOJ-a so bili postavljeni kot cilj socialistični družbeni odnosi. To je temeljilo na eni strani na znanstvenih načelih mar-! ksizma, na drugi strani pa na potre-I bah in interesih ljudstva, ki se je z j orožjem v roki borilo za svobodo in j za novo drugačno življenje. Znano pa 1 je, da pravi socialistični odnosi za-! htevaj o tudi razvito materialno bazo, I oziroma take proizvajalne sile, ki bo-j do omogočale nemoten razvoj sociali-I stičnih odnosov. Zaradi tega je Jugo-I slavija po vojni začela na vso moč j razvijati proizvajalne sile in svojo Ì materialno bazo. Zato tudi danes naša ! domovina ni več nerazvita in zaostala, j kakršna je bila pred vojno ali takoj ; po njej. Sedaj imamo ekonomsko bazo, j kakršne si prej nismo niti zamišljali. [Pri vsem tem smo se zavedali, da bo prava enakopravnost naših narodov nastopila šele takrat, kadar bodo narodi tudi ekonomsko enakopravni. Zato smo tudi zaostalim republikam dajali tako pomoč, da so lahko razvile napredno ekonomiko in se postavile na lastne noge. Popolna odprava nasprotij med„razvitimi in nerazvitimi področji pa ho naša nadaljnja naloga. Prav tako pomemben kakor utrjevanje bratstva in enotnosti je tudi razvoj socialističnih odnosov med ljudmi. Vzporedno z razvojem materialne baze, izgradnjo nove indu-sl/roje, kmetijstva, prometa in družbenih služb se razvijajo tudi novi odnosi in to v toliki meri in do tiste stopnje, ki jo omogočajo materialne sile. To nam potrjuje dejstvo, da smo svoj največji napredek dosegli prav v obdobju delavskega in družbenega upravljanja. Delovni človek se postopoma osvobaja zaostalih družbenih odnosov, ki so temeljili na izkoriščanju. Iz objekta vse bolj postaja subjekt v teh odnosih, saj se uveljavlja v družbenem upravljanju. Pxi tem je najvažnejšo to, da smo začeli uvajati princip delitve dohodka po delu. Delitev po delu bo vspodbujala člane družbe k povečani proizvodnji in k racionalnejšemu upravljanju in gospodarjenju. Pri odpravi zaostalih odnosov bo i-grala veliko vlogo nova ustava in spremembe, ki bodo nastale na podlagi te ustave. Ko praznujemo naš nacionalni praznik, lahko ugotovimo, da tudi sedaj izraža našo stvarnost, ki je v skladu z j idejami, objavljenimi pred 18 leti. ryf t> ft ó. Po asortimanu' iz-j delkov je bil rezultat nekoliko slab-j ši, tako je bila skupina matičnih vi-I jakov močno pod planom po kosih in te-Iži„ Tudi matice in kovinski vijaki i ter lesni vijaki niso bili kosovno do-I seženi. Delno je slabša kosovna proizvodnja opravičljiva zaradi delnega pomanjkanja naročil in surovin, ven-; dar je bilo tudi prizadevanje kolekti- ! va za večjo ^produktivnost slabše i kot v preteklih mesecih, j Realizacija vijačnih proizvodov pa i je bila v oktobru občutno večja od j proizvodnje in so se zato zmanjšale i zaloge vijačnih izdelkov, kar je ; vsekakor.zelo pozitivno. r \ Obrat OTV je operativni plan dose-i gel s-. 86 /o, kar je še močno p"od jt normalno zmogljivostjo obrata,, Ven-! dar nam še vedno primanjkuje naro-I čil za sidrne verige. Tako obratuje I postrojenje za sidrne verige le v j eni izmeni namesto v planiranih j dveh in je zato tako močno zmanjša-i na količinska proizvodnja. ! Kovačnica je dosegla operativni ko-I ličinski plan. z 98 /o, osnovni plan j pa je bil prekoračen za 8 %* Zelo [ dobra je bila proizvodnja kovanih j verig. V tem obratu so z novembrom j prenehali proizvajati traktorske ! gosenice, ker so naročila po pogod-; bi-dobavljena. Za sedaj še nimamo {•nadomestnega proizvoda-, ki bi po i vrednosti in količini lahko kril i izpad gašenio in mehanizmov Fe -j 65, ter je nujno, da se čimprej ! sprejme in začne proizvodnja kake-! ga novega proizvoda, ki na trgu do-! bro gfe, V teku so dogovori za pro-Ì izvodnjo krogel za mline, vendar ! je treba še nadalje skrbeti za nove i proizvode za obrat kovačnico, i Za mesec november imamo več ali manj i v vseh obratih celotno zasedene kapa— j da ho situacija pri dobavi žice do— citete z naročili« Trenutno nam pri- j sti boljša in obstoji bojazen, da manjkuje nekaj naročil za kovane ve- j nam bo pomanjkanje^žice ogrožalo rige, žičnik^ in delno za zakovioe, j normalno poslovanje oziroma izvr— vendar še prihajajo nova naročila, j sevanje proizvodnega programa. Slabše je zaradi dobave surovin oziroma žice iz Železarne Jesenice in j Zenice. Oba naša dobavitelja žice i— j Grafični prikaz prikazuje porast mata močna povečane izvozne obvezno— i proizvodnje v oktobru in kumula— sti žice in tako so domači potresni- jtivni„uspeh za 10 mesecev tekoče-! ki žice ostali prikrajšani, kar nam Iga leta. • j že sedaj povzroča težave v proizvod-i nji. Do konca leta ni pričakovati, j Grafični prikaz proizvodnje januar - oktober 1962: /° kg kumulativno kg mesečno vrednost prodaje J. Ljubič DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV i V mesecu oktobru je imel upravni I odbor dve .seji, CDS pa je zasedal I že prve dni. v oktobru in smo o nj ! govih sklepih poročali že v prejš fnji številki našega glasila» j Tako nam preostane le poročilo o j lu upravnega odbora, ki je v pretek-I lem mesecu razpravljal in sklepal o : sledečih važnejših zadevahs j Na osnovi razprave kolektiva obračun j ske enote žicovlek, da bi se zaradi ! znižanja staleža ljudi v tej enoti i obremenile za odgovarjajoči znesek ; posojila za OD tiste obračunske e-j note, v katere so bili delavci po j potrebi premeščeni, je bil po pred-i hodni proučitvi sprejet sklep, da se ! za to ne obremenjuje dodatno drugih j enot, ker se je stalez v žicovleku I od marca meseoa letos znižal le za i nekaj ljudi in to ne predstavlja bi-j stvenih razlik» j S sklepom centralnega delavskega sve j ta z dne 18/7-1962 je bila zaradi ! trenutnih pogojev izvršena sprememba ! v razmerju delitve sredstev za skla-I de in sredstev za osebne dohodke v j obratu OTV in verigami in sicer v j tem smislu, da se verigami poveča ; del sredstev, ki odpade za osebne j dohodke, za 3 v obratu OTV pa za j isti procent zniža» Ta sprememba je ! stopila v veljavo s 1/5-1962. I I Ker so se v tem času pogoji v obratu ! verigama bistveno zboljšali zaradi j večjih naročil, je ta obrat tudi v j perspektivi glede popolne zasedeno-I sti svojih kapacitet in glede dose-! ganja jo čistega dohodka v primerjavi s povprečnim dosedanjim jo dohodka j podjetja za ca 15 do 20 /o v zadnjih mesecih na boljšem. Zato predlaga upravni odbor CDS, da se ta sprememba zaradi teh spre-! memjenih pogojev, ki so nastali za-j radi boljših tržnih pogojev za iz- j delke te ekonomske enote'zopet u-kine» Tako lahko vsaj delno vskla- j di interno razmerje delitve sred- | štev za OD med posameznimi ekonom- j skimi enotami s posebnim poudarkom j na obrat sidrnih verig, ki še nima dovolj zasedenih kapacitet z naročili, da bi mogel kriti režijske stroške zaradi visoke amortizacije novega strojnega parka» 0 tem predlogu bo še dokončno raz- j pravijal centralni delavski svet naj prihodnji seji. Po .odloku zveznega izvršnega sveta j o povečanju sredstev za osebne do- j hodke pri .gospodarskih organizacij ali se od 1» oktobra 1962 povečajo o-sebni dohodki zaposlenih delavcev mesečno povprečno na enega zaposle- ! nega za polni redni delovni čas do : največ 680.- din brutto oziroma netto 400.- zaradi zvišanja cen za j kruh in moko. Ker je s tem odlokom dana pristojnost delavskemu svetu, da v mejah j sredstev, izračunanih po zgoraj na- i vedenih zneskih, določi s posebnim j sklepom, za koliko se poveča oseb- j ni dohodek posameznim delavcem, je upravni odbor predhodno o tem razpravljal in predlaga centralnemu delavskemu svetu, da se določi ta j dodatek v najvišjem znesku, ki ga predpisuje uredba, in enotno za vse delavce, ne glede na delo, ki ga posameznik opravlja, I j Poleg tega se tudi od 1, oktobra da-[ lje spremeni lestvica otroških dodatkov, ki se glede na število otrok povišajo takoles za 1 otroka od 3.240,- na 3,450.- za 2 otroka od 6.310,- na 6.710,- za 3 otroke od 8.960,- na 9.530,- za 4 otroke od 11,190,- na 11.910,- za 5 otrok od 12,920,- na 13,770.- USP3HI V OKTOBRU PROTI PRIČAKOVANJU VISOKI V oktobru smo dosegli do sedaj največje uspehe in se precej približali letnemu planu. Če bi delali v novem obratu sidrne verige in v vijakarni matične vijake s popolno zmogljivostjo, bi naredili 90 do 100 ton mesečno več in s tem presegli plan 5 do 6 %. A3 verigama je izpolnila plan in pri tem tudi dosegla visoko realizacijo, lato bo tudi imela osel? ne prejemke nad osnovo. Za vse obrate, razen za OTV, kjer bodo novembra še isti pogoji, so lepi izgledi za boljše doseganje plana. Prvotni plan letnega izvoza 443.000,-smo oktobra že presegli-za I5 /*> in povišali plan na 620.000,- ki ga bomo dosegli predvidoma že okrog I5. decembra. Vijačni obrat je z lesnimi vijaki že izvršil letno obvezo in prav tako tudi kovačnica z locnji. Za te artikle je bilo dovolj naročil. Za vsakega nadaljnjega otroka pa po din 1.890,- več (prej I.73O.-). Kakor običajno bomo tudi letos nadomestili Silvestrov dan, ki pade letos na ponedeljek. Delo za ta dan bomo opravili v nedeljo, 2. decembra, in sicer vse tri izmene kakor vsak drug delovni dan. Tako bo imel kolektiv ob Novem letu 4 proste dni. Na Silvestra bodo delali le tisti, ki bodo morali opraviti inventuro, J.Ješe Rovprečni mesečni prejemki so bili za celo podjetje v I, tromesečju 22.760,- din, v II. 25.376.- in v III. 29.O75.- din. V IV. tromesečju se približujemo povprečju 3O.5OO.- din, kar je vsekakor zadovoljivo in bo verjetno dalo spodbudo za večjo produktivnost. V zadnjih dneh oktobra so po ekonomskih enotah razpravljali o vklju čitvi časa za malico v obstoječe norme. To je bilo tudi povsod sprejeto. Bilo je le nekaj Individualnih priporkb, in še to verjetno zaradi pomanjkljivega tolmačenja ali nezaupanja. Tudi ti posamezniki bodo v decembru in predvsem v januarju na to drugače gledali in sprejeli to spremembo kot pozitivno. Važno je le, da so člani kolektiva seznanjeni, za kaj pri tej stvari gre, pa ne bo negodovanja. V.M OLEPŠEVANJE DELOVNE OKOLICE Na razpoloženje ljudi vpliva tudi okolje, v katerem delajo« Zato naj bodo organizacija olepševanja delovne okolice in prostorov, v katerih se delavci zadržujejo med odmorom, med delovnim časom, pa tudi higienski prostori, garderobe in podobno predmet interesa socialnih služb« Strokovnjaki za Izbiro barv lahko tudi v še tako starih prostorih in na strojih dosežejo odlične efekte. Barvanje zidov in številnih cevi, ki so napeljane skozi hale podjetja, pa tudi posameznih delov strojev in zaščitnih naprav z ustreznimi barvami ustvari prijetno razpoloženje. Garde robe in prostori za umivanje ni treba, da so sivi s temnosivimi omaricami, ker delujejo na ljudi mračno. Barvanje z različnimi barvaimi, okrasi tev s cvetjem, namestitev ogledal, stolov za sedenje pri oblačenju in improviziranih polic za odlaganje raznih manjših predmetov in podobno, vse to pripomore, da se ljudje počutijo bolj vedre in prijetneje, ko pridejo na delo« Strokovnjaki za produktivnost dela pripisujejo s stališča človeka - proizvajalca vedno večjo pozornost glasbi. Poleg različnih mnenj o vrsti glasbe, obstoji v glavnem soglasnost, da ta ne sme biti preglasna, da naj se izogibamo petja, bučnosti, zelo hitrega ritma in podobno. Neustrezna glasba, namesto,da bi razbijala monotonost, pomirjevalno vplivala na lju- di in vsklajevala ritem dela, lahko privede do nervoze, ki se negativno odraža pri razpoloženju in učinku. C'o bodo prostori, v katerih se d'io'vči združujejo med odmorom, in okolica izven zgradbe lepo urejeni (slike, cvetje, posuta pota itd,), bo prenehanje dela za odmor in rekreacijo učinkovitejše. Za opravljanje vseh del na olepševanju delovnega okolja in tistih prostorov, ki rabijo kolektivu za odmor, je treba zainteresirati in angažirati čim večje število članov kolektiva, da to napravijo skupno, To bo neobhodno potrebno pri razvijanju socialističnih odnosov v naših gospodarskih organizacijah, ¥• našem podjetju je glede tega vprašanja že precej storjenega in se še naprej urejuje zlasti zunanja okolica okrog objektov, ki jih obkrožajo lepo urejeni in vzdrževani parki z nasadi. Vendar se na žalost najdejo ljudje, ki tega ne znajo ceniti in z lomljenjem grmičevja in drevja, ležanjem po travi ter trganjem okrasnega cvetja uničuje nasade , Tovariš« ..ani kolektiva, ne do- volite, da bi kdo oviral naša prizadevanja za prijeten odmor med delom, in opozarjajte tiste, ki nimajo smisla za lepo urejeno delovno okolje, katerega videz kaže stopnjo kulturne ravni ljudi. r J.Ješe I IZDLLKI IS0ÈJO KRILA / ! Tak je ameriški izrek v gospodarstvu {.oziroma v njihovi komercialni politi-I ki« Tudi v našem gospodarstvu je na-j stala velika sprememba v novi gospo-I darski oziroma ekonomski politiki, i tako da v mnogih primerih blago išče ! kupca in ne kupec blago, kot je bilo j to do nedavnega. i Hitra odprema blaga predstavlja, kot j nam je znano (predvsem gledano v dol-I goročnem smislu), zelo vazen pogoj I za povečanje prometa, predvsem, če j podjetje še ni popolnoma izkoristilo j vse možnosti svoje službe. In tudi ; takrat, ko so možnosti že izkorišča-j ne, velja pregledati, če še obstaja kakšna možnost za hitrejši način odpreme in odpreme z manjšimi stroški, kot je bilo to doslej. Grosisti so danes v naši gospodarski praksi- zelo spremenili nekdanjo vlogo in v veliki meri prepuščajo zaloge proizvajalcem ter zahtevajo od njih promptno dobavo. Želji trgovine Se danes po vsem svetu ustrežejo, S tem je dosežen namen trgovine, postaviti se na čim manjši rizik, ki se pojavlja v trgovini tako pri grosistu kakor tudi detajlistu» S tem se proizvajalca dodatno obremenjuje, ker mora pravilno oceniti potrebe trga, pravilno planirati in hitreje distribuirati oziroma uvesti boljšo postrežbo. Vsaka napr.Čn . ocena potreb na trgu bi imela neprijetne posledice. i i i' ; Pri raznih artiklih -se istočasno j Renome, ki ga uživa posamezno podjet- I pojavlja na trgu.več proizvajalcev je zaradi hitre odpreme in pridrževa- j z različnimi kapacitetami, ki pa nla pogodcenih rokov ter najboljše {čestokrat niti niso dobro poznane, kvalitete v okviru določenih specifi— i zato je v takem primeru zelo korist kačij, je glavni faktor, ki vpliva na j na razdelitev asortimenta med pro-kupca, da ga obdržimo oziroma priteg- {izvajalci, To omogoča lažje planira nemo tudi za nadaljnja naročila. j nje produkcije in lažjo distribuci- i j ijo oziroma prodajo. 1 Najvažnejša, kot že rečeno, je pravo- !_ ■ ! časna dobava, potem cena, nato pa dru-jV bližnji prihodnosti ho tudi naš j ge drobne informacije o novih in iz- {trg vse bolj težil-k-temu, da hi dobil blago čim ceneje in po čim i krajši poti.z nižjimi transportni- ; mi stroški. Trgovina želi imeti kratkotrajne zaloge, in to predvsem j za tiste artikle, za katere je po- f nudba večja kot pa povpraševanje. Plasma posameznih artiklov na zuna- { njem trgu lahko ublaži višino po- j nudb na domačem trgu. \ Velika industrijska ali distribu- popomjenin artiitiin ter hitro dobavljeni novi vzorci, ki jih zahteva kupec. Iz težnje za hitrejšim in zanesljivejšim pošiljanjem izhaja želja kupca, i da lastne probleme skrči na minimum, j 'Ta tendenca se danes že pojavlja pri j j tistih vrstah produkcije, kjer velike I zaloge predstavljajo pomemben činitelj funkcioniranja podjetja« icijska podjetja v Franciji, Angliji, (Italiji in Ameriki se poslužujejo I raznih metod transportiranja, vklju-!čujoč tudi avionski promet, "teleks" j in druge hitre službe. Pri nas pa še (traja nekaj dni ali cele tednov,in v j nekaterih primerih tudi mesecev, prodno se rešijo posamezna vprašanja« Od tega je odvisna tudi realizacija. Komercialna služba bi delovala zelo pomanjkljivo, če ne bi poznala artik-jlov svoje-konkurence, in to po asor-jtimentu, kvaliteti in deni. Poleg j tega pa mora poznati tudi konkurento-I vo_kapaci±ete. To je pomembna naloga j te službe. ISEPTEMBER - MESEC NAJVIŽJE STORILNO-/ j Sil Pri distribuciji blaga pa ne smemo pozabiti na transportna stroške, ki zelo vplivajo na cerio, Saj lahko bistveno spremenijo dokončne stroške, od proizvajalca do potrošnika. Na te stroške moramo misliti zlasti,,če imata potrošnik ali grosist v svoji neposredni bližini na razpolago blago drugega proizvajalca. Vse to mora komercialna služba upoštevati, če se hočemo približati delu komerciala na zapadni oziroma ekonomičnojši način. V.Marinko (S podatki gibanja storilnosti je bil j doslej naš, kolektiv le bolj redko 1 seznanjen, kljub temu, da je to eden I zelo važnih faktorjev pri delitvi o-I sebnih dohodkov, seveda pod pogojem, j če so vsi izdelki, proizvedeni v do-! ločenem obračunskem obdobju, tudi j prodani. Kaj razumemo pod pojmom ( "storilnost"? To je odnos med delovno I silo in njenim učinkom, ki se izraču-I na tako, da se količina dosežene pro-I izvodnje v enem mesecu podeli s šte-I vilom zaposlenih, ki jih ugotovimo na ( podlagi dejansko opravljenih ur. j Po podatkih našega analitskega oddel-j ka se je gibala storilnost v posamez-! nih proizvodnih ekonomskih enotah in ! za celo podjetje takole? . j EKONOMSKA ENOTA - VIJAKASNA ; V tem obratu sicer ne moremo govoriti ! o povečani storilnosti v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu, saj ni dosegla storilnost niti en mesec j storilnosti v lanskem letu. Največ- j ja je.bila v mesecu juniju, ko se je z 99?6 -/o skoraj povzpela na nivo storilnosti v letu 1961. Za to sta- | nje je precej objektivnih razlogov, ! ker niso stalno zasedene vse kapaoi- j tete zaradi pomanjkanja naročil za ! nekatere vrste izdelkov. . "I V mesecu septembru je znašala sto- j rilnost na 1 zaposlenega 829 kg, kar I je za 14,9 /o pod stanjem v septembru j 1961. EKONOMSKA ENOTA - VERIGAMA . j Kolektiv tega obrata je s prizadevnostjo in ugodnimi pogoji, ki so se ustvarili s povečanimi naročili v mesecu septembru, oböütno povečal storilnost, soj se je ta dvignila od 944 kè na osebo v mesecu januarju j kar na I.74O kg v septembru in znaša j v primerjavi z lanskim letom v istem ; obdobju povišanje kar za 56',8 v I tem pogledu je ta obrat na prvem mostu» EKGNCKSKA ENOTA - 0 7 V Tudi ta obrat je v zadnjih dneh mašečih zaradi primernih naročil naredil precejšen skok v proizvodnji, saj se je dvignila storilnost od ca 6OO do 800 kg na osebo v- preteklih mesecih na I.4O8 kg v avgustu in 1.398 kg v septembru in znaša povišanja proti septembru lanskega leta 81,8 :ß>, EKONOMSKA Tudi v tej ekonomski enoti beležimo napredek v storilnosti, saj se je dvignila od 609 kg v januarju na 747 kg v mesecu 'septembru, kar predstavlja v primerjavi s storilnostjo v istem mesecu leta 1961 povišanje za 64,5 foo REVIZIJA JU S-STANDARDOV ZA VIJAČNO BLAGO V času od 24» do 26. septembra 1962 je bilo v našem podjetju zasedanje zaezne komisije za standardizacijo vijačnega blaga». Cilj tega zasedanja je bil, postaviti smernice za predvideno revizijo do sedaj izdanih standardov za vijačno blago in jih vskla-diti z ISO standardi (mednarodna organizacija za standardizacijo). Tega zasedanja so se udeležili poleg predstavnika Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo (JZS) iz Beograda še zastopniki sledečih podjetij s Skupni rezultat storilnosti za celo podjetje pa znaša v septembru 762 kg na osebo, kar predstavlja najvišjo postavko v letošnjem-letu| v primerjavi z istim obračunskim mesecem v letu I96I pa zvišanje storilnosti za 25,3 ;ž>. Ker .smo istočasno povečali tudi prodajo izdelkov, tako da so bili v.si proizvedeni izdelki, morda še celo kaj iz' zalo, -, tudi prodani, so se procentualno dvignili tudi osebni dohodki kolektiva. Zato naj nam bo tudi za -bodoče edino napotilo, da samo z višjo storilnostjo lahko dosežemo tudi višje osebne dohodke, ki po predpisih lahko rastejo samo vzporedno z dvigom produktivnosti in jih samo v tem primeru lahko opravičimo pred našo družbeno kontrolo. Ne pozabite torej na načelo zakonitosti pri naši notranji delitvi sred štev. Dvig storilnosti - dvig osebnih dohodkov ! J.Jese Industija motora i traktora, Beograd Fabrika vagona. Kraljevo, Institut za brodogradnju, Zagreb, Igman, Konjic, Hehanotehnika, Izola, , Petg,r Drapšin, Novi Sad, Rade Končar, Zagreb, TAM, Maribor Tovarna verig, Lesce, " Plamen,Kropa, ' .. Tovarna vijakov, Ljubljana, Tvornica vijaka, Knin, Skupnost jugoslovanskih železnic, Beograd, 9 Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana, zastopnik jugoslovanskega vojnega letalstva. Ker je bil dnevni red zelo obširen in bi obdelava celotne snovi presegla okvir tega članka, navajam tu samo nekaj bistvenih sklepov tega zasedanja. "Plamen" Kropa in Tovarna vijakov Ljubljana. Osnutek predpisov za lesne vijake bodo izdelali Mehano-tehnika Izola, Tovarna verig Le«ce in Tovarna vijakov Ljubljana, in to do 30/II-I962. Ostala dva osnutka predpisov pod tč. 3. in 4» ko izdelal JZS z upoštevanjem sledečih zaključkov. Načelno je bil sprejet sklep, da je treba tehnične predpise za izdelavo in odpremo vijačnega blaga (JUS M. BI.021), ki so bili do sedaj enotni za vse izdelke, razdeliti takoles Material za vijake trgovske kvalitete nima predpisanih mehanskih lastnosti, zato se kvaliteta materiala teh izdelkov pri prevzemu ne kontrolira » 1. predpisi za vijake trgovsko kvalitete, 2. predpisi za vijake boljše kvalitete (za konstrukcijske namene), 3. predpisi za vijake za pločevino, 4. predpisi za lesne vijake. Osnutek predpisov za vijake za pločevino bosta izdelali skupno tovarna Za vijake boljše kvalitete se predvideva izdelava iz jekla s predpisanimi mehanskimi lastnostmi ali iz' medenine. Za te vijake se predlaga 6 kvalitet in sicer z oznakami in lastnostmi materiala, kot so navedene v spodnji tabeli s Oznaka kvalitete meja plastičnosti min. Kp/mm2 natezna trdnost min.Kp/mm2 Haztezek g 5 37 37 — 50 .40 $0 10 j 60 48 60 8 80 .14. 8.0 1.2 j 100 90 100 • 8 ! 120 108 120, _8 j Narejeni vijaki morajo imeti te najnižje predpisane mehanske lastnosti, vendar pa naročnik lahko predpiše tudi zgornjo mejo posameznih mehanskih vrednosti. Izbira primernega osnovnega materiala za dosego teh vrednosti pa se popolnoma prepušča proizvajalcu. Spremeni se vrstni red označevanja kvalitete površinske izdelave, in si- i cer fina izdelava 1, srednja 2 in j groba 3. Za vijake trgovske kvali-! tete' pride v poštev samo groba in I srednja izdelava, medtem ko za vijake boljše kvalitete srednja in fina izd ra... Glede vijakov z Whithworth navojem je bil sprejet sklep, naj se njihova uporaba skrči na najmanjši j obseg, z namenom, da se postopoma j popolnoma ukine, S tem v zvezi je ! potrebna za proizvodnjo teh vijakov I posebna odobritev, ki jo mòra pri-j skrbeti naročnik sam. Komisija nada-I Ije sodi, naj bi za proizvodnjo vi-I jačne robe z V/hithworthovìm ali dru-I gim navojem, namenjeno za izvoz, ne j bilo potrebno posebno dovoljenje, i Prav tako naj bi dimenzija ali obli-I ka teh vijakov lahko odstopala od j posameznih standardov, V zvezi s tem I je bil sprejet tudi sklep, da se v •; bodoče ne bodo izdajali voo stanđar-I di za vijake z Vvhithworth navojem, j ker si je treba prizadevati, da se j njih uporaba ukine. dard za tisti vijak ne vsebuje, kot,n,pr, luknja za razcepko, utor v glavi itd, j Standard JUS,M,BO.005 in 006, ki j obravnava iztek navoja in širino j utora, ostane nespremenjen, ; Za konice vijakov je bil sprejet ! tale predlog? pri vijakih trgovske 1 kvalitete do -nazivnega premera M 12 ! naj ho konica ravna, vsi ostali vi-ijaki pa naj imajo normalno konično ! konico razen tistih, za "katere ze I standard sam predpisuje drugo obli— i ko konice. I Komisija je obravnavala tudi posa-- možne elemente vijakov èziroma nji— I hovo standardiziranje, V zvezi s tem i je bilo sklenjeno, naj vsak posamez-! ni standard obravnava popolnoma do-; ločeno vrsto vijaka, brez kakršnih I koli dodatnih oznak, da bi bil tisti i vijak s tem nedvomno in točno defi-; niran. Zato se bo kot posebna vrsta ; vijaka smatralo sicer vijake iste I oblike, ki pa imajo? s a) navoj na celi oziroma na odrejeni dolžini stebla, b) grobi ali fini navoj, jo) ki so izdelani v kvaliteti 1, 2 ali 3, jä) pri katerih je prèmer stebla enak oziroma manjši od zunanjega premera navoja, i ' j Ne smatrajo pa se kot posebna vrsta, j vijaka? j a) vijaki, izdelani iz raznih materialov enake kvalitetne stopnje, jb) vijaki, ki so po naročilu izdelani z gotovimi dodatki, katerih stan- za tolerance navojen se predlagajo sledeča tolerančna polja? za vijake 1, kvalitetne stopnje S H 8 / S h 8, ' za vijake 2, kvalitetne stopnje S H 10 / 3 e 10, za vijake 3, kvalitetne stopnje Sili /-Sd 11. Če so potrebna kaka druga tolerančna polja, mora to biti navedeno v naročilu. Višina glc.de šestoglatega vijaka in višina nbiT..aln|všestoglate matice se vskladi o predlogom ISO in bo nekaj nižja od dosedanjih po JUS-u. Istočasno se za te vijake zmanjša tudi zev ključa, kar je vsekakor ugodno zaradi manjšega gnetilnega razmerja. Dolžina navoja (l ) naj bi se dolo-čalg. po temle obrazcu? za vijake do dolžina I50 m/m 1 = 2 d + 6m/m, i za vijake dolžine nad I50 m/m, I 1^ = 2 d + 12 m/m, j kar jo tudi v skladu s predlogom ISO. j Matice z levim navojem morajo imeti [ na "bočni- ploskvi poseljen utor za j lažje razpoznavanje. j Nadalje je komisija obravnavala Vse posamezne standarde od JUS M.BI.050 do, JUS M.Bl.7IO. Pri vseh teh stan-j dardih bodo vnesene večje ali manjše j spremembe glede na zaključke, ki so j bili načelno sprejeti. j Glede ozhačevanja na etiketah velja j tolei j na etiketah za trgovsko robo morajo ! biti naslednjo oznake s j - vrsta, tip in dimenzija po odgovarjajočem JUS-u oziroma še oznaka MS, ce je osnovni material medenina, I - število komadov, ! - oznaka proizvajalca. : Pri vijakih boljše kvalitete mora ; poleg prejšnjih oznak biti navedena ; še kvaliteta materiala. Če so vijaki izdelani v nekem drugem tolerančnem območju, različnem od tistega, ki je predviden v standardu, mora biti na etiketi navedeno tudi tolerančno območje. Poleg tega morajo biti etikete za jeklene vijake v kvaliteti 60 do 120 označeno z barvasto črto .od levega spodnjega do desnega gornjega vogala v širini I/5 osnovnice etiketo. .Barva tega pasu mora biti s za kvaliteto 50 in 60 - zelena za kvaliteto 80 - rdeča za kvaliteto 100 - modra za kvaliteto 120 - rumena Te oznake pa se ne smejo uporabljati na etiketah za trgovsko robo. Osnutek tako predelanih standardov bo izšel predvidoma januarja ali februarja 1963 in bo dan v javno diskusijo. Ing. V. Rozman j : \ iDOBILI BOMO NOVO USTAVO i Družbeno ekonomska uroditevs \ .Dva temelja naše družbeno-ekonomske j ureditve sta svobodno združeno delo j z družbenimi proizvajalnimi sredstvi I in samoupravljanje delovnih ljudi, j Delo je edino merilo za položaj člo-! veka, delovni človek pa ima pravico, I sodelovati v upravljanju neposredno I in po svojih delegatih. Ljudje dela-I jo v delovnih organizacijah. To s^ j podjetja, zadruge in podobne skupno-I sti (bolnice, šole, razni drugi zavo-'i di in podobno). Udina proizvajalna j sredstva, ki so lahko last posamezni-! ka, so tista, ki jih rabita kmet in i obrtnik pri svojem delu. Državljani j imajo v svoji lasti predmete osebne potrošnje in rabe (sem spadajo tudi stanovanja in stanovanjske hiše, ki so namenjene osebnim potrebam občana in njegove družine). I Svoboščine, pravice in doLžno-sl-l-- i Posebno poglavje je posvečeno svobo-[ ščinam, pravicam in dolžnostim člove-j ka in občana. Vsak ima pravico do de-I la, de družbenega samoupravljanja, j do počitka, do rabe materinega jezi-j ka, do šolanja, do zdravstvenega var-I stva, do pritožbe in še druge pravi-j ce. Vsi občani so enaki prsd zakonom, ; pa tudi v pravicah in dolžnostih ne iglede na razlike v narodnosti, rasi ; in veroizpovedi, spolu, jeziku, izo-;brazbi ali družbenem položaju. Izpo-j vedovanje vere je ssrobodno in pomeni i zasebno stvar občanov, zloraba vere j in verske delavnosti v politične na-jmene pa je protiustavna. [Nihče ne sme proti drugemu uporabiti j sile ali mu odvzeti prostosti, če ni ; pooblaščen z zakonom. Pròti volji I lastnika ne sme nihče stopiti v I njegovo stanovanje, uslužbenci dr-i žavnih organov pa smejo stanpvanje [preiskati samo tedaj, če imajo za I to poseben nalog in odločbo. Ne-I prekrsljiva je tudi tajnost pisem. I Državljani pa imajo tudi dolžnosti, j Obvezno jo o: lovno izobraževanje, I ki traja osem let in se financira ! iz družbenih sredstev. Državljan je ! dolžan (ima pravico), da hrani dr-! žavo, da pomaga drugemu v nevarno— I sti itd. Mora se tudi držati usta-I ve in zakonov. j Sodišča in javno tožilstvo Sodišča so neodvisni državni organi, Ugotavljajo krivdo in določajo j kazni za kazniva dejanja ter odio- j čajo o sporih med državljani, orga- j ni in organizacijami. Sodnike voli-, j jo predstavniška telesa (skupščine),-: predvidena pa je tudi možnost, da j hi jih volili neposredno občani. Pri sojenju sodelujejo izšolani sod j niki, pravniki in sodniki porotni- | ki. Navadno sodijo v senatih, to je v skupinah troh ali več sodnikov« Najvažnejša za izvrševanje sodne funkcije v celoti so tako imenovana redna sodišča. To sos občinska sodišča '(serifija okrajna sodišča), okrajna sodi 'ča (sedanja okrožna sodišča), republiška vrhovna sodi- j šča in vrhovno sodišče Jugoslavije, j j ! [Poznamo pa še druge vrste sodišč, ; n.pr. gospodarska sodišča, ki sodi- ; Ijo v gospodarskih sporih, in voja-Iška sooišca, ki sodijo vojaškim o- ! I soham. ; Na novo "bo ustanovljeno ustavno so-!dišče Jugoslavije, ki bo presojalo j ustavnost in zakonitost pravnih ak-! tov, ki so splošno obvezni» (Javno tožilstvo je poseben organ, ki jzačonja postopek proti ljudem, ki so j zagrešili kaznivo dejanje in skrbi j za, uresničevanje zakonitosti» j Organizacija federacije * ll j Federacija pomeni zvezo, torej v na-jsem. primeru zvezo šestih republik, j Pre.dpsnu.tek ustave določa Jugoslavi-! jo kot zvezno državo prostovoljno ; združenih in enakopravnih narodov in ; kot .socialistično demokratično skup-Inost, ki temelji na samoupravljanju j in oblasti delovnega ljudstva. j Federacije.je naša največja oziroma (najširša družbeno-politična skupnost, j Vse večje skupnosti ne morejo delo-( vati drugače kot preko organov. Fe-j.deracija ima več vrst organovs pred-! stavniško, izvršilne, upravne in ! sodne (glej shemo). (Najvažnejši organ federacije bo zvez-! na skupščina. To bo predstavniški or-jgan, ker jo bodo sestavljali pred-istavniki (delegati) ljudstva. Volje- ll ne predstavnike imenujemo tudi po-Islance» j Skupščina opravlja številne javne za-I deve, od katerih naj omenimo zlasti j izdajanje zakonov, deklaracij, reso-jlucij in priporočil, nadzor nad delom ; drugih zveznih organov, odločanje I vojni in miru, potrjevanje (ratifika-jcijo) mednarodnih pogodb in volitve j najvažnejših državnih funkcionarjev» Zvezno skupščino bo sestavljalo 5 ! zborov po 120 poslancev (sedaj i- i mamo 2 zb ora's zvezni zbor in zbor j proizvajalcev)» V okviru zveznega zbora bo tudi v naprej poseben zbor narodov, sestavljen iz delegatov republik in avtonomnih enot. Ostali 4 zbori bodo; gospodarski zbor, prosvetno—kulturni zbor, so-cialmo-zdravstveni zbor in poli-tično-upravni zbor. Skupščina bo delovala tako, da bo zvezni zbor največkrat sodeloval s po enim od ostalih štirih zborov, v nekaterih primerih pa bo nastopil samostojno. Včasih se bodo sešli tudi vsi zbori na skupni seji, da bodo izvolili predsednika republike in podpredsednika zvezne skupščine in še v nekaterih primerih. Zvezna skupščina bo imela stalne odbore, stalne in občasne komisije ter druga iz poslancev sestavljena telesa. Organ fei „cije je tudi predsednik republike. Predsednik je vrhovni poveljnik oboroženih sil, predstavlja državo doma in v tujini, razglaša zakone, postavlja veleposlanike, daje pomilostitve, podeluje odlikovanja in opravlja še druge dolžnosti» Izvršilni organ zvezne skupščine je zvezni izvršni svetj člani tega organa so po položaju najvišji državni funkcionarji, ostale pa predlaga skupščina v izvolitev izvršnega sveta» Mandat (naročilo, pooblastilo) za sestavo sveta, ki oprav- SHEMA ORGANOV FEDERACIJE PO PREDOSNUTI 'U USTAVE FSRJ I SVET : FEDERACIJE IS VST ZA NA-ÌRODNO OBRAMBO D R PREDSTAVNIŠKI ORGAN Z VEZNA S K U P .S ČIN A '* SODNI ORGANI ZBOR NARODOV (7O poslane»] Gospodarski Prosvet.no-zBor kulturni zBor (120 poslane) 120 posl«, I Z V R S I L. N A ZVEZNI' ZBOR (120 poslancev ) Socialno-zdravstve-ni zBor 120 posl« Politi-čn©^ upravni zBor 120 posl I Ustavno j sodišče ; Jugoslaviji O R G AN A ZVEZNI IZVRŠNI SVET Vrhovno . j sodišče Jugoslavije! Vrhovno gospodarska sodišče PREDSEDNIK REPUBLIKE 'Predsednik ! Podpredsedniki j ..] j Generalni I sekretar pdBoripJrugA tel« Strokovne služBe; ZVEZNO. j JAVNO TOŽILSTVO! U P-. R A V N I A V I I SEKRETARIATI ORGANI ZVEZNI . 1 I Drugi samo-i SEKReTARÌATI.1 st’b jni u^H i. S\V ETI ... pravni " Državni j DržavniDržavni sekretaisekre- jsekreta-sekre-iriat zaitariat jriat I zunanje! za na- jza no- ; zadeve j rodno Stranje IoBramBdzadeve DržavniDržavni{ tariat za finance sekretal i riat zaj zunanjo j trgovi-j no ! lija posle vlade, podeli predsednik irepublike» j Zvezni upravni organi so državni se- . '] krotariati, zvezni sekretariati, svelti, in drugi» Najvažnejši so državni I-sekretariati, ki jih je pet, in si-!cer?sekretariat za zunanje zadeve, I za narodno obrambo, za notranje za-jdeve, za finance in za zunanjo trgo-f vino» ; Federacija ima še dva važna organa? I svet za narodno obrambo in svet fe-Ideraoije (to je nov organ, ki ga do-I slej nismo poznali). Na čelu obeh i organov je predsednik republike. i 0 sodnih organih in o javnem tožil-I stvu smo že govorili (v shemi so na I desni strani), j Glavni del predosnutka nove ustave 'Si lima 15 poglvij,;od katerih zadnje go- vori o narodni obrambi in o Jugoslovanski ljudski armadi» JLA je glavna oborožena sila, ki varuje neodvisnost države in naš socialistični družbeni red. I Kdaj bo začela veljati nova ustava Po javni razpravi bo o osnutku u-stave sklepala zvezna skupščina in, ko ga bo ta sprejela, bomo dobili novo ustavo. Veljati bo začela, ko jo bo zvezna skupščina razglasila» To bo najbrž v začetku prihodnjega leta. Novo ustavo pa bodo dobile tudi vse republike in že v kratkem bo ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije razpravljala o pred-osnutku ustave Socialistične republike Slovenije» Ustavam podobne akte bodo dobili tudi vsi okraji in občine. Tem aktom pravimo statuti. Ilovo osnutke zdaj pripravljajo v vseh lokalnih družbeno-po-litičnih skupnostih» J» Ješe V razpravi na seji komiteja dne 6/II-1962 je bilo med ostalim govorjeno o programu dela mladinskega aktiva. Program naj bi obsegal naslednje? l) l) Spričo naglega razvoja gospodarstva v splošnem in pa tistih sprememb tržišča, katerih niti sproti ne moremo zasledovati, je nujno v proizvodnji sklicevati proizvod ne konference. Te konference naj bi se sklicevale ob zaključkih četrtletij. Na njih pa naj bi se razpravljalo o naslednjem? a) gospodarsko stanje podjetja, b) tržišče, c) proizvodni problemi« Sklicatelj te konference mora predhodno pripraviti ves material, da ho konferenca uspešno izvedena« Pri zbiranju materiala se je treba posluževati tudi podatkov o zasedanjih samoupravnih organov« Mladinski komite se zadolžuje za redno sklicevanje teh. posvetov« Vsi odgovorni pa so dolžni pripraviti potrebno dokumentacijo« 2) Člani LM "Veriga" se bodo udeleževali zasedanj CDS in pa sej 0D3« Obvezno se bo udeleževal sej predsednik mladinskega komiteja« 3) V teku leta bo mladinski komite organiziral več predavanj« Ta predavanja bodo poljudno znanstvena, politična in strokovna« Predavanja naj bi spremljali tudi kratki poučni filmi« Ta naj bodo po možno- sti pripravljena tako, da bodo privlačna in zanimiva« 4) V kratkem času se mora komite IM "Veriga" sestati in določiti za vsakega posameznega odbornika področje dela« To' delo naj bi bilo, takole s n.pr» športni referent, kulturni referent, politični referent itd« Seveda pa morajo briti te funkcije pravilno razdeljene« Zadolženi člani* pa morajo • na sejah poročati o svojem delu« 5) Komite -bo v nadalje tudi skrbpl za razvedrilo svojih članov» To je za kulturo, šport, razne izlete v sosednja podjetja in podobno» 6) Bo prihodnje konference naj bi. bil pripravljen natančen seznam vseh zaposlenih mladincev in mladink v podjetju» Urejen naj bi bil po posameznih EU» OdsTej naprej se bo tudi vodila knjiga članstva« KDO BO PLAČAL IZGUBO ? Že večkrat so časopisi pisali o problemih deficita, ki nastane pri Zavodu za socialno zavarovanje, o zdravstvenih problemih, prekomernem in neupravičenem visokem staležu bolnikov itd« Ker je problem še vedno poreč in pomemben tudi za naše podjetje,navajam nekaj bistvenih in konkretnih podatkov, iz katerih bo takoj lahko razbrati, da je problem ros težaven« V naši občini imamo okoli 9«450 redno zaposlenih oziroma zavarovanih oseb« Od teh jih je bilo v letošnjem letu do 3I/8-I962 8.II3 na bolezenskem dopustu in je bilo zaradi tega izgubljenih 99-479 delovnih dni, To pomeni, da je vsako posamezno obolenje trajalo nekaj več kot 12 dni. Kakšni so bili izdatki socialnega zavarovanja v prvih 8 mesecih tega leta, kažejo naslednji podatki s j Za ambulantno zdravljenja je bilo porazdeljeno skoraj 53 milijonov dinar-: jev, za zdravljenje zob okoli 20 mi-jlijonov, za dravljenje. v bolnišnicah. I108 milijonov, za zdravila preko 40 imilijonov itd» Vse to kakor tudi o-; stali izdatki, kot so nlpr. denarna ; nadomestila v času bolezni, nadome-: stila v času nosečnosti in poroda, r 1 razlika v plači doječim materam, po-; moč .za opremo otrok, pomoč v primeru I smrti, ortopedski pripomočki, potni j stroški, naravna zdravilišča, pavša-■: li in razni drugi izdatki, znašajo : skupaj 372 milijonov dinarjev ali 41.»390.- din na enega aktivnega zava-! rovanea ter 18.890°“ din na upravičenca- družinskega člana« Vsi dohod-! ki socialnega zavarovanja,, vštevši I tudi vse dopolnilne prispevke, so zna I šali v 8 mesecih nekaj manj kot 317 j milijonov« To pomeni, da jo izguba ( oziroma d.efioit v 8 mesecih letos j okoli 55 milijonov dinarjev« Če se I stanje do konca leta ne popravi, bi ; ob koncu leta znašala celotna izguba : okoli 75 milijonov dinarjev» Postav-j lja se vprašanje, kdo bo kril to iz-: gubo, če vemo, da iz občinskega pro-! računa to sploh na bo mogoče. Ostane . samo ena možnost, in sicer, da se vsem podjetjem predpiše poseben dodatni prispevek. V tem primeru bi bilo naše podjetje oziroma kolektiv kot najmočnejši v občini občutno prizadet pri svojih osebnih prejemkih in skladih« Znano je, da bomo od I/1-I963 morali po novih predpisih plačati stroške bolezenskih dopustov do 30 dni sami (doslej smo plačali do 7 dni) in že sedaj smo lahko zaskrbljeni, kako bomo to plačevali. In še nekaj podatkov o bolezenskih dopustih v prvih osmih, mesecih v posameznih podjetjih? i Pri nas v Verigi je bil- povprečen 1 stalež bolnikov 5,13 /o, v Plamenu | ; Kropa 7964 f°, v OG Bled, 6,88 /o, ! v Ouknu Zapuže 6,35 fé, pri Gorenj- j 1 cu Radovljica 7,04 7°, v Slanu Be-j gunje 7? 10 t'o, v Almiri Radovljica j 6,62 fo9 v Čipkah Bled 5,68 fo, pri I j. LIP-u Bled 7-,39 i°\ P^i Gradbenem ! podjetju Bled 4,66 -fo3 pri TIU Le- j ! see 5,33 f°t v Kemični tovarni Pod- j j nart 3,76 fo, pri Jelki Radovljica j j 11,87 pri ObLO Radovljica 5,74 I '/o, itd« Izven naše občine pa je I bil stalež bolnikov v Železarni ! Jesenice 7,17 ;3, v Savi Kranj I 5,94 /0, v Iskri Kranj 5,59 7=, pri ; 010 Kranj 12,36 jž, v Loški tovarni ; ! hladilnikov 5,09 fo, v Niku Želez-i niki 4,H ,0, v Jelovici Škofja Lo- : 1 ka 5,98 Tto, v P®ku Tržič 4,84 Ì» itd«! ; Iz teh podatkov je razvidno, da je j j stalež bolnikov v naši tovarni sko-j i raj najbolj ugoden in to med vsemi ( ! podjetji v občini in celo v okraju i razen večjih podjetij v Tržiču. ; Razumljivo je, da so vsa tista podi-I jetja, kjer je stalež bolnikov več-j ! ji, pred večjimi problemi, kot smo j imi.PRavilno hi bilo namreč predpi-: 3ovati dodatni prispevek zaradi iz-| ! kazane izgube socialnega zavarova- ] ; nja ne vsem podjetjem enako, ampak j ; po višini staleža bolnikov oziroma i ; izkoriščanja zdravstvenih uslug, i to je tistim, ki imajo večji stalež, [ večji odstotek, tistim, ki imajo •j nižjega, pa nižji odstotek. i Spričo takega stanja hi se morali j vsi -člani kolektiva zavedati, da ! prekomerno in morda večkrat nepo- j ;trebno zamujanje, dela povzroča ve- j [like stroške socialnemu zavarova- ! Inju, od Novega leta naprej pa pod-ijetju. Zaradi tega bi morali po ! vseh ER vse namišljene bolezni in ! bolezenske dopuste strogo prepreöeva-I ti in onemogočati, ker je to v inte-! resu vseh članov kolektiva, ki hodo KULTURNI DOM LESCE V GRADNJI j V mesecu septembru so delavci grad-I benega podje*ja "Gorenje” iz Radov-j ljióé*pričeli z'gradnjo Kulturnega j doma, S tem se je uresničila dolgo-, letna želja Leščanov, Odbor za gradnjo Kuìturriégà doma, ki ga je izvolila j S2Dje s ‘•'em izvršil prvi in pionir-j ski del svoje naloge, Ta odbor pa še j čakajd velike naloge, da bo časrnc ! izpolnil zadano nalogo v popolno za-! dovoljstvo delovnih ljudi iz Lesc in j okolice, j M • :l i Kakor že rečeno, je odbor izvršil pio-j nirsko delo s tem, da je pripravil j vso dokumentacijo do dokončnega akta j - gradbenega dovoljenja, Ta naloga ni ! bila lahka - slehernemu je znano, da j so se okrog te gradnje oziroma uresni-! oitve te želje vršile razne diskusije, I zavlačevanja in podobno. Zmagal je j duh naprednih sil, to je tistih, ki j želijo delovnemu ljudstvu dati tisto, I česar danes nima in kar danes pogreša, j to je kulturno in fizkulturno izziv-j 1janje. Vsakemu še tako razvajenemu in razgledanemu delovnemu, človeku sè večkrat porodi želja po družabnem življenju v krogu svojega kolektiva, pa čeprav se vsakodnevno srečuje z njim na delovnem mestu, je borj pa bodo potrebni prostori v novem domu do-lavcu, ki do sedaj ni imel možnosti, da bi si privoščil košček tega kulturnega oziroma fizkulturnega življenja. Sedaj pa se ta želja uresničuje in bo dana možnost slehernemu, da se v tem j duhu krepi in tako postaja enakovredni j član današnje družbe, Ker se industri- prekomerne izdatke socialnega zavarovanja občutili na svojih lastnih Pr9;i0mklh- N.Bulut ja in druge panoge vedno bolj razvi jajo, je tudi vedno večja, potreba. ; po vsesplošni izobrazbi delovnega človeka - to pa bo dobil ravno v teh prostorih, ki so sedaj v gradnji. Glede na 'e, da ni možno financi-i'rati . celotnega objekta na enkrat, I se bo kulturni center gradil v i treh etapah, V prvi etapi so zaje-j ti klubski prostori, v drugi eta-. pi dvorana in v tretji etapi telovadnica. Projektant je na željo odbora projektiral tako., da je jnožno nadalje vati z gradnjo po etapah. Prva eta pa bo dograjena v letu 1963 o V ko-! likor pa bodo na razpolago večja j sredstva, bomo lahko oh koncu le-j ta 1963 že videli. streho nad dvo- • ! rano in grobo obdelan trg, ki ga ; i tvori skupina, šepterclcotnikov -j klubskih prostorov in dvorane. Iz j projekta je razvidno, da je omenje ni trg odprt na igrišče, to je proti jugozahodu - Bledu na triglavsko pogorje. Trg ho postavljen v terasah z vmes nimi st.opmcamr, kar je že. možno ugotoviti .... gradbišču.. Dostop h Kulturnemu domu ho možen * s spodnje strani igrišča (glavni ! dohod) in z gornje severne strani. I Oh skupini objektov, to je na juž-I ni in severni strani, je predviden tudi parkirni prostor za vozila. Na skrajnem zapadnem delu je predvidena telovadnica, ki je povezana z dvorano, kjer so nameščeni sanitarni prostori. Laščanom in vsem ostalim, ki se zanimajo za gradnjo kulturnega centra, bi rad na kratko razložil o-ziroma opisal projekt, po katerem se gradi. Klubski prostori so razporejeni v potih sesterokotnikih, ki se vzpenjajo po pobočju nad igriščem. Nivo tal navedenih šesterokotnikov jo različen. Prostori so med seboj povezani s stopnicami. Klubski prostori obsegajos knjižnico, predavalnico, sejno sobo, tri pisarne, dve glasbeni sobi, klubski prostor, sanitarije s hodniki in potrebnimi predprostori. V nadaljnjih sesterokotnikih pa je restavracija in stanovanje hišnika. Za povezavo med navedenimi prostori in dvorano sta predvidena dva šesterokotnika, v katerem so foyer - predprostor dvorano, glavni vhod, garderobe, blagajna in sanitarije. Dvorana ima za osnovo tudi še-sterokotnik, vendar nepravilne oblike, kar daje dvorani poseben videz. Dvorana sega že v pobočje, toda ta del jc podkleten. V njem so nameščeni sanitarni prostori za telovadnico in igralce, kotlarna centralne kurjave shramba za rekvizite in kulise, garderobe za igralce, soba za soliste in ostali pomožni prosteri. Telovadnica je locirana v nivoju najnižjega šesterokotnika klubskih prostorov. K telovadnici so priključeni J vsi pomožni prostori, katere.ipotr-juje telesnovzgojna panoga. Iz gornjega opisa je razvidno, da je projektant poskrbel za zelo razgiban tloris, kar daje poseben poudarek in videz takemu objektu. Zainteresirani vaščani’ si bodo laže ustvarili sliko bodočega kulturnega centra, ko bodo videli maketo, ki bo v kratkem razstavljena, verjetno v izložbi trgovskega podjetja 'Murka" v Lescah. . Kakor je že uvodoma rečeno, se je uresničila dolgoJLetna želja Lešča-nov, ki se je še bolj izrazila na svečanem delu začetka gradnje, to je 15/9-1962, ko je bil položen temeljni kamen. ¥ ta temeljni kamen je bila vzidana zgodovinska listina o gradnji Kulturnega doma. Listino je prečital najstarejši član odbora SZDL Lesce tov. Janez Strgovšek. Uradni govor pa je imel direktor tovarne verig tov. Valentin Marinko, ki je tudi vzidal zgodovinsko listino. Tej svečanosti so prisostvovali vaščani, šolska mladina in godba na pihala "Svoboda" iz Lesc. S tem je pochan kratek pregled o začetku in poteku gradnje kulturnega centra v Lescah. V.Arko oßfrCL^ 1/1 v na t .aie m NEKAJ VTISOV S POTOVANJA PO ŠVICI < IN ITALIJI .....:.......-...1 ! Center za izobraževanje kadrov v Kra-; nju je skupaj z društvom varnostnih i inženirjev in tehnikov preko turisti-! enega in avtobusnega podjetja KOMPAS ; Ljubljana organiziral strokovno ek-i skurzijo in ogled nekaterih tovarn j in inštitutov za varnost pri delu v j Svici in Italiji« Namen ekskurzijo, i ki je bila v oktobru, je bil ta, da ! se naši varnostni tehniki in ingpek-! torji ža delo seznanijo z načinom de-I la in organizacijo službe higiensko j tehnične varnosti pri delu v teh de-j želah« Ekskurzija je trajala 6 dni. i Udeležilo se je je 24 varnostnih teh-j nikov in inšpektorjev dela iz cole j Slovenije, j V tem sestavku bom skušal vsaj pri-j bližno opisati svoja zapažanja in se ! bom pri tem omejeval v glavnem na za-I ščito pri delu - tehnično in osebno, i V tej številki bom opisal vtise iz I Švice, v prihodnji pa iz Italije. Ta-j koj moram opozoriti, da je Švica, ki ini poznala vojnih strahot in pustošenj, j v glavnem turistična dežela, ima pa j tudi močno razvito in dobro urejeno i industrijo in kmetijstvo. Upoštevajoč j "ko dejstvo, so moji vtisi samo pohval-ini in pozitivni. V Švici smo torej i obiskali institut za varnost s sede-j žem v Luzernu — seveda oni ta inštitut j drugače imenujejo. Inštitut se stro-; kovno in organizacijsko bistveno raz-Ilikuje od našega inštituta v Ljubija-I ni in je kot nekako združenje pod dr-' I žavno kontrolo. Za podjetje raznih j strok opravlja usluge proti pla-! Čilu. Tam -izdeluje-jo analize različnih vplivov, konstruirajo in preizkušajo razne zaščitne napra-> ve za stroje, strokovno proučujejo praktičnost uporabe zaščitnih I sreds.tev itd. Za vse to imajo po-{ trebne laboratorije, razne stroje ; in delavnice ter potrebno število ! konstruktorjev in drugih strokov-! nih delavcev» VldSli smo n.pr, za-I ščitne napräve na mizarskem sko-i belnem stroju, ki sploh izključuje i vsako možnost poškodbe, medtem ko j' učinek dola ni nič manjši. Naprava I je konstruirana tako, da prekriva j vrteče se nože za skobljanje in s_e .1 lahko poljubno prilagaja predmetu ! oziroma deski, ki jo obdejujejo. i Pri tem delavec z rokami lahko ne-j moteno potiska predmet, ki"ga obde-I luje, in sploh ne more priti v stik z noži. Podobne naprave so tudi pri krožni žagi in drugih mizarskih strojih. Tudi na excenter in drugih stiskalkah smo videli zaščito, ki popolnoma ščiti delavca, da ne pride z roko pod orodje. Izdelana je tako, da se na pritisk sklopke najprej spusti zaščita preko kosa, ki ga obdelujemo, in če ta zaščita pride na določeno mesto, (če nima nobene ovire), se sproži glava stroja. Take naprave hi se z lahkoto montirale tudi na večini naših stiskalk. Seveda se pri vseh vrstah izdelkov ne hi mogle uporabljati, zlasti pri obrezovanju j lemežev no ti prišle v poštev» Tudi ! na ostalih obdelovalnih stro jih',, kot ' j so stružnice, rezkalni, sk'obcìni in j drugi stroji imajo zelo dobro rešeno vprašanje zaščite. Zanimivo je, da v tam inštitutu obenem delajo tudi u-sluge in izdelujejo po naročilu razne stvari za domačo uporabo. Pri mizar- -skem skobolnem stroju in krožni žagi imajo izdelane čisto enostavne pripomočke,-ki jih uporabljajo, kadar morajo: obdelovati drobno predmete» Tu-! kaj ni mogoče do podrobnosti pisati j organizacije tega inštituta, lahko i pa brez 'pridržka rečem, da so naš in-j štitut.ža varnost pri delu v.Ljublja-! ni zdaleč ne more primerjati z njiho-I vim in da bi naši strokovnjaki v in-i štitutu morali svoje delo organizira-i ti tako, da bi v praksi koristilo ; delavcem pri delu ter podjetjem» { Obiskali smo tovarno dizel motorjev j v Winterturu blizu Züricha» Ta ima j okrog 12,000 zaposlenih delavcev in j ima svoje filiale v Lvropi in ameri-I ki» Zanimivo je, da tako velika to-I varna nima svojega lastnega zdravnika ; niti ambulante in je stalšž bolnikov I kljub temu, da je težka industrija, j nižji od našega» Imajo oddelek za j varnost, v katerem so' zaposleni ‘4 in-I ženirji in ustrezno število uslhžben-! cev v administraciji» Samo delo v tej tovarni je avtomatizirano, promet se opravlja izključno z viličarji, venti laoijske naprave so urejene v vsakem prostoru. Organizacija dela je ureje- j na tako, da pri ogledu nikjer nismo opazili dveh ali več delavcév v sku- ! pinah brez dela in problemov z disci- j plino pri delu sploh ni» V njihovem sistemu se namreč za vsako malenkost j in neupoštevanje predpisov odpugča : ljudi od dela brez posebnih razprav» ; ,V n’ek-em -oddelku smo videli več 'sto zaposlenih vajencev pri praktičnem delu, to je pri ročni obdelavi, strojni obdelavi» Vsi brez razlike so imeli zaščitna očala na ’očeh, ravno tako pa mojstri, preddelavci in drugi strokovnjaki, ki' se v tem oddelku zadržujejo» Tudi mi smo morali pri vhodu v ta oddelek, kjer na vratih z velikimi črkami piše »OBVEZNA UPORABA OČAL", natakniti očala, ki so nam jih v ta namen dali. Na prvi pogled v tem oddelku kake posebne nevarnosti za poškodbe ni, razen pri struž nicah in drugih obdelovalnih stročjih, kadar obdelujejo krhke kovine, Ta oddelek bi lahko primerjali z našo orodjarno. Ko smo vprašali, zakaj imajo celih 7 ur, kolikor traja tam delovni čas, stalno ha očeh očala vsi, ki so v tem oddelku zaposleni, so nam odgovorili, da je pri njih tak red in da v tem oddelku poškodb na'očeh sploh ne poznajo» Disciplina je tako stroga, da sploh problemov o uporabljanju očal in drugih zaščitnih sredstev ni» Rokavice pri delu uporabljajo mnogo več kot pri nas in so skoraj na vsakem delovnem mestu rokavice ■ ■ redno v uporabi« Zaščita strojev za obdelavo odlitkov ter raznih več jih stiskalk je urejena s foto celi carni, tako da poškodbe niso mogoče« Tudi vrata na raznih prehodih ali vhodih, ki jih uporabljajo za dovoz ali izvoz materiala z viličarji, so urejena po sistemu rolet in na foto celice, tako da_.se vrata samq, zapirajo, kadar so prosta« Ko smo prišli v livarno,, so nam dali čelade in smo jih ravno tako kot v mehanični delavnici očala morali dati na glavo, V tem oddelku je namreč oh- j vezno za vse zaposlene, ne glede kaj idelajo, zaradi varnosti uporabljati j čelade. Temu predpisu se morajo po-; koravati prav vsi, ki v ta oddelek j pridejo, pa čeprav.za kratek čas. Red v delavnioah kakor tudi na dvoriščih in povsod je izredno dober in nikjer ni «paziti odpadkov ali kakšnih drugih predmetov. Prehodne poti za viličarje so označene s posebnimi oznakami in na teh poteh nikdar ne sme biti postavljena nobena druga stvar. Delno je tako iz varnostnih vzrokov in delno zaradi nemotenega delovnega postopka. Videli smo n.pr., da ostružki pri obdelovalnih strojih padajo v posebne posode, ki so nameščene pod nivojem poda na posebnih tirnicah. Ko so polne, jih odvažajo po podzemskih hodnikih na določen® mesto. To seveda ni povsod, ampak samo pri velikih strojih. Prostor za odlaganje odpadkov je ravno tako urejen zelo praktično in se odpadki na ta prostor odlagajo v posebne posode, neke vrste kipèrje, ki jih potem, ko se odpadki naberejo, odvažajo z viličarji v določen prostor za nadaljnjo j predelavo. Kake strogo je uvedena disciplina, lahko prikaže samo tale primers Ko smo I/4 ure čakali voznika avtobusa (to je bil naš šofer)5 so nam rekli, da bi bil takoj odpuščen, če bi to napravil pri njih. Po njihovih predpisih in organizaciji dela se voznik sploh ne sme v nobenem primeru oddaljiti od svojega vozila. Podobno strogost izvajajo tudi na drugih delovnih mestih. de nekaj besed « higieni in prehrani. Tovarna dulcer ima sodobno urejeno menzo, v kateri delavcem servirajo jedila na mize. Pri vhodu v menzo je poseben prostor s toplo in mrzlo vo-I do, skozi katerega obvezno mora vsak uporabnik menze zaradi umivanja rok. Sploh se ne more zgoditi, da bi delavci z umazanimi rokami .prišli k obedu. 2e sama navada in stroga disciplina je tako daleč vpeljana, da nihče niti ne .poizkuša kršiti teh pravil. V umivalnici so n.pr. obešene tako imenovane krožne brisače, ki jih je dovolj na razpolago in nismo opazili na tem prostoru nobene gneče, čeravno smo bili v tem prostoru pred kosilom. Kot sem že v začetku omenil, ni mogoče opisati vseh podrobnosti o vtisih, ker .bi-potre-boval več prostora. Razumljivo je, da je življenjska raven prebivalstva v Švici visoka in slabo situiranih ali revnih ljudi skoraj ni. I/4 svojih osebnih prejem kov delavci lahko uporabijo-za luksuzne stvari. Pri tem ne upoštevajo recimo sodobnega stanovanja, z najsodobnejšimi pripomočki in drugih potreb, kamor prištevajo tudi avtomobile. Horda ne bo odveč, če navedem nekaj splošnih vtisov. Videl sem njbr. celo pokrajino, kjer sploh ni obdelovalne zemlje in so sami pašniki, kjer se pasejo krdela govedi brez pastirjev, ker imajo povsod napeljano električno žico, s katero ločijo pašnike med seboj zaradi racionalne uporabe. Zaradi tega so mlečni izdelki v Svici zelo'poceni in delavec lahko za dohodek od ene ure dela nabavi 10 - 12 litrov mleka. Promet in ceste so zelo dobro urejene in raze$ v ZGrichu ni videti nobenih zastojev ali motenj. Tudi vaške cesto so asfaltirane, ravno tako" dvorišča in drugi dohodi, železniški promet je v celoti elektrificiran in razvit tako, da ima vsako večje naselje ali \ j vas železniško zvezo. Parnih lokomo- ' j tiv sploh nisem videl« švicarsko I prebivalstvo je zeli? gostoljubno in j z veseljem sprejema vse turiste brez j razlike, od kod prihajajo, Narod je (tudi v nacionalnih ozirih zaveden, V j podkrepitev te trditve navajam pri-jmórs videli smo plakate, ki pozivajo i prebivalstvo na prostovoljno udelež-ibo na orožnih vajah, Ta udeležba je i sicer za' moške, iz določenih rodov ! vojske obvezna, ni pa obvezna za o-l^tale, zlasti ne za ženske. Pekli so ■j nam, da se ženske prostovoljno pri-j pravi'ja jo v vojaško službo oziroma j za' udeležbo na orožnih vajah, ki tra-jjäjo'navadno 2 meseca. Vsi moški, ki ! so vojaško obvezni, imajo na domu vso vojaško opremo, vključno orožje' in munioijo, ki je njihova last in ni nobene bojazni, da bi se morda to orožje zloräbljalo, V Švioi delovne sile primanjkuje in zaradi tega'so prisiljeni iskati delavce iz drugih dežel. Največ je Italijanov, Bpancev, Francozov in drugih narodov, med katerimi je'tudi nekaj Jugoslovanov« V tovarni Sulcer n, pr, imajo 3»500 delavcev iz. tujih dežel. Brezposelnosti v tej deželi ne'poznajo, 'V'prihođnji številki bom opisal vtise iz Italije» N» Bulut j ZAHVALA KOLEKTIVU O TV » ; Zahvaljujem se vam za venec, ki ste ga dali ob smrti moje mame» } j Anica Juršinič ! KRIŽANKA "BAN REPUBLIKE" I VODORAVNO s .1 ». udeleženec NOB, 8. dopoldanska kino predstava, 15» eden, ^ i 16» p.rovara, 17» hud vihar, ki ruši tudi, stavbe, 18» ploskovna mera, 19» kratica za splošn® gradbeno podjetje, 21» otroško dvokolo, rika, 22» družbe-j ni položaj, 23» turški veleposestnik/ j 24» nenormalna, zmešana, 26» ofje, 27» j gora, kjer so se zbirale čarovnice j (na Slovenskem), 28» gomila, 29» Špan-i sko moško ime, 31» pozdrav pri starih Rimljanih, 33» znak za element iridij, 34o oblika glagola priti, 35» kavarna na Bledu, 37» najmanjši delec snovi^, 39» znameniti francoski pisatelj j (iionore de „„»), 40» pomanjševalnica imnožine organa voha, 4I» najvišja j karta, 42« dragocena živalska koža, strojena z dlakami, 43» enako, pravtako, 46» poznan, 47»'daljše časovno razdobje, 48» aluminijaste posode celjske tovarne (tudi tovarna motorjev pri Sarajevu), 52» oče, 53» začetnici sodobnega slov» pesnika, 54» praznik 29» novembra, 57« začetnici pisatelja Visoške kronike, 58» razkužilno sredstvo, 60» svetopisemska oseba, ki se je rešila z ladjo v vesoljnem potopu, 61. kratica Industrijske šole, 62» Tomosov avtomobil (podoben Fordovi nnglia), 63» glavni števnik, 64. vzhodni Slovani, 66» kratica za Vajenski športni klub, 68. žuželke z ostrim pikom, 69» ideal, 70. vstopnica/ 71» naglas, 72» originalni, resnični«. NAVPIČNOs 1«, piše pesmice, 2o vrsta ova'C in zajcev (lepa bela volna), 3« tukaj, 4» neznanka v matematiki, 5° kopališče na Bledu, 6. ime filmska igralke Lkberg, 7° priroda, 8« premišljujem, 9„ umetniški igralec, 10« cestna tla (tudi pritisk), 11» električno nabiti delec atoma, 12„ znak za neznanca (latinska okrajšava), 13 o gozdni sadež, I4. prebivalec največjega polotoka (je v Aziji), 20. dan, ko se ne dela, svetek, 23» ameriška zvezna država, 25» pozdrav po špansko 28o pridevnik iz samostalnika grlo, 3O0 na.oni strani, 3 2» črka grško Iednine), abecede, 34» stražniki, varuhi, 360 j |öe, 380 središče vrtenja, 39* hiter,} inagel, 44, drgne, povzroča trenje, j 145« prémik, 47« proizvod vijakarne, j |47.a) rimljanska Ljubljana, 48. po f domače stiskalnica, 49« dolge pri- j povedne pesnitve, 50» prha, pršna Ikopel, '51. užitek, 52.a) ruski j kozmonavt, 52.b) koralni otoki, 55» ina novo napravljen, 56° ima vsak j človek poleg priimka,, 59» zagrebška itovarna perila, 63. Združene države j Amerike (srbohrvaška kratica), 65. ipisatelj Cvetja v jeseni, 67. enaki i ■* . i črki, 68. osebni zaimek (3». oseba kemični znak za iridij. P 0 S E 1’ N I C I LOV NA KAČO LBRU "V i Težko pričakovane I5. in 2,5« IVAN TRG Soteska na Gorenjskem .........................v..Ù.X.. i OH TAJ OLA ...-.'■'■.?'č; .... :. V..'• : -.........—•"-u+; . ..„w..*..v.• >>' ■•-•v* i Vsako drugo soboto, ko ima poba po-I poldanski šiht, se ob njegovem priho-I du iz šole razvije takle pogovor; j"Madonca, pa smo spet en teden ZaflO- ^i- M./ •%. J? ..., ^•1^0 <«r - "Ja,.veš, očka, veliko je - petdeset popačenk, dvajset tujk in deset izposojenk, Zadovoljnega Kranjca se mamo ra na- pamet za nagulit." sali!" liedtem .pa 'obvezno zabriše aktovko.pod mizo, "Očekam se bomo jutri zafurali ?" I ' "Fant, najprej lepo pozdravi, odloži aktovko na svoje mesto, povoj, kako je bilo v šoli in kaj imaš za domačo nalogo! Jele potem se bomo pogovarjali O nedeljskem izletu." "Pusti ga no,, naj vsaj do sape pride" se vmeša mama. "Vos,Jurček, v Maribor bomo šli in na Pohorje." "Prima, madonca buhi" se odreže sin. j "To ni nie!", sem dejal bolj potiho, I ko poba začno; » j "Ja, ja madonca buh, saj to še ni j vse, Saj , je zemljepisar dal zemljo I za narisati, zgodovinar'- nam je dal I Križarske'.vojske za prepisat, ker j jih včeraj nobeden ni znal, no ma- !donoa pa še glasbar je dal napisat ! I nalogo". I • * • ! Jasno, na ta fantov samogovor je j vsak član družine dal svojo pripombo; j"Mir! Prva je dolžnost, potem zabava." Kot družinski glavar sem hotel napraviti red. "Pokaži, kaj imaš za nalogo! V ponedeljek imaš šolo dopoldne in je treba napisati nalogo takoj!" "He bodi no siten, oče!" se vmeša 17-lstna hčerka. "Po novih pedagoških načelih profesorji ne smejo dajati . nalog čez nedeljo," Jurček se takoj vmeša; "O,pa so jih... dali! Pa še koliko, vsak prfoks svojo! " - "No alstn, saj sem vedel! J«rček, pokaži urnik! Tako; v ponedeljek imaš matematiko, slovenščino, zgodovino, zemljepis in petje. Jasno sami težki predmeti. Kaj imaš iz matematike? - "Petnajst nalog iz deljenja s celimi števili." Tašča; - "Ubogi otroci! Mama ; - O Ježeš, Ježeš! Hčer s - Trape J Pa čez nedeljo! Dedek; - A, so znoreli?! j Jurc ; - Ja, ja znoreli so. O ma-I donoa. j "Ilir!" sen lajal malo bolj trdo. j "Nalogo je treba narediti. Ali mu ! nocoj vsi pomagamo j, ali pa bomo j jutri doma in jih bo sam napravil." j "O, jaz jih že ne bom sam, jih je j preveč, pa še ne znam jih-,ne," se j je branil poba. i "Jaz grem pa na ples, nimam sedaj : prav nobenega časa," je-pojasnila ! hčer. . _ ... - - • - • j "Kaj? Na ples? Ne! Doma boš! Vsi j bomo müleu pomagali delati nalogo!" "Ka,j pa iz slovenščine? Jurc." -■ "Jaz že ne!" zahlipa hči, "sem domenjena." Z vso silo sem udaril po mizi "Krvci pimpek!!" Ta strašni medmet uporabljam le v trenutkih skrajne razdraženosti, Ker sem uvidel, da ima poba le preveč teh "nalog", sem se ponudil, da matematično nalogo napravim jaz. Ostale predmete pa sem razdelil? Dedek - slovensko, tašča bo Križarske vojske prepisovala, mama pa bo note pa pavze itd, - Do polnoči smo vsi garali (razen hčerke, ki je sla plesat) pa še nismo dokončali. Dedek je •s piskrom in šporhetom zaključil serijo popačenk, nato pa zasmrčal za mizo, jaz sem kiksnil pri deveti u-porabni, mama pri celih pavzah, tašča pa je zakinkala že pri šesti Križarski vojski, zvrnila tintnik in si izničila ved: doseženi uspeh,- Mule se je seveda že takoj po večerji poslovil in nam zaželel obilo uspeha. "Halo - dragi, pridi z bencinom, Zmanjkalo mi ga je," - "Aha - Kje sem?" "Ha vem!" Jaka in .Kiha ne vesta, kaj bi počela, Tedaj se domisli Miha? "Tu-( kaj imam "kovača", če bo "mož" I greva kegljat, če bo "cifra" gie-va plesat, če--se postavi pokonci greva spat," Kajpak srno delo nadaljevali se v nedeljo dopoldne in popoldne do večera in je šel Maribor z vzpenjačo po gobe. "Če ostane v zraku," ga dopolni Jaka, "bova študirala," Zmeraj se najde rešitev. Zdravnik na divjem zapadu. VSEBINA OB 29» novembru Tudi v oktobru visoka proizvodnja I Delo samoupravnih organov Uspehi v oktobru proti pričakovanju visoki Olepševanje delovne okolice Izdelki-iščejo krila September - mesec najvišje storilnosti Revizija standardov za vijačno blago ..Dobili bomo novo ustavo Program ddla mladine za 1963 leto Kdo bo plačal izgubo Kulturpi dom Lesce v gradnji Nekaj vtisov s potovanja po Svici Za razvedrilo Stran 1 2 4, 5 6 7 ‘ - '8 ' . 9 13 16 17 19 21 25 Izdajaš Tovarna verig Lesce pri Bledu - Ureja uredniški odbor - Urednik Andrej Vidic - Izhaja 15° v mesecu«