Ljubov Aleksejevna Kirilina1 Ivan Hribar in društvo “Rusko zrno”2 Izvleček: Prispevek osvetljuje izbrane in doslej še neraziskane vi- dike rusko-slovenskih odnosov v začetku 20. stoletja. Avtorica proučuje sodelovanje slovenskega liberalca Ivana Hribarja z dru- štvom “Rusko zrno” ter predstavi skupno organizacijo potovanj ruske kmečke mladine na praktično usposabljanje na Slovenskem med leti 1909 in 1913. Raziskava je bila narejena na podlagi ar- hivskega gradiva iz Rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in Centralnega državnega zgodovinskega arhiva v Sankt-Peterburgu. Kulturno-gospodarsko sodelovanje Rusov in Slovencev se je pokazalo kot izjemno uspešno. Ruski kmetje so se v času pripravništva seznanili z zahodnimi tehnolo- gijami kmetovanja in jih pozneje v Rusiji tudi uspešno upora- bljali. Pripravništvo ruskih kmetov na Slovenskem je pripomoglo k širjenju kulturnih obzorij tako ruskih praktikantov kot sloven- skih kmetov. Ključne besede: društvo “Rusko zrno”, Ivan Hribar, pripravništvo ruskih kmetov na Slovenskem UDK: 94:327(47)(497.4)“191” Ivan Hribar and the ‘Russian Grain’ Association Abstract: The article discusses some of the still unexplored Russ- ian-Slovenian relations in the early 20th century, focusing on the co-operation of the Slovenian Liberal Ivan Hribar with the ‘Russian 123 1 Ljubov Aleksejevna Kirilina, starejša znanstvena raziskovalka na Inšti- tutu za slavistične študije Ruske akademije znanosti v Moskvi. E-naslov: kirilina.ljuba@rambler.ru. 2 Prevod članka: Tjaša Rant. Moni tor ISH (2016), XVIII/1, 123–139 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 123 Grain’ Association. They jointly organised travels for the Russian country youth, sent to the Slovenian provinces for practical training between 1909 and 1913. The research was based on the archive ma- terials from the Manuscript Department of the National and Uni- versity Library in Ljubljana and from the Central State Historical Archives in St. Petersburg. The cultural and economic co-operation between Russians and Slovenes proved extremely successful. Dur- ing their internship, the Russian farmers became acquainted with Western farming technologies, which they successfully applied in their homeland. The internships of Russian farmers in Slovenia ex- panded the cultural horizons for Russian practitioners and Sloven- ian farmers alike. Keywords: the ‘Russian Grain’ Association, Ivan Hribar, training of Russian farmers in Slovenia 0 0 0 Ustanovitev društva “Rusko zrno” Društvo “Rusko zrno” (1908–1914) je bilo v Sankt-Peterburgu usta- novljeno na pobudo ruskega premierja P. A. Stolipina. Dejavnost društva naj bi pripomogla k izvajanju gospodarskih reform v Ru- siji. Med leti 1908 in 1917 je imelo precej pomembno vlogo v kme- tijskem in družbenem življenju ruskega imperija. Namen društva Rusko zrno je bilo pomagati kmetom in lastnikom zemljišč pri učenju naprednih metod kmetovanja in obrti z njihovim usposa- bljanjem, “tako v Rusiji kot v tujini, predvsem v slovanskih drža- vah”. Poudarjali so, da je “dolžnost vsakega kmeta, seznaniti se z modelom gospodarstva, ki je koristen za državo in zgleden za vaščane”. Med nalogami društva je bil ne samo gospodarski, tem- Ljubov Aleksejevna Kirilina 124 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 124 več tudi kulturni, moralni napredek Rusije in drugih slovanskih narodov.3 Rusko zrno je bilo prostovoljno društvo, njegov ustano- vni kapital pa so tvorile članarine in donacije. Med podporniki organizacije so bili ovdovela carica Marija Fjodorovna in drugi člani carske družine, vključno s carjem Nikolajem II. Podpirala jih je tudi vrsta ruskih državnikov (med njimi tudi minister za zu- nanje zadeve ruskega carstva, S. D. Sazonov),4 prav tako politično in gospodarsko vplivni ljudje, od katerih so mnogi simpatizirali z idejo neoslavizma.5 Predsednik Sveta društva je bil najprej V. I. Denisov, nato novi- nar in politik A. A. Stolipin, mlajši brat P. A. Stolipin. Položaj tajnika je zasedel hrvaški emigrant Krunoslav Geruc, ki je živel v Rusiji od leta 1886. Ogromno je prispeval k osnovanju društva in njegovih dejavnosti. V letih na prelomu 19. in 20. stoletja je bil Geruc biblio- tekar v Dumi, kar mu je omogočalo stike z ruskimi politiki. Kot za- govornik neoslovanstva, je ohranjal tesne stike s K. Kramářjem in I. Hribarjem Podružnice društva so odprli v številnih deželnih in okrajnih mestih v Rusiji, prav tako tudi v tujini. V tujini so jih vodili člani oziroma skrbniki, ki so bili večinoma izvoljeni iz kroga učiteljev lo- kalnih kmetijskih šol in fakultet. Skrbniki so bili odgovorni za po- razdelitev ruskih pripravnikov v šolah in na kmetijah, za pomoč pri učenju tujega jezika in nadzor nad njihovim delom.6 Kot je razvidno, je skrb za vključitev v društvo skrbnikov iz slovanskih dežel Avstro- Ogrske, prevzel K. Geruc.  125 Ivan Hribar in društvo “Rusko zrno” 3 Centralni državni zgodovinski arhiv v Sankt-Peterburgu, F. 895, Društvo “Rusko zrno” – dalje: CGIA Spb., F. 895. Ustava društva “Rusko zrno”: Op. 1, D. 1., L. 18.–35. 4 CGIA. 5 Firsov, 2002, 178. 6 Golosenko. 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 125 Češki politik, ideolog in organizator gibanja neoslavistov, Karel Kramář, je sodeloval pri odprtju podružnic društva v čeških deželah, vodja Hrvaške kmečke stranke Stjepan Radić pa je začel propagirati “Rusko zrno” v hrvaških deželah. V slovenskih predelih je to delo prevzel Ivan Hribar.  Hribar je bil verjetno najbolj vztrajen zagovornik neoslavizma med Slovenci. Sodeloval je pri pripravi in izvedbi vseh neoslavisti- čnih dogodkov ter oglaševal potek njihovega delovanja v časopisih. Za Hribarja je bila glavna naloga neoslavizma utrditi občeslovansko samozavest s pomočjo kulturnega in gospodarskega sodelovanja. Izkazoval je veliko zanimanje in topel odnos do Rusije ter nekajkrat tja tudi odpotoval, med drugim v sestavi delegacije neoslavistov leta 1908 in 1909.  Hribar je bil eden izmed prvih članov društva “Rusko zrno” in je postal njegov skrbnik. V tem času je bil tudi vpliven politik in župan občine Ljubljana, zato je imel dobre možnosti za organizacijo pripravništev ruskih kmetov na Slovenskem.  Z namenom, da bi novo društvo postalo priljubljeno in da bi rešili svoje finančne težave, so 30. januarja (12. februarja) 1909 v Plemiški skupščini v Sankt-Peterburgu organizirali “velik sejem, sprejem,  nato  koncert  in  plese”.  Vsak  slovanski  narod  je  imel svojo trgovsko stojnico. Geruc je prosil Hribarja naj za dogodek v Sankt-Peterburgu pošlje iz Ljubljane ali Štajerske “2–3 mlade liepe slovenke, koje bi malo ruski znali, da trgujeje na bazaru u narodnoj nošnji” s slovenskim blagom. Predlagal je, naj pošlje tudi “kinematografsko sliko” slovenskih krajev, kot je Postojnska jama7. Koncert so izvedli in prinesli društvu 1750 rubljev čistega dobička. Od ministrstva za kmetijstvo je društvo prejelo 1000 ru- bljev, od urada carice 2000 rubljev, iz kurskega in smolenskega Ljubov Aleksejevna Kirilina 126 7 Firsov, 2002, 178.  07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 126 okraja po 100 rubljev, iz voronežskega 150 rubljev. “Na ta način, – je pisal Geruc, – lahko zdaj začnemo ukrepati”.8 Prvi gojenci “Ruskega zrna” na Slovenskem Finančni položaj društva se je izboljšal, zato so kmalu začeli z orga- nizacijo izletov kmečke mladine na kmetijsko pripravništvo v tujino. Glede selekcije in odprave praktikantov je Društvo sestavilo vpra- šalnik, v katerem so zahtevali podatke o vlagateljevem finančnem stanju in lokaciji zemljišča, sestavi družine, izobraževanju itd. Kan- didati so lahko izbirali med Moravsko, Češko in Kranjsko – za pri- pravnike iz osrednje Rusije, Dansko – za pripravnike iz severnih gubernij, Bolgarijo – za pripravnike iz južnih gubernij.9 Večina kan- didatov je bilo izobraženih: diplomanti kmetijskih šol, učiteljskih seminarjev, med njimi so se včasih znašli tudi gimnazijci. Običajno je bilo gostovanje omejeno na devet mesecev, nekaterim so ga po- daljšali na dve leti. Potovanja pripravnikov so krili z donacijami in subvencijami okrajnih uprav in posameznikov. V večini primerov so posamezniki društvu pošiljali finančna sredstva za pripravništvo v tujini točno določenega pripravnika. V povprečju je na vsakega človeka pripadalo 100–150 rubljev.10 Že decembra leta 1908 je Geruc prosil Hribarja, naj v Ljubljani ustanovi mestni odbor, ki bi bil zadolžen za ruske pripravnike.11 Hri- bar je bil prvi tuji skrbnik “Ruskega zrna”, ki je pripravil vprašalnik, 127 Ivan Hribar in društvo “Rusko zrno” 8 Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, // I. Hri- bar. Zapuščina, Ms. 1411, Mapa 35., VIII.2.5. “Russkoje zerno” . – dalje: RZ NUK, I. Hribar. Zapuščina, Ms. 1411. Pismo: K. Geruc – I. Hribarju, 1(14). aprila 1909. 9 Rogatko. 10 CGIA SPb, F. 895, Op. 1., D. 1, L. 1, 2, 5, 15, 16, 20, 55, 56, 58. 11 RZ NUK, I. Hribar. Zapuščina, Ms. 1411, Pismo: K. Geruc – I. Hribarju, 24. decembra 1908. 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 127 v katerem so mu slovenski skrbniki sporočili svoje podatke in pod kakšnimi pogoji so pripravljeni vzeti ruske kmete k sebi na priprav- ništvo. Te podatke je Hribar nato posredoval društvu. Obvestilo o pri- hodu ruskih pripravnikov je objavil v časopisu slovenskih liberalcev “Slovenski narod”.12 Ti vprašalniki so omogočili društvu lažje načr- tovanje, kam in pod kakšnimi pogoji bi lahko poslali svoje gojence.  Prvi ruski pripravnik, ki je odšel v Slovenijo konec 1909, je bil Nikolaj V. Tuskov, 18-letni sin zdravnika iz voronežske gubernije, lastnik 70–80 hektarjev zemljišč in nekdanji gimnazijec. Po 2 ali 3 dneh prebivanja na Dunaju, je prišel v Ljubljano, od koder so ga po- slali v Postojno, kjer je delal in se učil na zemljišču kmeta Žnidar- šiča. Mladenič po vsej verjetnosti ni bil vajen dela, o čemer je Geruc pisal Hribarju: “Mladenič pravi, da se ne boji težkega dela … Jasno je, da so to prazne marnje in da bo potreboval še veliko časa, da se bo privadil težkemu delu.”13 N. V. Tuskovu pa je bilo v Postojni všeč. Tajnik društva D. P. Mazin je o tem pripravniku pisal Hribarju: “Po- slal mi je pismo polno navdušenja, v katerem opisuje, kako prijazni ste bili do njega in kako dobro službo je dobil.”14 Sprva je društvo nameravalo poslati svoje pripravnike na Dunaj v dveh izmenah po 10–12 ljudi. Iz prve izmene so načrtovali 7 ljudi za delo v Sloveniji, 5 pa za Češko in Moravsko. Da bi jih v avstro- ogrski prestolnici sprejeli in nadaljnje razporedili, je Geruc prosil Hribarja, naj tam ustanovi stalni odbor “Ruskega zrna”.  Prošenj za razmestitev ni bilo veliko, vsega skupaj okoli 50. Po izboru društva je ostalo 12–15 kandidatov (“… Raje vam jih pošljemo manj, da lahko izberemo le najboljše”, – je Geruc pisal Hribarju),15 po tem so jih izbrali še nekaj. Zaradi finančnega stanja je bil prihod Ljubov Aleksejevna Kirilina 128 12 Prav tam, Pismo: dr. Kuralt – I. Hribarju, 5. marca 1909. 13 tam, Pismo: K. Geruc – I. Hribarju, 14(27). februarja 1909. 14 Prav tam, Pismo: D.P. Marin – I. Hribarju, 2(15). aprila 1909. 15 Prav tam, Pismo: K. Geruc – I. Hribarju, 1(14). aprila 1909. 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 128 prve izmene pripravnikov izveden pozneje, kot so načrtovali. Prva izmena (10 ljudi, med katerimi sta bili dve dekleti) je prispela na Dunaj v začetku aprila leta 1909. Svet društva “Rusko zrno” je Hri- barju poslal pismo z določili, da bodo pripravniki iz sankt-peterbur- ške učiteljske šole Otilija Balod, Nikolaj Mihajlov  in Jelikonida Morugina ostali 6 mesecev, drugi pa želijo ostati na pripravništvu 2–3 leta. Svet društva je prav tako sporočil, katere veje kmetijstva zanimajo ruske pripravnike. Tako so, na primer, Balodova, Kleme- nov in Morugina navedli, da se hočejo priučiti “živinoreje, mlečne proizvodnje, kmetijstva in vrtnarjenja”.  Ruske pripravnike so razmeščali na zgledne kmetije in kmetijske šole. Slovenski skrbniki, ki so vzeli varovance pod svoje okrilje, so jim morali zagotoviti nastanitev in hrano, prav tako plačilo. Svet dru- štva “Rusko zrno” je potrdil, da je prav slednje dovoljevalo društvu z majhnimi prihodki, da so lahko pošiljali svoje “gojence” v tujino.16 Ruski pripravniki na Slovenskem med letoma 1912 in 1913 Naslednja faza aktivnega sodelovanja društva “Rusko zrno” z I. Hri- barjem se je začela že leta 1911–1914, ko so znova začeli nabirati ruske praktikante za odpravo v slovanske dežele Avstro-Ogrske.  V pismu, z dne 11. maja 1911, se je predsednica Komisije za raz- poreditev  praktikantov  društva  “Rusko  zrno”  O.  P.  Dmitrijeva obrnila na I. Hribarja s prošnjo, naj leta 1912 razporedi ruske pri- pravnike v zgledna slovenska gospodinjstva in obljubila, da bodo prosta delovna mesta zapolnjena “iz vrst dobre kmečke mladine”.17 Istega leta je predsednica novoustanovljene Obrtniške komisije pri društvu “Rusko zrno” E. Polovceva podala prošnjo Hribarju za na- 129 Ivan Hribar in društvo “Rusko zrno” 16 Prav tam, Pismo: Sovjet obščestva “Russkojezerno” – I. Hribarju, 12. aprila 1909. 17 Prav tam, Pismo:O.P. Dmitrijeva – I. Hribarju, 15. maja 1911. 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 129 mestitev sedmih ruskih “gojencev-obrtnikov” v kovinske in vaške strojne delavnice slovenskega podeželja.18 Hribar je v slovenskih časopisih ponovno objavil oglas o načr- tovanem  prihodu  ruskih  praktikantov,  ki  naj  bi  prišli  konec  fe- bruarja leta 1912. Skrbnikom je predlagal, naj jih vzamejo k sebi za delo in poduk o “racionalnem gospodarjenju” in posebej poudaril, “da so vsi gojenci “Russkoga zerna” sposobni za vsakršno tudi naj- težavnejše kmečko delo”.19 Kmalu je Hribar od slovenskih kmetov prejel prijave. Skrbniki so predlagali, da bodo naučili Ruse “delati po naše”, obljubili so jim streho in hrano, prav tako plačo (ali pla- čilo) za dobro opravljeno delo. Svoja gospodinjstva so večinoma označili kot “napredna”. Večina je zaprosila, naj jim pošljejo 1–2 “po- polnoma zdrava in krepka mladeniča”.20 Nekaj pripravnikov je bil pripravljen vzeti tudi J. Zgornik iz Gorice, potem ko je v časopisu primorskih liberalcev Soča prebral pohvalo enega od kmetov o ru- skem pripravniku.21 Eden izmed največjih slovenskih kmetov Karl Majer je napisal Hribarju, da bo sprejel “10 ruskih mladeničev” za “kmetijsko delo bodisi pri živini ali na polju”. Pogoji, ki jim jih je po- nujal, so bili najboljši: obljubil je, da bo pripravnikom za delo od 1. marca do 1. novembra plačal po 25 kron na mesec (drugi skrbniki so plačevali po 5–10 kron! – op. a.), “nekateri sposobni” so ostali pri skrbniku tudi čez zimo. Prosil je, naj mu sporoči, ali bo dobil delavce iz Rusije, sicer si jih bo moral “od drugod priskrbeti”.22 Malo pozneje Ljubov Aleksejevna Kirilina 130 18 Prav tam, Pismo: J. Polovceva – I. Hribarju,2. oktobra 1911. 19 Soča, 30. novembra 1911., S. 2. 20 RZ NUK, I. Hribar. Zapuščina, Ms. 1411,Pisma: P. Jenko – I. Hribarju, 20. novembra 1911; I. Kočevar – I. Hribarju, 5. decembra 1911; –. Pečenko – I. Hribarju, 10. decembra 1911; L. Potočnik – I. Hribarju, 1.decembra 1911; M. Plut – I. Hribarju, 1. januarja 1912 in dr. 21 Prav tam, Pismo: J. Zgonik – I. Hribarju, 10.decembra 1911. 22 Prav tam, Pismo: K. Mayer – I. Hribarju, 18.decembra 1911; 29.decembra 1911; 15. januarja 1912. 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 130 so prihajale prošnje za ruske delavce tudi za delo v mlinu in tovarni sira v Škofji Loki.23 Od prejetih predlogov jih je Hribar izbral 28, ki so bili po njego- vem mnenju najbolj primerni. Potem ko je Hribar poslal možnosti za razmestitev ruskih pripravnikov, se je Komisija za razmestitev pripravnikov zahvalila slovenskemu skrbniku in ga prosila, naj poda podrobnosti o slovenskih skrbnikih, točno določi datum prihoda pripravnikov in uredi zanje “najkrajšo in najcenejšo pot”.24 Konec decembra 1911 je bilo določeno, da bodo pripravniki prispeli v Lju- bljano 10.–23. februarja leta 1912. Predvidevali so, da bodo zapolnili vseh 28 prostih delovnih mest: 7 ljudi na Štajersko, 4 v okolico Lju- bljane, 3 na Primorsko, 10 k posestniku Karlu Majerju in po en pri- pravnik k Ivanu Matjažu, Francu Sagaju, Martinu Plutu, Antonu Kodriču25. V odgovoru društvu “Rusko zrno” je Hribar opisal najcenejše in najbolj prikladne poti iz Sankt-Peterburga na Krajnsko za ruske pri- pravnike in opisal nekaj skrbnikov, kamor jih je priporočil poslati. Učitelja  A.  Goričana  je  imenoval  za  “najboljšega  slovenskega skrbnika”. “Delo pri njem je naporno, zato pa bo gojenec iz njegove šole prišel tako teoretično, kot tudi praktično povsem pripravljen”. Hribar je ugotovil, da je Goričan govoril rusko, tako da je predvidel, da z njim ne bo težav pri sporazumevanju s pripravniki. Karl Mayer – bogat posestnik, ki bo skrbel za pripravnike, “želi fante, ki ne bodo zanemarjali dela”. Enako je mogoče reči tudi za Antona Pečenka. Delo pri F. Kočevarju je imelo, po mnenju Hribarja, dodatno pred- nost: “Gojenec, ki bo šel k Francu Kočevarju, bo lahko poleti obiskal … mlekarsko šolo v Vranici”. Hribar je opozoril društvo, da morajo 131 Ivan Hribar in društvo “Rusko zrno” 23 Prav tam, Pismo: Jeršen – I. Hribarju, 25. maja 1912; R. Lipke – I. Hribarju, 8. junija 1912. 24 Prav tam, Pismo: О.П. Дмитриева – И. Хрибару. 23. 12. 1911 25 Prav tam, Pismo: О.П. Дмитриева – И. Хрибару. 30. 12. 1911. 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 131 vse pripravnike “razporediti za vsakršno delo”, in prosil, naj mu spo- ročijo, katere skrbnike bodo izbrali.26 Kot je bilo razvidno, se je iz- bira skrbnikov nekoliko spremenila. Posledično se je februarja 1912 v Ljubljano odpravilo vsega sku- paj 12 pripravnikov, pri čemer jih je 10 odšlo k Karlu Majerju, ki jim je ponujal najboljše pogoje. O. P. Dmitrijeva je Hribarja prosila, naj pripravnikom, ki so bili namenjeni k Mayerju, ne izplačuje denarja vnaprej, saj so njihov zaslužek šteli kot “povsem zadovoljiv”. Dvema pripravnikoma, ki nista bila pri Mayerju, Z. Križeviču in Antoniju Staseviču, so ponudili plačilo po 10 kron na mesec.27 Zakaj je na pripravništvo v slovanske dežele Avstro-Ogrske pri- spelo tako malo ruskih kmetov? Poleg pomanjkanja finančnih sred- stev je bil še eden izmed pomembnih razlogov, na katerega je O. P. Dmitrijeva opozorila v pismu I. Hribarju dne 28. 2. 1912: “Dokler ne bomo uporabili vaših 30 prostih delovnih mest, lahko na Krajnsko Štajersko pošljemo le pripravnike iz naših južnih gubernij”. Toda pripravnikov s teh območij je bilo precej manj kot iz severne in sred- nje Rusije, saj “podnebje ni primerljivo z vašo čudovito državo”.28 Neujemanje podnebnih pogojev se je zares pokazalo kot resna težava. Glede na pisma slovenskih kmetov Hribarju, so verjeli, da s tem, ko k sebi sprejmejo ruske pripravnike, pridobijo poceni delo- vno silo. Pripravniki pa se, z delom na kmetiji, naučijo najbolj na- prednih metod kmetovanja. Vse se ni izšlo tako preprosto, kot je kazalo. Ruski kmetje so si prizadevali, da bi se naučili ravno teh no- vosti, ki so jih po tem lahko uporabili na svojih kmetijah v domovini. Začele so se težave. Že v začetku marca 1912 je K. Mayer pisal Hribarju: “Razočaranje je veliko, mladeniči dobil, ali prišli so se samo učiti in ne delati, tj. Ljubov Aleksejevna Kirilina 132 26 Prav tam, Pismo: I. Hribar – Obščestvu”Russkoje zerno”, 12. januarja 1912. 27 Prav tam, Pismo: O.P. Dmitrijeva – I. Hribarju,februar 1912. 28 Prav tam, Pismo:O.P. Dmitrijeva – I. Hribarju, 28. februarja 1912. 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 132 že vsaj našega dela ne, ker pri njih nimajo vinogradov”. Prosil je Hribarja, “da pridete jih uredit, ali pa da se vrnejo, kar je kakor se vidi njih želja”.29 Verjetno se je, zaradi te neprijetnosti, ki je nastala zaradi splošne nepremišljenosti situacije, Komisija za razporeditev pripravnikov opravičila Hribarju “za vznemirjenje, ki so ga povzro- čili … pripravniki društva”.30 Hribar je moral v najkrajšem času iskati druga mesta za ruske pripravnike.  Ker ni nihče, razen Mayerja, ponujal tako dobrega plačila za delo, je društvo “Rusko zrno” prosilo Hribarja, naj vsem pripravnikom daje po 10 kron mesečno “za nova oblačila, perilo in obutev ter za razne druge osebne izdatke”, za vse druge stvari naj jim denarja ne daje.31 Ne glede na opozorila, jim je Hribar denar posojal.32 Dolgo- vov mu, očitno, niso vedno vračali. Novembra 1912 je društvo od- obrilo  poročilo  o  Hribarjevih  stroških  in  prosilo  slovenskega skrbnika naj “ruskim pripravnikom ne daje več denarja. Pri pošilja- nju pripravnikov nazaj v Rusijo, naj jim ne daje denarja za pot v roke, pač pa naj jim kupi vozovnice”.33 V drugih gospodinjstvih, kjer so imeli pripravnike, prav tako ni vse potekalo gladko. Na primer, A. K. Stasevič, očitno usposobljen človek, ki je do prihoda 5 let upravljal posestvo gospe E. P. Samokiš Sudkovski, je bil določen k F. Sagaju. O svojem skrbniku je govoril kot o “zelo dobrem in prijaznem” človeku, pri tem pa se je pritoževal, da se pri njem ni naučil nič novega. “Tukaj ni nobenih strojev. Tisti, ki so, jih že poznam,” je pisal Hribarju. Vrt je “zapuščen do onemo- 133 Ivan Hribar in društvo “Rusko zrno” 29 Prav tam, Pismo: K. Mayer – I. Hribarju, 5. marca 1912. 30 Prav tam, Pismo: O. P. Dmitrijeva – I. Hribarju, 5 (18). marca 1912. 31 Prav tam, Pismo: Obščestvo “Russkoje zerno” – I. Hribarju,20. marca 1912. 32 Prav tam, Pisma: I. Kucenko– I. Hribarju,brez datuma; A. Stasevič – I. Hribarju,brez datuma. 33 Prav tam, Pismo: Obščestvo “Russkoje zerno” – I. Hribarju,22. novembra 1912. 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 133 glosti”, delo na njivi je običajno, “pri hišnih opravilih vlada nered”. Opravljati so morali delo, ki so ga poznali že od prej: “očistiti konje in konjušnico, sekati drva, odvažati smeti itd.” “Tukaj nisem priprav- nik, pač pa navaden delavec, ki je prišel sem samo delat,” je razložil svoje stališče. Ker ni želel izgubljati časa, se je Stasevič obrnil na Hribarja s prošnjo, naj ga pošlje v kmetijsko šolo, če pa ne, naj ga Hribar vzame k sebi za delo “na vikendu”,34 saj zna opravljati vsa kmečka dela. Hribar je pomagal ruskemu pripravniku. Septembra 1912 je spo- ročil društvu “Rusko zrno”: “Za Staseviča se mi je posrečilo najti najboljše mesto”.35 Novembra pa je z zadovoljstvom povedal, da se je  njegov  varovanec  “dobro  priučil  kmetovanja  in  živinoreje”. Skrbnik je še predlagal, naj ostane pri njem za stalno kot pomočnik upravitelja, vendar se Stasevič ni strinjal. Za učenje v kmetijski šoli se po premisleku ni odločil, zaradi pomanjkanja znanja slovenskega jezika in pomanjkanja denarja. Poleg tega je njegova skrbnica (ki je plačala pripravništvo v tujini svojega upravnika36), vztrajala, da se mora vrniti domov februarja 1913.37 Po pripravništvu v tujini se je Stasevič vrnil v Rusijo, kjer se je njegova usoda lepo razpletla. Prevzel je nadzor bogatega posestva “Rjabovo” pri Sankt-Peterburgu pod izredno dobrimi pogoji (plačilo 50 rubljev na mesec, preskrbljen s hrano in štirisobnim stanova- njem  z  elektriko).  Stasevič  ni  pozabil  na  svojega  slovenskega skrbnika. Marca 1913 mu je napisal: “V svoji duši sem Vam vsak dan Ljubov Aleksejevna Kirilina 134 34 Prav tam, 2 Pisma: A. Stasevič – I. Hribarju, brez datuma, verjetno po- mlad – poletje 1912. 35 Prav tam, Pismo: I. Hribar – Obščestvu “Russkoje zerno”, 14. septembra 1912. 36 CGIA SPb, F. 895, Op. 1., D. 1., L. 20. 37 RZ NUK,I. Hribar. Zapuščina,Ms. 1411, Pismo: I. Hribar – Obščestvu “Russkoje zerno”, november 1912. 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 134 hvaležen. Naj vam Bog da vse, česar si želite”, po dveh mesecih pa je sporočil, da se bo poročil in prosil Hribarja za njegov blagoslov.38 Hribar je več pripravnikov poslal na kmetijsko šolo v Grm, v bli- žini Novega mesta. Najprej je bila večina nezadovoljna. Tako se je, Simeon Palij že marca 1912 pritoževal, da nima od pripravništva no- bene koristi, saj na Krajnskem “ni primerljivih pogojev za obdelavo zemlje” in prosil Hribarja, naj ga pošlje k “dobremu skrbniku” na Moravsko, ali pa naj ga pošlje nazaj v Rusijo.39 Aleksej Vorobjev in Isak Kucenko sta v pismu Hribarju z dne 10. 6. 1912 prav tako izra- zila svoje nezadovoljstvo s pripravništvom: “Nam ne dajejo prakti- čnega znanja, pač pa le delo … Tako kot z voli, delajo tudi z nami … Potek dela tukaj; delamo skupaj z ujetniki, ki prihajajo iz Novega mesta. Tukaj se lahko marsičesa naučimo, vendar nam ne dajo”. Pri- pravniki so prosili Hribarja, naj jim da “koristno delo” ali pa jih po- šlje domov v Rusijo.40 Zaradi Hribarjevih prizadevanj so se avgusta 1912 v zimski se- mester v šolo v Grmu vpisali Vladimir Storožuk, I. Kucenko in A. Vorobjev, čigar usposabljanje so plačali iz sredstev društva “Rusko zrno”.41 O. P. Dmitrijeva je v zvezi s tem prosila Hribarja, naj jim pri- skrbi  denar  za  nakup  šolskih  oblačil  (“takih,  kot  jih  nosijo  vaši učenci”) in poizve, kakšne učbenike bo treba kupiti.42 Pri tem sta se Vorobjev in Storožuk v šoli želela učiti samo teorije, zato sta prak- tično usposabljanje zavrnila. Ker pa se direktor šole s tem ni strinjal, sta odšla v Ljubljano, od koder ju je novembra 1912 Hribar poslal 135 Ivan Hribar in društvo “Rusko zrno” 38 Prav tam, Pisma: A. K. Stasevič – I. Hribarju, 9. marca 1913; 9. maja 1913. 39 Prav tam, Pisma: S. Palij – I. Hribarju, 12. marca 1912; S. Palij – I. Hribarju, brez datuma. 40 Prav tam, Pismo: A. Vorobjev, I. Kucenko – I. Hribarju, 10. junija 1912. 41 Prav tam, Pismo: Ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grmu – I. Hri- barju, 21. avgusta 1912. 42 Prav tam, Pismo: O. P. Dmitrijeva – I. Hribarju, 12. avgusta 1912. 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 135 nazaj v Rusijo. Kucenko je ostal v šoli.43 Verjetno se je učenje zanj izkazalo za najbolj plodno, saj je bil doma z juga, iz Hersona (Vor- objev – iz Rjazana, Storožuk – iz saratovske gubernije). Tudi sicer je bilo učenje koristno za druge pripravnike. Leta 1913 je Storožuk v pismu Hribarju omenil, da je zdaj pri delu “na večjem posestvu”, “sem ter tja kaj priporočal, kar je videl v šoli”.44 Z. Križevič je najprej opravil pripravništvo na posestvu učitelja Goričana, kjer se je naučil “kmetovanja, pridelave mlečnih izdelkov in izdelave sira”, nato je delal v mestnem vrtu Ljubljane, jeseni je za dva tedna odšel na Moravsko, nato pa se je vrnil v Rusijo. Ivan Kli- muk in Ledenev sta delala v zgledni mlekarni v Logatcu.45 Jeseni je Hribar Klimuka premestil v tovarno bratov Knotek v Ičini (Mo- ravska), kjer se je učil o “tovarniškem in kmetijskem orodju”46. Z ži- vljenjskimi  pogoji  v  Ičini,  z  delom  v  tovarni  in  plačilom  je  bil Klimuk zelo zadovoljen, o čemer je v pismu poročal I. Hribarju47 in društvu “Rusko zrno”.48 Nekateri “gojenci” “Ruskega zrna” so, nasprotno, po pripravni- štvu na Moravskem, nadaljevali učenje na Slovenskem. Na primer, Ivan Kasatkin, ki je končal zimski semester v kmetijski šoli na Mo- ravskem, se je obrnil na Hribarja s prošnjo, naj ga pošlje nekam na Kranjsko, kjer bi se izučil o mlečni proizvodnji in vrtnarjenju. Nuja mladeniča, da bi se preselil na Kranjsko, ni prišla le iz želje po izpo- polnitvi na teh področjih. Kot član športnega društva “Sokol” se je Ljubov Aleksejevna Kirilina 136 43 Prav tam, Pismo: I. Hribar – Obščestvu “Russkojezerno”,november 1911. 44 Prav tam, Pismo: V. Storožuk– I. Hribarju, 1913. 45 Prav tam, Pismo: I. Hribar – Obščestvu “Russkoje zerno”,14. septembra 1912. 46 Prav tam, Pismo: I. Hribar – Obščestvu “Russkoje zerno”, november 1912. 47 Prav tam, Pismo: I. Klimuk – I. Hribarju, 3. novembra 1912. 48 CGIA SPb, F. 895, Op. 1.,D. 3.,L. 6, 6ob., Pismo: I. Klimuk – Obščestvu “Russkoje zerno”, 5 (18). novembra 1912. 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 136 Kasatkin hotel seznaniti s slovenskimi sokolskimi organizacijami in  sodelovati na  sokolskem  izletu,  ki  je potekal  leta  1913 v Lju- bljani.49 Na zahtevo Hribarja so aprila 1913 Kasatkina sprejeli za va- jenca v šoli mlečne proizvodnje na Vrhniki.50 Zaključek Društvo “Rusko zrno” je izredno cenilo dejavnost I. Hribarja in se pred rusko vlado potrudilo, da bi mu podelili priznanje ruskega reda. Na žalost se ta trud ni uresničil. V pismu z dne 27. marca 1911 so Hribarju sporočili naslednje: Svet društva “Rusko zrno”, “ … ker cenimo Vašo neutrudno in požrtvovalno skrb za ruske kmete, ki jih je Društvo poslalo v Slovenijo, smo rusko vlado uradno zaprosili za priznanje za Vaše zasluge. Čeprav sta bila sprva ministra za kme- tijstvo in zunanje zadeve naklonjena tej ideji, do podelitve priznanja z ruskim redom ni prišlo zaradi nesoglasij carske avstro-ogrske vlade. Izjemno ogorčeni nad takšnim iztekom dela, člani društva “Rusko  zrno”  sočustvujemo  in  se  Vam  toplo  zahvaljujemo  ter upamo, da ne boste zavrnili majhnega darila za spomin, – vzorec starodavne ruske umetnosti …”.51 V  letih od 1908 do 1915  je društvo  “Rusko zrno” v  tujino  (na Češko, Slovaško, v Bolgarijo, Srbijo, Nemčijo, Francijo, na Dansko) in na domače zgledne kmetije (na Finsko in Pribaltik) poslalo več sto pripravnikov (največ moških starih od 19 do 30 let) iz različnih regij države.52 Po podatkih z dne 1. januarja 1914 je bilo v kmetijski panogi na pripravništvu 250 ljudi. Vtisi ruskih pripravnikov o pri- 137 Ivan Hribar in društvo “Rusko zrno” 49 RZ NUK, I. Hribar. Zapuščina, Ms. 1411, Pismo: I. Kasatkin – I. Hribarju, 1913. 50 Prav tam, Pismo: Deželni odbor kranjski – I. Hribarju, 16. aprila 1913. 51 Prav tam, Pismo: Sovjet Obščestva “Russkoje zerno” – I. Hribarju, 27. marca 1911. 52 Golosenko. 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 137 pravništvu v tujini so bili objavljeni v poročilu društva, v njihovih “Novicah” v ruskem tisku, prav tako jih je mogoče najti med neob- javljenimi dopisovanji. Objavljena sta bila dva zbornika “Pisma kme- tov”, kjer so pripravniki opisovali svoje vtise o pripravništvu v tujini. Kot je omenila O. P. Dmitrijeva v pismu I. Hribarju, so v pismih pri- pravniki opisali svoj pogled na vodstvo kmetij v tujini in željo, da bi lahko pridobljeno znanje uporabili v domovini, v Rusiji”53. Vsi so podpirali kmetijsko uporabo zemljišč in reforme Stolipina. S pošiljanjem pripravnikov v slovanske dežele si društvo “Rusko zrno”  ni  zastavilo  samo  naloge,  da  seznanijo  ruske  kmete  in obrtnike z napredno zahodno tehnologijo. Pomembna naloga je bila okrepiti slovansko sodelovanje in idejo slovanske vzajemnosti. Kako uspešen je bil poskus s pošiljanjem ruskih pripravnikov v slovenske dežele? Seveda se želja K. Geruca, da se bodo čez 5–6 let Slovenci namesto v Ameriko selili v Rusijo, in da bo čez 10–15 let ruski jezik široko razširjen na Kranjskem in Štajerskem,54 ni uresničila. Vendar pa so se izkušnje gospodarskega in kulturnega sodelovanja Rusov in Slovencev, kljub nekaterim neprijetnostim, izkazale  za  uspešne.  Po  mnenju  Hribarja,  “so  bili  delodajalci  z delom in obnašanjem večine ruskih državnih štipendistov, izjemno zadovoljni”. Kot glavno prednost prihoda ruskih kmetov na pri- pravništvo v slovenske dežele je Hribar videl v tem, da so slovenski kmetje spoznali ruski narod, o katerem niso praktično nič vedeli. Rusi pa so spoznali Slovence, njihovo življenje in kulturo55. Ruskim kmetom je potovanje v tujino prineslo ne samo praktično korist pri uporabi novih znanj in spretnosti. Seznanjenje z jezikom, tra- Ljubov Aleksejevna Kirilina 138 53 RZ NUK, I. Hribar. Zapuščina, Ms. 1411, Pismo: O. P. Dmitrijeva – I. Hri- barju, 23. decembra 1911. 54 Prav tam,Pismo: K. Geruc – I. Hribarju, 24. decembra 1908. 55 Hribar, 1983, 223. 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 138 dicijo, načinom življenja tistih, ki so jezikovno blizu slovanskim na- rodom – Slovencev in Čehov – je pripomoglo tudi k splošnemu šir- jenju obzorja pripravnikov.  Bibliografija Primarni viri Centraljnij gosudarstvennij istoričeskij arhiv v Sankt-Peterburge, F. 895, Obščestvo “Russkoje zerno”, Op. 1. D. 1. Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani I. Hribar. Zapuščina. Ms. 1411. Mapa 35. VIII.2.5. “Russkoje zerno”. Soča, Gorica. Sekundarni viri GOLOSENKO, I. A.: “Petr Stolipin i sociologija Ogiusta Konta”. Glej: http://gosudarstvo.voskres.ru/heald/stolypin/stlp_10.htm. HRIBAR, I. (1983): Moji spomini, I. del, Ljubljana, Slovenska matica. ROGATKO, S. A. “Nesostojavšijsja ishod. Tajna Argentinskoj komis- siji i ubijstvo P.A. Stolipina”. Glej: //http://www.mosjour.ru/index. php?id=1632. FIRSOV, J. F. (2002): “Jugoslavjane K. Geruc i L. Tuma – sozdatelji i mecenati slavjanskih kuljturnih obščestv v prežnej Rossiji”, Jugo- slavjanskaja istorija v novoje i novejšeje vremja, M., Mosgorarhiv. 139 Ivan Hribar in društvo “Rusko zrno” 07 - LjubovAleksejevnaKirilina 21.10.2016 9:14 Page 139