Štev. 2468.	1934.
VII.
OGLASNIH LAVANTINSKE ŠKOFIJE
Vsebina: 62. Evharistični shod za lavantinsko škofijo v Mariboru. — 63. Suprema S. Congregatio S. Officii: I. Decretum. Opera omnia Benedicti Croce declarantur ipso iure prohibita et in indicem librorum prohibitorum inseruntur. II. Decretum. Opera omnia prof. Ioannis Gentile declarantur ipso iure prohibita et in indicem librorum prohibitorum inseruntur. — 64. Sacra Poenitentiaria Apostolica: I. Dies, quem dicunt, eucharisticus indulgentiis ditatur. II. Preces, post Missae celebrationem recitandae, indulgentiis locupletantur. III. Praeculae quaedam in honorem Ssmi Sacramenti indulgentiis ditantur. IV, Quaedam Sanctae Crucis invocatio atque sequentia »Stabat Mater« indulgentiis augentur. V. Indulgentiis augetur »Dies pro Missionibus«. — 65. Misijonski praznik. —- 66. Molitveni dnevi. — 67. Knjiga birmancev. — 68. Odkupnina za banovinske ceste. — 69. Kolkovanje listin. — 70. Birmski izkaz za leto 1934. —- 71. Objave. — 72. Slovstvo. — 73. Osebna naznanila.
62.
Evharistični shod za lavantinsko škofijo v Mariboru.
(V dneh 7. in 8. septembra 1934.)
Oglasnik lav. škofije je 1. 1931 (I., odst. 3, str. 10 sl.) objavil »načrt za evharistično delo v bližnji bodočnosti«. Ta načrt določa med drugim: »Ker v bližnjem času niso predvidene manifestacije v večjem obsegu.,., zato naj se prirejajo v škofiji podrobne evharistične slovesnosti za eno ali več dekanij skupaj«. Ta načrt se je 1. 1932 in 1933 ponovil (Glej Oglasnik 1932, I, odst. 6, str. 16 in 1933, V, odst. 36, str. 35 sl.). V smislu tega načrta so se po lavantinski škofiji v letih 1931 do 1933 vršili številni evharistični shodi, ki so v vernikih poglobili vero in ljubezen do evharističnega Kralja in v njih na novo utrdili krščansko življenje, in sicer: v letu 1931: 14. junija: v Na-zarju za dekanijo Gornjigrad; 2. julija: na Črni gori pri Ptuju za dekanijo Dravsko polje; 2. avgusta: v Konjicah za konjiško dekanijo. — V letu 1932: 16. maja: pri Sv. Janezu na Radiu za dekanijo Marenberg; 5. junija: pri Sv. Trojici v Slov. gor. za dekanijo Sv. Lenart v Slov. gor.; 12. junija: v Prevaljah za dekanijo Mežiška dolina; 26. junija: v Ptuju za dekanije Ljutomer, Ptuj, Velika Nedelja in Zavrče; 29. junija: v Celju za dekanije Braslovče, Celje, Laško in No-vacerkev; 11. septembra: v Skalah za dekanijo Šaleška dolina. — V letu 1933: 23. julija: v Trbovljah delavski evharistični shod; 6. avgusta: v Rušah za dekanijo Maribor, ob desnem bregu Drave; 15. avgusta: na Kamnu pri Vuzenici za vuzeniško dekanijo; 27. avgusta: v Rajhenburgu za dekanijo Videm; 3. septembra: v Šmarju pri Jelšah za dekanije Kozje, Šmarje in Rogatec; 8. septembra: v Turnišču za dekaniji Dolnja Lendava in Murska Sobota. Poleg tega se je vršilo v teh letih še več drugih manjših evharističnih pobožnosti.
V letošnjem postnem pastirskem listu je prevzvišeni Vladika napovedal škofijski evharistični shod, ki naj se vrši v tekočem letu (Oglasnik, II). Nato je s posebnim pismom pozval lavantinske vernike na ta shod, ki se bo vršil v
dneh 7. in 8. septembra v Mariboru (Oglasnik 1934, V., odst. 36, str. 42 sl.). Ta škofijski shod se je vršil natančno po določenem načrtu in je bil tako mogočna verska manifestacija, kakršne ni kmalu bilo v Mariboru. Udeležilo se ga je nad 40.000 lavantinskih vernikov.
Program je bil v kratkem ta-le:
V petek, dne 7. septembra: Dopoldne in popoldne stanovska zborovanja posebej za izobražence, može, žene, fante in dekleta. Povsod je bil najprej govor o presv. Evharistiji, nato so se obravnavala važna vprašanja za posamezne stanove. Vsa zborovanja je obiskal prevzvišeni Nadpastir.
Zvečer ob 8. uri, kakor tudi naslednji dan ob 4, uri popoldne, je izvajalo slovensko pevsko društvo »Maribor« v unionski dvorani J. F. Händlov oratorij Mesija.
O polnoči so se v vseh mariborskih cerkvah obhajale polnočnice. V stolnici je daroval slovesno pontifikalno sv. mašo šibeniški škof dr. Jerolim Mileta, ki se je udeležil evharističnega shoda.
V soboto, dne 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva: Od 4. ure naprej spovedovanje in obhajanje po vseh mariborskih cerkvah. Ob 9. uri dopoldne je bila na Glavnem trgu pred Marijinim spomenikom glavna slovesnost, škofova sv. maša in pridiga, ki jo je govoril v mikrofon; s pomočjo dveh zvočnikov so škofovo besedo slišali vsi udeleženci, ki so v vzornem redu napolnili obširni prostor. Za sv. mašo je bila prirejena posebna knjižica: Zborna sv. maša s petjem. S pomočjo mikrofona in zvočnikov so vsi peli in molili za to določene pesmi in molitve.
Po končanem sv. opravilu na Glavnem trgu se je po mariborskih ulicah (Tatenbachova, Frančiškanska, Aleksandrova, Prešernova, Maistrova, Koroščeva, Gosposka, Ul. 10. oktobra, Slomškov trg) razvila procesija z Najsvetejšim, ki se je izvršila v najlepšem redu; na Slomškovem trgu je bil zaključek. Tukaj se je vsa lavantinska škofija slovesno posvetila presv. Srcu Jezusovemu; posvetilno molitev je molil škof, za njim vsi drugi. Po posvetitvi je dal škof blagoslov z Najsvetejšim, ves narod pa je zapel: Povsod Boga. S tem je bila cerkvena slovesnost končana, Najsvetejše se je preneslo v stolnico.
Takoj nato je krenil sprevod z duhovščino, zastopniki oblasti, z društvenimi zastavami in ob veliki udeležbi ljudstva na Slomškov grob, kjer je bila poklonitev velikemu častilcu presv. Evharistije, služabniku božjemu A. M. Slomšku. Naš Nadpastir je spregovoril o Slomšku kot častilcu najsvetejšega Zakramenta. Sledile so litanije presv. Srca Jezusovega, molitev za Slomškovo beatifikacijo in nadpastirski blagoslov.
Popoldne so se množice, zadovoljne z vzpodbudno prireditvijo, novim navdušenjem v srcu mirno in v najlepšem redu povrnile na svoje domove.
S kongresa so bile odposlane sledeče brzojavke:
Suae Sanctitati Pio Papae undecimo, Citta del Vaticano.
Triduis eucharisticis per totam dioecesim peractis hodie plus triginta millia fidelium Lavantinorum in urbe episcopali Maribor congressorum coram Hostia sacratissima Sanctitati Vestrae cuncta bona coelestia ac terrestria a Deo adprecantur et Benedictionem Apostolicam implorant.
Joannes Joseph, Episcopus.
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru, Beograd.
Nad trideset tisoč zvesto Vam vdanih vernikov Lavantinske škofije, zbranih na evharističnem kongresu, moli pred Najsvetejšim za blagor države in Vašega Veličanstva.
Dr. Ivan Tomažič, škof.
Apostolski nuncij Pellegrinetti, Beograd, Svetosavska,
Na evharističnem kongresu molimo sveti Cerkvi vdani Lavantinci za Vašo Prevzvišenost.
Škof Tomažič.
Dva dni po evharističnem kongresu je dobil mariborski škof iz Vatikanskega mesta to-le brzojavko:
Beatissimus pater tuum gregisque tui obsequium perdilexit caritatemque vestram rependens vobis divinae miserationis largitatem adprecatur, cuius apostolica benedictio est auspex.
Card. Pacelli.
Iz najvišje kabinetne pisarne je do šel lavantinskemu Vladiki z dne 15. septembra naslednji dopis:
Njegovo Veličanstvo kralj je sprejel lepe želje udeležencev na evharističnem kongresu vernikov lavantinske škofije v Mariboru in je blagovolil naročiti mi, da Vam in udeležencem na kongresu izjavim zahvalo.
Minister dvora Milan Antič.
Od nunciature je došel sledeči brzojav:
Nomine apostolici Nuntii absentis gratias ago de sensibus devotionis ab Excellentia vestra significatis omniaque fausta exopto pro felici exitu eucharistici congressus.
Sac. Paulus Bertoli, a secretis Nuntiaturae.
63.
Suprema S. Congregatio S. Officii.
I.	Decretum. Opera omnia Benedicti Croce declarantur ipso iure prohibita et in indicem librorum prohibitorum inseruntur.1
Feria IV, die 20 Iunii 1934
In generali consessu Supremae Sacrae Congregationis Sancti Officii Emi ac Rmi Domini Cardinales, rebus fidei et morum tutandis praepositi, audito DD. Consultorum voto, decreverunt tanquam praedamnata ac ipso iure prohibita, ad normam can. 1399 Codicis iuris canonici, habenda esse atque in Indicem librorum prohibitorum inserenda Opera omnia Benedicti Croce.
Et sequenti Feria V, die 21 eiusdem mensis et anni, Ssmus D. N. D. Pius Divina Prov. Papa XI, in solita audentia Excmo ac Revmo Dno Assessori
1 AAS, 1934, št. 10, str. 434.
Sancti Officii impertita, relatam sibi Emorum Patrum resolutionem approbavit, confirmavit et publicandam iussit.
Datum Romae, ex Aedibus Sancti Officii, die 22 Iunii 1934.
I. Venturi, Supremae S. Congr. S. Officii Notarius.
II.	Decretum, Opera omnia prof. IoannisGentile declarantur ipso iure prohibita et in indicem librorum prohibitorum inseruntur.1
Feria IV, die 20 Iunii 1934
In generali consessu Supremae Sacrae Congregationis Sancti Officii Emi ac Rmi Domini Cardinales, rebus fidei et morum tutandis praepositi, audito DD. Consultorum voto, decreverunt tanquam praedamnata ac ipso iure prohibita, ad normam can. 1399 Codicis luris Canonici, habenda esse atque in Indicem librorum prohibitorum inserenda Opera omnia Prof. Ioannis Gentile.
Et sequenti Feria V, die 21 eiusdem mensis et anni, Ssmus D. N. D. Pius Divina Providentia Papa XI, in solita audientia Excmo ac Revmo Dno Assessori Sancti Officii impertita, relatam sibi Emorum Patrum resolutionem approbavit, confirmavit et publicandam iussit.
Datum Romae, ex Aedibus Sancti Officii, die 22 Iunii 1934.
I, Venturi, Supremae S. Congr. S. Officii Notarius.
64.
Sacra Poenitentiaria Apostolica.
(Officium de Indulgentiis.)
I.	Dies, quem dicunt, eucharisticus indulgentiis ditatur."
Decretum.
Quo magis magisque apud fideles in Augustissimum Eucharistiae Sacramentum cultus foveretur, Ssmus D. N. Pius Pp. XI, haud paucis editis Decretis, vel novis prorsus vel amplioribus illis indulgentiis, a suis Praedecessoribus salutariter concessis, nonnullas eucharisticas functiones nec non quaedam pia eucharistica exercitia variasque preces, penes eosdem fideles magis in usu, maximo cum horum profectu et gaudio augere dignatus est.
Adhuc tamen his spiritualibus beneficiis perquam laudabilis ille carebat mos, postremis his temporibus late in catholicum Orbem inductus, — iis haud exceptis locis, in quibus pium XL Horarum exercitium etiam constitutum est, — unum scilicet integrum diem impendendi, qui appellari usu venit Dies Eucharisticus, semel vel pluries in anno in adorationem et venerationem huius Augustissimi Sacramenti. Et hoc quidem, tum solemni Ssmi Sacramenti expositione a mane usque ad vesperas, tum oblatione sacrificii Missae, tum accessione fidelium ad sacram mensam, tum denique functionibus et concionibus sacris, directis ad fidem in hoc fidei mysterium magis firmandam, ad spem erigendam et caritatem inflammandam in Christum Dominum sub spe-ciebus eucharisticis praesentem et amore nostrum flagrantem, atque ita ad
1 A AS, 1934, št. 10, str. 434.
2 AAS, 1934, št. 6, str. 243.
aliquam reparationem pro facultate cuiusque nostra Ei exhibendam ob iniurias, quas praesertim perditi et ingrati homines Eidem haud raro in hoc ipso Sacramento, ineffabili Sui erga nos amoris pignore, inferre non verentur.
Porro nemini dubium, quominus tanta fidei ac amoris significatio in Augustissimum Eucharistiae Sacramentum, quam haec omnia praestant, dignam Diei Eucharistici celebrationem ad incrementum quam maximum huius cultus rationem aptissimam exhibeat. Quod mature perpendens, Beatissimus Pater, ad hoc incrementum magis magisque fovendum, pro eximia Sua in hoc Sacramentum pietate, statuit Diei Eucharistici celebrationem magnis ditare indulgentiis; quarum elargitio, — cum ostendat quanti ipsa Sancta Sedes eamdem faciat celebrationem, utpote directam ad impensius colendum illud Sacramentum, quo Ecclesia quotidie alitur ac roboratur, — ad hanc ipsam celebrationem maiori cum frequentia, pietate ac religione peragendam fideles alliciat.
Itaque in ipsa prima audientia, infrascripto Cardinali Paenitentiario Maiori post solemnem commemorationem undevicesimi exeuntis saeculi ab institutione huius Sacramenti, id est die 6 Aprilis vertentis anni concessa, Sanctitas Sua indulgentias, quibus pium XL Honarum exercitium Decreto »Invecto feliciter« diei 24 Julii anni 1933 auxerat,1 ad Diei quoque Eucharistici celebrationem extendere benigne dignata est.
Praesenti in perpetuum valituro absque ulla Apostolicarum Litterarum in forma brevi expeditione et contrariis quibuslibet minime obstantibus.
Datum Romae, ex Aedibus Sacrae Paenitentiariae, die 10 Aprilis 1934.
L. Card. Lauri, Paenitentiarius Maior.
L. S.	I.	Teodori,	Secretarius.
II.	Preces, post privatae Missae celebrationem recitandae, indulgentiis locupletantur.2
Drecretum.
Ssmus D. N. Pius divina Providentia Pp. XI, benigne excipiens humiles plurima sacerdotum postulationes poscentium ut Sanctitas Sua amplioribus indulgentiis dignaretur ditare orationes illas, quae, iussu s. m. Leonis Pp. XIII, in omnibus Orbis ecclesiis post privatae Missae celebrationem flexis genibus sunt recitandae, ad incitamentum quoque fidelium qui Missae intererunt, ne ab ecclesia discedant antequam sacerdos omnia compleverit quae sacra Liturgia ipsi absolvenda mandat et antequam ipsi simul cum sacerdote easdem persolverint orationes, in audientia diei 18 huius mensis infrascripto Cardinali Paenitentiario Maiori concessa, paterna liberalitate piam ac devotam praefatarum precum recitationem decem annorum indulgentia locupletavit, mandavitque ut tanta elargitio publici iuris fieret.
Haec autem decrevit, servata quoque septem annorum partiali indulgentia, qua ex concessione s. r. Pii Pp. X gaudet precatiuncula »Cor Iesu sacratissimum, miserere nobis« ter cum sacerdote flexis genibus pariter post Missae celebrationem a fidelibus repetita. Praesenti in perpetuum valituro absque ulla Apostolicarum Litterarum in forma brevi expeditione et contrariis quibuslibet minime obstantibus.
Datum Romae, ex Aedibus 8. Paenitentiariae Ap., die 30 Maii 1934.
L. Card. Lauri, Paenitentiarius Maior.
L. * S.	I.	Teodori,	Secretarius.
1 AAS, vol. XXV, pag. 381. — Oglasnik lav. škofije, 1933, VIII, str. 69/70.
- A AS, 1934, št. 8, str. 312.
III.	Praeculae quaedam in honorem Ssmi Sacramenti indulgentiis ditantur.1
Drecretum.
Ut queant velintque fideles in divinissimum Altaris Sacramentum iugibus (quanta humana fragilitas sinit) devotisque adspirationibus animum et cor intendere, maxime opportunum visum est breves nonnullas preculas, quae mediis etiam in quotidianis occupationibus facile repeti possint, eisdem proponere, peculiaribus hunc in finem indulgentiis auctas. Quare, instante infrascripto Cardinali Paenitentiario Maiore, Ssmus D. N. Pius divina Providentia Pp. XI, in audientia die 1 huius mensis eidem impertita, benigne concedere dignatus est, ut oratiunculis, ex eucharistica liturgia vel invecta populi consuetudine desumptis, quae infra indicantur, sequentes indulgentiae, suprema Sua auctoritate, edicantur adnexae; nempe ut
a) Antiphonae cum versu et oratione O sacrum convivium, in quo Christus sumitur: recolitur memòria passionis ejus; mens impletur gratia et futurae gloriae nobis pignus datur.
V. Panem de caelo praestitisti eis;
R. Omne delectamentum in se habentem.
Orèmus
Deus, qui nobis sub Sacraménto miràbili passionis tuae memoriam reliquisti, tribue, quaesumus, ita nos corporis et sanguinis tui sacra mystéria venerari, ut redemptionis tuae fructum in nobis jugiter sentiamus. Qui vivis et regnas in saecula saeculorum. Amen.
Indulgentia partialis septem	annorum adnectatur, si
eadem pia mente et saltem corde contrito recitetur;
Indulgentia plenaria, suetis conditionibus lucranda,	si	per in-
tegrum continuum mensem quotidie recitata fuerit;
b) Invocationi O salutaris Hóstia	Uni trinóque Dòmino
Quae caeli pandis óstium,	Sit sempitèrna glòria,
Bella premunt hostilia;	Qui vitam sine tèrmine
Da robur, fer auxilium.	Nobis donet in pàtria. Amen."’
Indulgentia partialis quinque annorum et indulgentia plenaria ut supra;
c) Laudationi populari, quae italice ita se habet:
Vi adoro ogni momento,
O vivo Pan del ciel, gran Sacramento.'1 Indulgentia partialis trecentorum dierum et indulgentia plenaria ut supra.
Praesenti in perpetuum valituro absque ulla Apostolicarum Litterarum in forma brevi expeditione et contrariis quibuslibet non obstantibus.
Datum Romae, ex Aedibus S. Paenitentiariae Ap., die 4 Iunii 1934.
L. Card. Lauri, Paenitentiarius Maior.
L. S.	I.	Teodori,	Secretarlo	s.
1 AAS, 1934, št. 8, str. 313.
2 O zveličavna hostija,	Bog troedini vekomaj,
ki nam odpiraš sveti raj,	naj tebi slava se glasi,
težak za dušo je naš boj,	in ti nas sprejmi v sveti	raj,
utrdi nas, pomoč nam daj.	kjer nam življenje večno	daj. Amen.
3 Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje Telo.
IV.	Quaedam Sanctae Crucis invocatio atque sequentia »Stabat Mater« indulgentiis augentur.1
Decretum
Appropinquante festo Exaltationis S. Crucis, cuius undevicies saeculare mysterium, prius fuit singulari pietate tantisque solemnibus caeremoniis durante Anno Sacro in Alma Urbe commemoratum, atque maximo spiritus fervore in universo catholico Orbe adhuc celebrandum manet, Ssmus D. N. Pius Pp. XI, magna sollicitudine affectus ut omnes sui filii, anno iubilari perdurante salutares Redemptionis fructus copiosius sint percepturi, postquam in Anni Sancti decursu indulgentiis ditavit non modo precatiunculam, gratos ob beneficium Redemptionis animi sensus exprimentem Adoramus Te, Christe . . ."), sed etiam aliam, dulce Lignum Crucis salutantem (O Crux, ave, spes unica1), benigne disposuit, ut ex eodem thesauro, unde huiusmodi spirituales favores permanant, aquam salutarem hauriant fideles, qui tam saepe ad infinitam Crucis potentiam confugiunt, ut tot inimicorum impetus et insidias superare valeant, iaculatoriam scilicet precem recitando: »Per signum Crucis, de inimicis nostris libera nos, Deus noster«.
Quapropriter in audientia die 6 Iulii vertentis anni infrascripto Cardinali Paenitentiario Maiori concessa, idem Summus Pontifex decrevit partialem trium annorum indulgentiam acquiri posse, quoties fideles devote et saltem animo contrito praefatam precatiunculam recitaverint, atque p 1 e-nariam indulgentiam suetis conditionibus, semel in mense, si singulis diebus, durante mense, eamdem recitationem peregerint.
Quemadmodum vero Crucis memoria separari nequit ab ineffabilium dolorum recordatione, qui dulcissimum Beatae Virginis Cor iuxta Crucem transfixerunt, ita idem Supremus Pontifex iubet ut hoc anno, in toto terrarum Orbe specialiter designato ad commemorandam generis humani Redemptionem, peculiares amplioresque spirituales favores singulis fidelibus concendatur, qui singulari ea, qua decet, pietate gratique animi sensibus, suae amantissimae Matris gemitus recolant, recitando valde simplices et amore plenas invocationes, quae continentur in sequentia »Stabat Mater dolorosa«, prout sacra Liturgia easdem fidelibus proponit, non tantum ut eius doloribus compatiantur, sed praecipue etiam ut ad deflenda propria peccata, veram equidem ineffabilium paenarum causam, impellantur.
Itaque in supra dicta audientia Sanctitas Sua non modo partialem indulgentiam, praefatae sequentiae iam adnexam, augere dignata est ad septem annos quoties devote recitetur, verum etiam decrevit ut partialis indulgentia quingentorum dierum concedatur recitationi unicae strophae eiusdem sequentiae »Sancta mater, istud agas. . .«,4 quam simpliciores quoque fideles apprime sciunt quamque saepius, in iubilaribus visitationibus tam elapsi quam praesentis anni, coram imagine Virginis recitarunt vel recitaturi sunt; plenaria autem, semel in mense, suetis conditionibus non modo integrae sequentiae, verum etiam huic simplici strophae, si singulis diebus, durante mense, alterutra ad arbitrium recitatio peragatur ad recolendam talium dolorum memoriam ea pietate, quae in animo revera contrito nunquam deesse • potest.
1 AAS, 1934, št. 12, str. 525 sl. — 2 Acta Ap. Sedis, vol. XXVI, pag. 108. — 8 Ibidem,
pag. 244. — 4 Sveta Mati, to te prosim — Rane Kristusa naj nosim — Vtisni v moje jih
srce.
Praesenti in perpetuum valituro absque ulla Apostolicarum Litterarum in forma brevi expeditione et contrariis quibuslibet minime obstantibus.
Datum 'Romae, ex Aedibus S. Paenitentiariae, die 1 Augusti 1934.
L. Card. Lauri, Paenitentiarius Maior.
L. S,	I.	Teodori, Secretarius.
V.	Indulgentiis augetur »Dies pro Missionibus«.1
Decretum
Indeficiens semperque maius Missionum incrementum inter infideles Summo Pontifici Pio XI maxime cordi est, qui vehementer exoptat, ut per universum terrarum orbem Christi regnum provehatur, ac praesertim apud dissitas et inaccessas regiones illas, ad quas evangelica lux nondum pervenit.
Idcirco Ipse, de animarum salute valde sollicitus, usque ab anno 1926, per decretum S. Rituum Congregationis, die 14 Aprilis editum," omnibus et singulis christifidelibus peculiarem diem, qui quidem Dies pro Missionibus appellaretur, indicare voluit in paene ultima Dominica mensis Octobris quotannis et perpetuo celebrandum.
Huiusmodi festum eo spectavit, ut laudabile inceptum illud increbresceret, quod Propagandam Missionariam vocant, scilicet quo melius ac facilius, per opportunas instructiones, dignosceretur Opus Propagationis Fidei, simulque cum materialis ac necessarius obolus colligeretur tum pretiosior orationis fructus percipi posset. Idem Summus Pontifex singulis fidelibus, eo die ad sacram Mensam accedentibus et pro conversione infidelium exorantibus, plenariam indulgentiam concedere dignabatur.
Quum autem non omnibus facile sit, eodem die indicato, Pane Eucharistico recreari, idem Ssmus D. N. Pius divina Providentia Pp. XI, volens aliquo modo cunctis favere, in audientia infra scripto Cardinali Paenitentiario Maiori die 20 Iulii vertentis anni concessa, benigne indulsit, ut ii omnes, qui saltem corde contrito ac devote interfuerint alicui e sacris functionibus, eo die celebrari consuetis, et pro infidelium conversione oraverint, partialem septem annorum indulgentiam lucrari valeant. Praesenti in perpetuum valituro absque ulla Apostolicarum Litterarum in forma brevi expeditione et contrariis quibuslibet non obstantibus.
Datum Romae, ex Aedibus S. Paenitentiariae, die 30 Augusti 1934.
L. Card. Lauri, Paenitentiarius Maior.
L. 4< S.	I.	Teodori,	Secretarius.
65.
Misijonski praznik.
Okrožnica jugoslovanskih škofov o misijonih (glej Oglasnik lav. škofije, 1932, XII, str. 78 sl.) določa, da naj se misijonski praznik v vseh škofijah Jugoslavije obhaja isti dan, na predzadnjo nedeljo meseca oktobra. Letos bo' ta nedelja 21. oktobra.
1 AAS, 1934, št. 12, str. 526 sl.
2 Acta Ap. Sediš, vol. XIX, pag. 23.
Gg. dušni pastirji se vabijo, da tudi letos misijonski praznik slovesno obhajajo po že večkrat v škofijskem listu objavljenih navodilih (glej Oglasnik, 1932, IX, str. 63 sl J; ravnajo naj se tudi po načrtu, ki so ga začetkom tega meseca prejeli od misijonske pisarne v Ljubljani, Semeniška ul. 2.
66.
Molitveni dnevi.1
Razvrstitev molitvenih dni v počeščenje presv. Rešnjega Telesa se za dekanijo Videm spremeni v toliko, da ima v bodoče župnija Zabukovje vedno če-ščenje dne 5. novembra in župnija Koprivnica dne 6. novembra.
67.
Knjiga birmancev.
Glasom došlega poročila nekega dušnega pastirja so se pojavila med duhovniki nesoglasja zastran vpisovanja birmancev v matično knjigo. Z ozirom na to se nudijo dušnim pastirjem lavantinske škofije naslednja navodila in pojasnila:
V zmislu kan. 798 cerkven, zakonika naj ima vsaka župnija lastno birm-sko knjigo, ki se v njo povodom škofove vizitacije vsakikrat vpišejo vsi v domači cerkvi birmani, in sicer na podlagi pri sveti birmi pobranih listov.
Za njimi se sproti zabeležujejo imena tistih birmancev-domačinov, ki so glasom došlih obvestil zakrament svete birme prejeli v tuji župniji. Da se more to v redu vršiti, mora vsakteri župnijski urad birmski list vsakega v kateri drugi župniji rojenega birmanca čimprej poslati dotičnemu matičnemu uradu, ki vpiše vse podatke v svojo birmsko knjigo ter zabeleži (kraj in datum svete birme) v rojstni in krstni matici.
Obenem se pripomni, da pri dostavljanju omenjenih birmskih listov inozemskim župnijskim uradom posreduje kn.-šk. ordinariat; zategadelj naj se mu pošiljajo za inozemstvo določeni listi.
Opozarjajo se pa gospodje dušni pastirji in veroučitelji, ki pripravljajo otroke na sveto birmo, da pri spisovanju birmskih listov zapisujejo le resnične podatke, če le mogoče na podlagi krstnega lista otrokovega, odnosno zanesljive beležke za to odgovornih skrbnikov dotičnih otrok. Napačni ali nezadostni podatki zlasti o rojstnem kraju birmanca utegnejo onemogočiti predpisano zabeležbo o njegovi birmi na pristojnem mestu (v roj. in krstni knjigi).
Za vpisovanje birmancev naj se uporablja tiskovina, ki ima na naslovni strani naslov: Knjiga birmancev, in ki je po svojih predelih dovolj jasna; naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
68.
Odkupnina za banovinske ceste.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z dopisom od dne 4. sept. 1934 V No. 16/90 na predstavko nekega župnijskega urada sporočila semkaj naslednje:
»Po § 38 zakona o nedržavnih cestah v zvezi s čl. 4 pravilnika o ljudskem delu plačujejo duhovniki-nadarbinarji odkupnino za ljudsko delo v znes-
1 Oglasnik lav. škofije, 1931, IV, odst. 31.
,
ku tridnevne plače, kar pobirajo izplačujoče blagajne in odvajajo v banovinsko blagajno po čl. 24 cit. pravilnika.
Ker se dohodki nadarbine vračunavajo v kongruo, od katere se plačuje obvezna odkupnina, nadarbinar ni zavezan plačati še posebne odkupnine za nedržavne ceste.
Iz navedenih razlogov odreja kralj, banska uprava, da se brez zakonite dolžnosti plačana odkupnina nadarbinarju povrne.
Ta odločba je po čl. 6/10 taksnega zakona oproščena takse.«
O tem se obveščajo vsi župnijski uradi lavantinske škofije.
69.
Kolkovanje listin.
Glasom semkaj došlega obvestila Dravske finančne direkcije v Ljubljani, odsek za trošarino in takse, z dne 12. sept. 1934 št. 8852/2-V ex 1934 je ministrstvo financ, oddelek za davke, izdalo z odlokom od dne 31. avg. 1934 št. 69.181/111 sledeče pojasnilo:
»Listine, izdane samo v uradne svrhe, ne podležijo taksi.«
O tem se obveščajo vsi župnijski uradi lavantinske škofije z ozirom na semkaj predložene prošnje za avtentično pojasnilo zastran prostosti poročnih listin, ako se izdajo uradom za službeno vporabo.
70.
Birmski izkaz za leto 1934.
Leta 1934. jih je bilo v lav. škofiji birmanih 15.382, in sicer:
1. V knezoškofijski kapeli 5.
2. V dekaniji Dravsko polje: dne 29. aprila v Hočah 408, dne 30. aprila v Slivnici pri Mariboru 367, dne 1. maja v Framu 231, dne 2. maja v Cirkovcah 299, dne 3. maja na Ptujski gori 121, dne 5. maja pri Sv. Lovrencu na Dr. polju 217, dne 6. maja v Št. Janžu na Dr. polju 376; skupaj 2019.
3. V dekaniji Novacerkev: dne 10. maja v Novicerkvi 227, dne 12. maja v Vitanju 376, dne 13. maja v Vojniku 703, dne 14. maja v Črešnjicah 50, dne 15. maja na Frankolovem 99, dne 16. maja na Dobrni 265 in dne 17. maja pri Sv. Martinu v Rožni dolini 188; skupaj 1908.
4. V stolni in mestno-župnijski cerkvi v Mariboru dne 20. maja: 1189.
5. V dekaniji Murska Sobota: dne 22. maja v Murski Soboti 767, dne 23. maja v Martjancih 352, dne 24. maja v Vel. Dolencih 398, dne 26. maja v Gornji Lendavi 1041, dne 27. maja pri Sv. Juriju v Prekmurju 589, dne 28. maja v Pertoči 324, dne 29. maja v Cankovi 296 in dne 30. maja v Tišini 392; skupaj 4159.
6. V dekaniji Šaleška dolina: dne 3. junija v Skalah 514, dne 4. junija pri Sv. Martinu pri Šaleku 237, dne 5. junija pri Št. Janžu na Vinski gori 99, dne 6. junija na Gornji Ponikvi 119, dne 7. junija v Št. liju pri Velenju 144, dne 9. junija v Belihvodah 76, dne 10. junija v Šoštanju 708 in dne 11. junija v Zavodnjem 108; skupaj 2005.
7. V dekaniji Ljutomer: dne 17. junija pri Sv. Križu pri Ljutomeru 541, dne 18. junija v Veržeju 140, dne 19. junija v Ljutomeru 847, dne 20. junija v Cezanjevcih 257, dne 21. junija pri Mali Nedelji 352, dne 23. junija pri Sv. Juriju ob Ščavnici 542, dne 24. junija pri Kapeli 450, dne 25. junija v Gornji Radgoni 517 in dne 26. junija v Apačah 451; skupaj 4097.
71.
Objave.
Dekliško zavetišče, Beograd, Hadži Prodano va 19. Vodstvo tega zavetišča bo razposlalo vsem Marijinim družbam v škofiji prošnjo za podporo. Ta prošnja bo opremljena s priporočilom tukajšnjega urada. Vsem Marijinim družbam se toplo priporoča, da podpirajo s svojimi prispevki skrb za ona dekleta, ki morajo od doma za zaslužkom, pa so v mestih izpostavljena velikim nevarnostim v duhovnem in telesnem oziru.
Tvrdka Inž. J. & K. Bühl, d. z o. z., Zvonolivarna Maribor (pisarna na Aleksandrovi cesti 43) naznanja, da je uvedla na novo Zvonoskrb, predplačilo na a) periodično preiskavo in reparaturo zvonov in njih armatur, b) brezplačno novovlivanje poškodovanih zvonov. Kdor se za to zanima, naj se obrne na imenovano tvrdko po natančne prospekte.
72.
Slovstvo.
Janez K. Lemoyne — Evgen Ceria, Don Boško, hrvatski prevod. Stane trdo vez. Din 50"—, broš. Din 40'—. Naroča se pri Upravi salezijanskega so-trudništva, Zagreb, Vlaška ul. 38.
Na letošnjo Veliko noč je bil proglašen svetnikom bi. Don Boško, velik vzgojitelj mladine. Vsak sodoben vzgojitelj bi naj proučeval življenje in delovanje tega svetnika, ki je imel od Boga poseben dar, kako pridobivati mladino za krščansko življenje. Zgornja knjiga bo vsem v ta namen dober pripomoček, radi tega se toplo priporoča!
Dr. Augustin Juretič, Vjeronauk i vjerske dužnosti djaka, zakoni, pravilnim, rješenja i raspisi. Cena Din 10'—. Naroča se pri redakciji Glasnika beo-gradske nadbiskupije, Hartvigova ul. br. 41/11, Beograd.
Za vse, ki poučujejo verouk na tej ali oni šoli, je ta knjižica velike praktične vrednosti. V njej so namreč zbrani vsi zakoni, uredbe in pravilniki, ki se nanašajo na verouk in verske vaje. Vsaj pride večkrat do nesporazumljenj in sporov med katehetom in šolsko upravo ravno radi neznanja teh predpisov. Župnijskim uradom se dovoljuje, da knjižico naročijo za župnijsko knjižnico na račun cerkvene blagajne.
Splošna pravila Marijinih kongregacij, izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb v Ljubljani, Streliška ul. 12. Cena Din 4'—.
Ta pravila se vsem voditeljem Marijinih družb toplo priporočajo.
Sveto leto v spomin 1900letnice našega Odrešenja 1934-1935. Z dovoljenjem škofijstva je izšel letak, ki v kratkem vsebuje določbe za pridobivanje svetoletnega odpustka. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 10 izvodov Din 1'—. Gg. dušni pastirji naj dajo ta letak v roke vernikom, da bodo mogli tudi posamezno opravljati pobožnosti za svetoletni odpustek.
P. Dr. Eugen Henne, O. M. Cap., Das alte Testament, aus dem Grundtext übersetzt und erläutert. I. del. Ferdinand Schöning, Paderborn. V platno vezano RM 3'80. Avtor, redovni sobrat dr. P. Röscha, ki je izdal novi zakon, je z veliko marljivostjo in učenostjo priredil ta prevod, ki se posebno odlikuje v tem, da ima poleg obširnega uvoda v vsako knjigo mnogo opomb, ki pojasnjujejo težavna mesta svetega pisma starega zakona. Knjiga se priporoča duhovnikom in laikom, ki potrebujejo nemško besedilo svetega Pisma. Drugi del izide koncem tega leta.
73.
Osebna naznanila.
Umeščeni so bili vlč. gg,: Anton Oblak, provizor v Razboru pri Slovenjgradcu, kot župnik istotam (12. avg. 1934); Ivan Mak, kaplan v Dravogradu, kot župnik pri Sv. Petru na Kronski gori (18. sept. 1934); Julij V ajda, župnik na Prihovi, kot župnik pri Sv. Križu na Slatini (30. sept. 1934) in Franc Ks. Meško, dekanijski in župn. upravitelj v Selah pri Slovenjgradcu, kot župnik istotam (umeščen 4. okt. 1934 v kn.-šk. kapeli v Mariboru).
Postavljeni so bili čč. gg.: Ivan Strnad, kaplan pri Sv. Tomažu pri Ormožu, za provi-zorja istotam (27. jul. 1934); Janez Medvešek, župnik in dekan v Vidmu, za soprovizorja v Brežicah (7, avg. 1934); dr. Anton Trstenjak, kaplan v Ribnici na Pohorju, za špirituala v kn.-šk. dij. semenišču v Mariboru (16. avg. 1934); Franc Petančič, sem. duhovnik, za III. prefekta istotam (16. avg. 1934); Jožef Kolarič, kaplan v Sladki gori, za provizorja istotam (16. sept. 1934) in Ignacij Paine, kaplan na Prihovi, kot provizor istotam (1. oktobra 1934).
Nastavljeni so bili kot kaplani čč. gg. semeniški duhovniki: Franc Merkač v Žalec (II.) in Jožef Ml a k er v Prevalje (16. avg. 1934); Jožef Berden v Makole z delokrogom v Dol. Lendavi; Franc Kač v Staritrg; Ivan Koren k Mali Nedelji; Karl P e p e 1 n j a k v Ruše in Franc Šoštarec k Sv. Trojici v Halozah (1. sept. 1934); razen teh so bili nastavljeni čč. gg.: p. Jožef Lapuh, gvardijan kapucinskega samostana v Ptuju, kot kaplan na Hajdini (1. avg. 1934); Ignac Paine, bivši kaplan pri Sv. Vidu pri Ptuju, kot kaplan na Prihovi (1. sept. 1934) in Alojz S u n č i č, provizor pri Sv, Križu na Slatini, kot prvi kaplan istotam (1. okt. 1934); Franc Orešnik, lavant, duhovnik, tačas na dopustu radi nadaljevanja bogoslovnih študij na zavodu Institut Catholique v Parizu, v Negovo (1. okt. 1934).
Prestavljeni so bili: Franc B a b š e k , lil.kaplan v Celju, za II. kaplana istotam; Maks Ledinek, II. kaplan v Žalcu, za I. kaplana istotam; dr. Maks Držečnik, absolvent gregorijanske univerze v Rimu, iz Ribnice na Poh. v Celje (III.); Franc Lasbaher iz Vojnika v Kamnico; Ivan Orel iz Prevalj v Vojnik (I.) in dr. Anton Trstenjak iz Kamnice v Ribnico na Pohorju z delokrogom v kn.-šk. dijaškem semenišču (16. avg. 1934); Adolf Adamič iz Črne k Mariji Snežni; Ivan Černoga iz Ruš v Dravograd in Ivan Rojht iz Marije Snežne v Črno (1. avg. 1934).
Dopust radi bolezni je dovoljen p. n. g. dr. Jožefu S o m r e k , profesorju pastoralnega bogoslovja v Mariboru.
Ordinacija. Dne 22. sept. 1934 je prejel v mariborski stolnici sv. mašniško posvečenje č. g. salezijanec Alojz Kovačič.
Umrla sta čč. gg.: P. Efrem Majcen, kapucin, dne 27. jul. 1934 v Celju v 69. letu starosti in Ivan Ivanc, župnik na Sladki gori, dne 15. sept 1934 v celjski bolnici (pokopan na Sladki gori) v 62. letu starosti. R. I. P.!
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Maribru, 8. oktobra 1934.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Jos. Mirt. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.