g*gr ¿twflfe gtoM» 12 Wü "üfc© 18. številka. " Maribor, dne 2. maja 1918. 52. letnik. "KS9B »i i n i' -i. iitf- List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, po! leta 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo 8 K, za drage izvenavstrijske dežele 8 K. lidar hodi sam pc njega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo »Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — Ust se dopošOja do odpovedi. — Udje „KateliŠkega tiskovnega iraštva* dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta itev. 5, sprejem naročnino, inseratc in reklamacije. Es iitserate se plainje od enostopne petitvrste za enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku .Mala stane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Voife&ti*g mernikih di>ina-ijubce v» V nedeljo, 28. aprila, so graški Nemci imeli ,-sv«] Volkstag (ljudski zbor), na katerem so svoje do-mobubno srce razkrili do zadnjega kotička. Njihovo domoljubje je prekipevalo v navdušene vzklike, s Katerimi so ti veliki avstrijski domoljubi pozdravljali ne avstrijskega, marveč nemškega cesarja. Niti eden klic se ni razlegal: Živel Karel, naš cesar! Vsa dvorana pa je odmevala navdušenih kjlioev: Živeli Hohencolernci! Prejšnji dan je naša cesarica Žita obhajala svoj god. Domoljubni Slovenci smo god svoje vladarice praznovali z raznimi domoljubnimi prireditvami, Nemci v Gradcu pa niso niti ene svečane besede posvetili naši cesarici, pač. pa so drzno in ne> sramno napadali njeno rodbino. Eden izmed govornikov se je pritoževal, da smejo člani te rodbine, o katerih je trdil, da se vojskujejo za četverosporazum , prihajati v Avstrijo, ne da bi se jih zaprlo. Tako „avstrijsko domoljubje'' je prešinjalo gra-ške nemšike zborovalce preteklo nedeljo. Graški župan Fizia je javno izpovedal, da nimajo Nemci več časa misliti na to. kar država potrebuje: za Nemce je vedno in edino merodajno to, kar potrebuje nemški narod, ne pa to, kar potrebuje država. In takšen narod se drzne imenovati edini državoohranjujoči narod v Avstriji! Laž in hinavstvo! Tem ljudem je srcu edino le nemštvo. V Gradcu so ta dan stori slovesno prisego, da se bodo bojevali za nemško vzhodno marko (Ostmark). Za nje je Avstrija samo le marka = obmeina in obrambna pokrajina za Nemčijo. Drugega namena nima, kakor da ohranjuje in s ponemčevanjem pomnožuje nemštvo ter da tvori Nemčiji most do Balkana, Za tako Avjstrijo = obmejno in držujejo državo, da samo Nemci pridelujejo živež za prebivalstvo in armado, samo Nemci odstopijo živež sodržavljanom, samo pri Nemcih se rekvirira, pri Slovanih pa skoro nič. Ta pesem gre sedaj iz nemških listov od niše do hiše z namenom nahujskati nemško prebivalstvo proti Slovencem. Na nedeljskem nemškem zborovaujn v Gradcu ,e govornik trdil, da so v Avstriji pred vsem Slovani krivi pomanjkanja živil, ker nočejo oddati žita, rekvirira se samo pri nemških kmetih, pri čeških in slovenskih pa nič. Take gorostasne neresnice šrrijo Nemci med svojimi brati proti Slovencem. Tako govorijo o Slovencih Nemci, ki nedeljo za nedeljo in še celo med tednom z nahrbtnikom romajo po slovenskem Dravskem polju in po Slovenskih goricah in se vračajo z živili težko obloženi domov. Slovenec je dobrosrčen. Ce vidi, da je drugi v stiski, da potrebuje njegove podpore, mu radevolje pomaga po stari slovenski in krščanski navadi. To vedo Nemci sami — prav dobro! Nesramno lažnjiva je trditev, da se strogo rekvirira samo v nemških krajih. Ali hočete še strožjih rekvizicij kot so bile pri nas? Slovenski Stajer je bil v tem oziru po Claryjevi zaslugi in zaslugi njegovih nemških uradnikov najhuje izmed vseh avstrijskih dežel pritisnjen ob steno. Vse so nam skoro že vzeli, slovenskemu kmetu preti po veČini naših o-krajev največje pomanjkanje. Ali se je tudi v nemških okrajih naše dežele tako rekviriralo? Kaj še! Le poglejte malo v radgonski in lipgiiški okraj in prepričali se boste, da se je edino slovenskega kmeta z rekvizicijami talo pritiskalo, da bi lahko „kri švi-cal." Dokazov zato je v vsaki občini, v vsaki slovenski hiši dovolj. Nemški kmetje še imajo dovolj belega kruha, Slovenec pa še koruznega nima. Na Nižje-Avstrifekem ni trebalo tamošnjim kmetom (Nemcem) oddati ne zrna koruze, pri nas pa jo bodo pobrali obrambno pokrajino Nemčije se bodo Nemci vojsko- j prjhodnje tedne do zadnjega zrna. Nemški hujskači bi radi nahujskali nemško mestno prebivalstvo, da bi šlo na kmete pobijat Sloven- vali: tako so slovesno v Gradcu prisegli. Ali niso to i zgledni avstrijski domoljubi?! j ______, Da pa Avstrija tudi ostane samo vzhodna mar- ; ce r^pat in s sij0 jemat tisto trohico živil, ki so še ka za Nemčijo, zato so nemški zagrizenci v Gradcu zahtevali, da se mora zveza z Nemčijo ovekovečiti tako, da postane del avstrijske ustave in da se mora vAvstriji upeljati nemški državni jezik. Zveza z Nem čijo ima le takrat kakšno vrednost, če vladajo, kakor je zahteval in določil Bismark, v Avstriji Nemci, na Ogrskem pa Madžari. Mi Nemci, tako je v Gradcu zaklical govornik Gatermaier. jsmo in moramo ostati gospodski narod (Herrenvolk). Iz tega sledi, da Slovani so in morajo ostati suženjski narod. Sužnji se ne morejo pritoževati, da se jih tlači, saj so vendar samo sužnji: še veseli naj bodo, če se jih s ponemčevanjem iz sužnosti dvigne na. višino nemškega go-spodskega naroda. Zlasti Jugoslovane se mora nadalje ponemčevati, ker mora, kakor so v Gradcu zahtevali naši nemški prijatelji, pot do Adrije biti nemška, Jugoslovanske zahteve po samostojnosti in narodnem zedinjenju se morajo odkloniti in zatreti, ker po-menjajo raztrganje Avstrije. V isti sapi pa so Nemci v Gradcu ponovili nemško zahtevo, naj se Galicija izloči in odtrga od Avstrije. To pa seveda ni raztrganje Avstrije. Ostudno hinavstvo! Nemškonacionalno hinavstvo in vsenemška zagrizenost sta se preteklo nedeljo širokousiila v Gradcu. Bismarkov duh je vel nad tem zborovanjem. Z burnim odobravanjem so zborovalci vzeli na znanje izjavo govornika Zeidlerja: Mi Nemci smo učenci Bismarka, ki je izpovedal, da bi se v tem slučaju , če bi zvestoba, do-kralja prišla v navskrižje z ljubeznijo do naroda, postavil na stran naroda, In takšni ljudje bi naj nas cesarju in domovini zvesto udane ostala kmetu. Ni dovolj, da gre skoro vse rekvirira-j no blago samo v nemške kraje, v nemška mesta, ni dovolj, da je šlo vse, kar so naši junaki priborili v ji, v Rumuniji in Ukrajini živil, v Nemčijo, •'••< , to še ni dovolj, sedaj še v zahvalo, da so nam skoro vse vzeli. Nemci tako nesramno lažejo o nas. Slovensko ljudstvo, taki so Nemci! Padi tega kličemo: Osvobodi se ti, jugoslovanski rod, iz tujih spon! Ustanovi si jugoslovansko drŽavo pod žezlom slavnih Habsburžanov! V tej državi bo prišel kmet do veljave, jugoslovanski kmet bo sam odločeval o svoji usodi. ! Nemiri v Ljubljani — ali kako Nemci lit ž* jo. Prejšnjo sredo, dne 24. aprila, je prišlo v Ljubljani kakih 200 žensk delavskih slojev in begunk z otroci vred k deželni vladi prosit živil, iver ni na naš slovanski jug skoro nobenega dovoza živil, postaja pomanjkanje vedno večje. Lačne ljudske množice kli- _____ ____| _ ______________ _____m. ^ejo P° kruhu. Kranjski deželni predsednik je sicer Slovence učili avstrijskega domoljubja?^ Prej bi ko- j ženske miril, a njegove obljube glede več živil so bi-zel sodil za varuha vrta, kakor pa nemškonacional-! zelo sloke. Matere so slišale znano pesem: Niina-ni in nemškutarski zagrizenci za varuhe avstrijske-j m0- nimamo, a bomo skušali dobiti. Ljudska množica je postala vedno večja, Pomikala. se je po Ljubljani in razdražena, ker ji vlada | ne da živil, pobijala šipe in razbijala trgovine pri ! hišah, kjer prebivajo ljudje. Ki se jim bolje godi .cot i ubogi ljudski množici. Tako so pobili šipe na stano-j vaniu dr. Susteršiča, na nemški hiši (kazini), kavar-; nah, velikih costilnah (hotelih) in pri bogatih trgov cih ln zasebnikih. Nemški listi trdijo, da je samo na kazini škode do 40.000 K. Razgrajale niso sau.'j slo- ga, domoljubja. « »H0 Nemško nacionalna nesramnost. Nemški listi in govorniki na nemških shodih dan za dnevom nesramno lažejo, da samo Nemci vz- venske žene, temveč tudi NemKe, socialdemokratinje* iri Italijanke. Posebno pridne so bile pri pobijanju š:p nemške železničarke. Vsak pameten človek vidi iz tega. da se je slo nr, teh kravalih edino le za kruh in ne za politiko. A nemški listi so zavili stvar tako, kakor da bi biii ljubljanski Slovenci pobili Nemcem šipe in razdirali hiše. Mariborski nemško-protestaintovski list ..Deutscher Montag" se je celo povspel do nesramne trditve. da je edino le „slovenska svojat" pobijala nemške hišo. In vsi nemški listi od Maribora do Hamburga vpijejo o strašnih Slovencih, ki ubijajo Nemce kar pri belem dnevu in uničujejo nemško lastnino. To je sa* tanska nemška hudobija. Razburjena in lačna ljudska množica je pobila desetkrat več šip na slovenskiH hišah, nego na nemških. Pobijala je samo tam, kjer je videla, oziroma sumila, da živijo v izobilju tisti, ki stanujejo v dotični hiši. In zak'aj nemški listi lažejo tako nesramno? D« bi očrnili Slovence kot narod morilcev, roparjev, po-bijalcev, takov, veleizdajalcev itd. Hočejo pa tudi po slovenškoštajerskih mestih še bolj razpaliti sovraštvo Nemcev do Slovencev. Doseči hočejo, da bi nemške tolpe začele razbijati šipe na slovenskih poslopjih, da bi se začelo pobijati Slovence, kakor to sploh delajo choli Nemci zadnja leta v naših jugoslovanskih pokrajinah. Laž, hujskanje, sovraštvo, pobijanje in Se nekaj enakih lastnosti „diči" zadnji čas naše narodne nasprotnike v naših krajih. Nekdaj so pri Nemcih takasredjstva držala, a danes ne več. Slovensko ljudstvo se danes tega nemškega orožja ne boji več. Zopetna rekvisioija. Kakor smo že poročali v zadnji številki „Slov* Gospodarja", je viada odredila rekvizicijo žita, Iri sQ ga. še pustili kmetu za prehrano družine in delavcev do nove žetve. Kakor smo izvedeli, bodo pustili za 0-sebo od 1. maja naprej samo 15 kg žita, t. j. za meseca maj in junij. Kar bodo rekvizicijske komisije našle več, bodo rekvirirali. Ta rekvizicija se bo vršila v vseh avstrijskih deželah, razun Kranjske, Dalmacije in Primorja. Vlada je izdala odlok, da morajo iti politični 4 davčni in drugi uradniki v kmetske občine in morajo podučiti ljudstvo o namenu te rekvizicije. Tudi dušnim pastirjem bo zapovedano (!), da priporočajo ljudi stvu, naj odda zahtevano žito mirno in prostovoljno* Komisija, kateri bo načeloval odj>oslanec c. kr,, okrajnega glavarstva, bo zaloge stehtala ali zmerila in kar bo več kakor 15 kg za osebo, odvzela. Komisija bo tudi ugotovila, ali ima kmet kaj zrnja v mlinu. Ce se glasi mlinska karta do konca junija, mu bodo odvzeli vse žito, kar ga bodo našli. Rekvirirano žito bodo takoj spravili iz občine. Sodelovali bodo pri rekviziciji močni vojaški oddelki. Za seme bodo puščali samo ajdo 111 proso. Svetujemo, naj si vsak kmet spravi semensko ajdo in proso v posebne posode in naj izjavi komisiji, da rabi dotično blago izključno za seme. Koliko bodo odvzeli žita, si že lahko vsak posestnik tsam izračuni. Stehtaj si sam prej- ise žito, kar ga še imaš. Vzami svinčnik in računi: Za osebo se ti bo pustilo od 1. maja do 1. julija samo 15 kg zrnja, Ce imaš prehraniti vsak dan n. pr. 11 oseb, se ti bo pustilo 11 krat 15 kg, t. j, samo 165 kg -žita. S to skromno količino boš moral shajati do nove žetve. iTreba bo torej skrbno varčevati in pomisliti, kako bi se dalo preživeti sebe, svojo družino in delavce čez vročo poletje. Mlinske karte se pozneje (po 15. juniju) sploh' ne bodo za staro žito več izdajale. Za, meterski stot oddane jtšenice ali rži se bo plačevalo do konca maja 55 K, za ječmen 51 K in za koruzo 48 K, pozneje pa se bo plačevala pšenica in rž po 40, ječmen pd 88 in koruza po 36 K, poleg tega pa se še bo „za kazen", za pozno oddajo odtegnilo od t« cene 20%. *iir&ïl t. OOSPODAR. Češki in slovenski poslanci so odločno ugovarjat proti tej nasilni vladni odredbi. Dne 24 aprila Sto se posvetovali na Dunaju o korakih proti vladi. Naš. poslanei zahtevajo, naj se ukine pooblastilni zakon od dne 24. julija 1917, ki so ga sklenili Nemci proti Slovanom in s katerim zdaj vlada dela kar hoče. Na vsak način pa svetujemo našim ljudem, da ohranijo tudi v teh hudih časih mirno kri. Za naše ljudstvo bodo prišli hudi časi, a tudi te bomo presta- tí. Popisovanje obdelanih zemljišč. iieios se bo zopet vršilo popisovanje zemlji. Ba s« tako dožene pridelek letine. Letošnje popisovanje zemljišč se v toliko razlikuje od lanskega, dabo-dr pri popisovanju sodeloval: predvsem lastniki, najemniki in vžitkarji obdelanih zemljišč sami in ne samo tuji komisarji (uradniki, vojaki), ki, kakor se je lansko leto pokazalo, včasih mso razločevali koruze od pšenice in ne fižola od Krompirja. Popisovalni komisar Ko sicer določen od okrajnega glavarstva, a prideljena mu bo pqsebna občuiska žetvena komisija. Popisovalna komisija ne bo hodila od njive do njiv», temveč bo zasliševala občane v kaki hiši. Posestnik, najemnik, viničar, vžitkar ali sploh vsaka o-seba, ki ima obsejan kak kos zemljišča, si bo morale že poprej sama natanko izmeriti, kakp velike so njene obdelane in obsejane njive in si zapisati na polo papirja, kake vrste žita ali drugih sadežev ima rsejanih ali vsajenih. Priporočamo torej naslednje: ©e nimaš nikogar pri hiši, ki bi ti pomagal izmeriti obdelano zemljišče, naprosi soseda ali kakega znan-®a. Vaami merilo (seženj ali meter) ter izmeri, kako ¡dolg in širok je tisti kos zemlje, ki je obsejan s pšenico. Ce njiva nima ravne oblike, moraš dotični kos njive izmeriti po dolgosti in Širini na enem in drugem koncu njive, ter tudi v sredini. Na ta način dobiš vsaj približno mero (obseg) dotične njive. Prvi kos njive, ki si ga izmeril, zaznamuj na poli s Št. 1 ki zapiši, s kako vrsto pridelka je obsejana, zapiši potem: dolga toliko in toliko me trm-, Široka na eni »trani toliko in toliko, v sredini toliko in toliko. Drugi kos ali razgon (ogon), ki je obsejan recimo z ječmenom, zaznamuj s št. II in popiši glede mere rav-jo tako kot prvi del. Zapomni si posebno sledeče: Popiši in izmeri si vsako njivo in vsak kos njive, ki Je objsejan z drugo vrsto pridelkov, posebej. Velikost obdelanih njiv in razgonov si lahko sam izračunaš, ali pa naprosiš koga, da ti pomaga. Ce je n. pr. njiva, ki je obsejana s koruzo, dolga 120 m, široka pa na, enem koncu 22 m, na enem pa 18 m, se vzame le arednja Širina, t. j. 20 m. Dolžino 120 moraš tedaj množiti z 20, t. j. 2400 štirjaških metrov, ali 24 arov. Paziti moraš, da ne boš izmeril svojih zemljišč v evojo škodo, namreč da bi izmeril več kakor imiaš! Kdor tega dela ne bo izvršil sam. bo komisija zapisala po svoje, t. j. površno. Ce bo zemljišče popisano v Škodo posestnika, oziroma najemnika, bo dotični »am kriv, ker se ni potrudil, da. bi si natanko izmeril obdelano zemljišče. Dolžnost vsakega posestnika tudi je. da natan-ino navede pri popisovanju, katere njive je dal v najem in komu. Tudi v tem slučaju mora navesti, kako velik je tisti del zemljišča. Kdor ne bo prijaivil pri popisovanju najemnikov, dninarjev, viničarjev in s-ploh vseh vžitkarjev, k sami zase obdelujejo kak kos njegove njive ali imajo pravico do pridelkov dotične njive, bo si sam kriv, če se mu bo jeseni potem več pridelkov predpisalo za oddajo, kakor bi bilo postavno utemeljeno. Posestnikom in najemnikom zemljišč, katera merijo manj kot 10 arov, ni treba priti k popisoJan-ju. Taka zemljišča se označijo kot vrtovi. Posestniki ali najemniki, ki stanujejo izven občine, se morajo povabiti potom dopisnice k popisovanju. Komisija more tiste posestnike in najemnike* ki ne pridejo k popisovanju ali nočejo dati potrebnih podatkov, naznaniti oblasti, da se kaznujejo Večjim in zanesljivim poljedelcem se pošljejo po-pisovalne pole na dom. da jih sami izpolnijo. Vrniti jih morajo pravočasno. Vsak (»osestnik, najemnik ali T ?i t kar mora podpisati popisovalno polo. Pri popisovanju je važno, da se navede, kateri so Klavni in kateri r>ostransri sadeži obdelane njive, ©e Imaš med koruzo fižol, moraš povedati, koliko od cele povrSine pripada na koruzo, kolibo na fižol, (n. S'."A loruze, % fižola), ravno tako je pri krompirju, |i ob hractdah v&ajen fižol. Ce soješ a4do ali pro- so, «orafi oanačiti, aa katere« kosu njiv» bofc sejai tt sadeže. Komisija bo imela aa vsakega posestnika pai »okah potrebne podatke: izpise iz parcel, Že prirejene popisovalo« pole, načrte in mape zemljia* ter potrebne tiskovine. Ker so ti uradni podatki zelo nezanesljivi, nai vsak posestnik pri popisovanju pregleda, če ni glede njegovega zemljišča zabeležena v po-lah kaka pomota v njegovo Škodo. Ce si zadnja leta odprodal kak del zemljišča, moraš to komišiji seveda naznaniti. Vsak posestnik in najemnik ima pravico zahtevati, da se mu popisovalne pole popravijo, če je prvotno netočno ali nepravilno napovedal. Ce je komu kaka stvar nejasna, naj se obrne na občinski urad, kjer imajo uradno navodilo o popisovanju. Člani komisij bodo še posebej pozani k poduku o popisovanju« politično vesti. Državna zbornica bo baje končnovelja-vno sklicana na dne 7. maja in ne kakor je bilo prvotno namenjeno, na dne 30. aprila. Ker pa, Seidler-jeva vlada še nima nobene trdne večine, na katero bi se mogla opirati in še bo treba dolgotrajnih pogajanj s strankami, da si ustvari veČino, M bo glasovala za državni proračun, se slišdjo glasovi, da bo zbornica dne 7. maja sicer sklicana, toda zasedanje bo preloženo na sredo po binkoštnih praznikih, 22. maja. Proti pravemu avstrijskemu domoljubju. Proti proslavi godu cesarice Zite v St. Ilju so Nemci agitirali s tem, da naj pride nemška druhal razganjat zbrane Slovence. A prišlo je samo nekaj lutrovcev v bližnji Südmarkhof, kjer se je vršila služba božja, za protestante. V bližino Slov Doma pa si nihče ni upal. „.. » , Nemškutarsko zborov a-n je v C e -I j u.i Preteklo nedeljo, dne 28. aprila, so imeli spod-njestajerski nemškutarski volksratovci v Celju svoje zborovanje pod predsedstvom znanega dr. Ambroži-ca, rodom VipavČana iz Kranjskega, uradnega vodje celjskega mestnega magistrata. Da so na tem zborovat ju ubijali jugoslovanskega zmaja, je bilo pričakovati. V globokem žalovanju za svojim ljubljencem bivšim našim zunanjim ministrom grofom Cerninom so sklenili sledeče: Zahtevajo, da se za vse avstrijske dežele uvede nemščina kot državni jezik, da se odstranijo (menda obesijo) vsi češki in jugoslovanski veleizdajalci in da se uvede v državi preosnova u-prave, ki bi pa morala biti taka, da bi odgovarjala nemškim zahtevam. Odklanjajo pa vsako delitev v o-krožja na slovanskem jugu, da se ne stori nobenega koraka za ustanovitev lastne jugoslovanske državne oblike ter sklepčno zahtevajo, da mora biti Avstrija z Nemčijo še tesneje zvezana, kakor je bila do zd!aj Druge nesreče ni bilo na tem zborovanju, nego da je nekaj razgretih nemškutiarjev vsled obilo zavžitega alkohola obležalo v mestnem parku ter da so bili drugega dne vsled hajlanja popolnoma hripavi. Z r i n j s k i in F r a ,n k o p a, n. Pretekli torek. dne 30. aprila, je minulo 301 leto. kar sta bila v Dunajskem Novem Mestu obglavljena hrvatska grofa Peter Zrinjski in Franjo Frainkopan. Padla sta ker sta hotela oteti svojo hrval&ko domovino tujega tnnoštva. Hrvatski narod je ohranil imeni Zrinjski i': Frankopan v hvaležnem spominu. • , P gTILs,ka iš6e ministre. Po odstopu ministrov aWekerle je ogrski kralj in avstrijski cesar poveril Stereniju nalogo, da sestavi novo ministrstvo. Toda ni se mu to posrečilo, nakar je odstopil in kTalj je sedaj zopet poveril Wekerlu nalogo da sestavi novo ministrstvo. Volja ogrskega kralja in želja večine ogrskega prebivalstva je, da dobi Ogrska volilni red, ki bi bil vsaj neknfUko podoben volilni pravici, n« pa skrpucalo madžarskih mogotcev ki S0, d,a W prlSK tudi n^ji sloji prebivalstva in ne-madžanske narodnosti na Ogrskem vsaj nekoliko do svojih pravic. Wekierlu se še do sedaj ni posrečilo sestaviti novega ministrstva. .. J* ® m.6 3 j a nam ne da nobenih živil Nemški hsti in nemški govorniki se zadnji Čas vec^ no povdarjali, da dobimo v slučaju potrebe dovolj ži-12 Nemčije. Kakor znano, je Nemčija pobrala v Kumumji, v Ukrajini in v Italiji kar se je dalo dJ Ji^nfl! ~ *kaB' iedaj pa izMa nemška viaoa. da ne more pomagati zaveznici Avstriji z živili v . v • Nemčija, zahteva vojno odg kod-" 1 " POročibh iz Vratislave bodo nemški vodil-"?mŠkBm zvezn0m Predlagali, da ™^IS sklepani" m,ru zahtG™ vojno odškodni-k?ajJm Si^ POSV6tOVan}a 30 ^ Pri6eIa v Sars. Vptenjaaih j« bilo 8öfl nepoßkocfevänjk (ntajar-fcfpov in veïîfce maeSin» dsugaga vojaesa p*.a- tfivn. Razven hudih infanterijskih bojev v ftandriji in bojev na ozemlju gore Keuunel nobeaih posebnih vojnih dogodkov. Švicarska poročila pravijo, da so Angleži v tej ofenzivi izgubili «04.000 mož, torej okrog 80 divizij. Trdnjava Kars padla. Po nradnem poročilu iz Carigrada z dne 27. a-prila so fm&e Öeie wwtl« r»sta> kavfctffeo tntejaro Tedenske novice. Današnja številka „Slovenskega Gospodo rja" j« izšla samo na štirih straneh, ker je včeraj, tfaie 1. maja. ko je s tiskanjem in stavljenjem Bata nafvoft dela, bil deiaprosti dan. Prihodnja številka iaid» zapet na, osfmih straneh. f Žnjmik Franc Kosel. V torek zjutraj dme 30-aprila je po daljši bolezni v starosti 49 let untrl t. g. Franc Kosel, mnogozaslužni župnik v Loöatfi. Pokopan je bil danes predpoldne. Rajni je bil roja» marca 1869 v Haßdinji pri Ptuju! v ma^nikja posvečen leta 1896. Kot kaplan je služboval na, Dpbani, v Hajdinji in v Središču do leta 1908. ko je bil imenovan za župnika v Ločah. Za sppvensko Ijudsirt) ja bil vsestransko delaven *ne samo v cerkvi, jnaarv©* i izven cerkve. Kakor je vselej bil vnet in zgleden duhovnik, tako je tudi bil navdušen in jiožrtvovaten rodoljub. Delo za katoliško cerkev in za slovensko ljudstvo je bilo njegovo veselje. Bog blodi piajinik z» njegova dobra dela! Pokoj njegovi plemeniti duši! Blag mu spomin! SOletnica odličnega slovenskega dnhowiiMa, Monsignor Jurij Bezenš k v Ca dram l j ah je ietee svoj god obhajal osemdesetokrat. Se mnoga leta! Župnijski izpit so te dni napravili nasledrap častiti gospodje: Janez Cilenšek, kaplan v Ptuju, Jernej Podpečan, vikarij v Konjicah, in Janez Sla-viČ, kaplan pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Častno občanstvo. Občina Bnčečovci na Mars-kem polju je imenovala svojega rojaka vlČ. g. dr. Matija Slavič, profesorja boeoslovjai v Maritiom, za zasluge, ki si jih je pridobil za blagor svoje dfcmače občine, svojim častnim občanom. Čestitamo! Tudi cesarica Zita posredovala za. mir. francoski list „Journal des Debats* poroča, da je kmalu po pismu cesarja Karla princu Sikstu Paratstem u tudi cesarica Zita pisala pismo Sv. Očetu Benedikte !XV» Prosi la ga *e, naj uveljavi svoj vpliv aa mir. Romarski shod. Na Ptujski ali Črni gori se t)o vršil v soboto po Križevem velik* romarski »hod. Ta dan pride na Ptujsko goro devet procesij. Velik dekiaraci|Ski shod v Trbovljah. V Trbovljah se vrši dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne v gostilni Span velik deklaracijski shod, na katerem bodo govorili dr. Korošec, dr. Ravnihar, dr. Benkovič in dr. Kramer. Veliko zborovanje na Bizeljskem se vrši v nedeljo, dne 12. maja, popoldne ob 3. uri, na. invania-čevem v Gornji Sušici. Govorijo poslanci du. Korošec, ar. Benkovič in dr. Jankovič. Tudi Hrvafle sa udeležijo tesa zborovanja. Shod utegne postati sijajna manifestacija Sotelske doline za jugoslovansko deklaracijo. Poziv rodoljubnim Slovencem in Slovenkam! Nemci se v svojih oporokah vedno prav pridno spominjajo neimškega Schulvereina. Südmarke in enakih" nepotrebnih nemških društev. Nedavno umrli »večinski Menhardt je svoje velik» premoženje doloöil za Schulverein in Südmarko. Kaj pa Slovenci in Slovenke? Ali mi nimamo nobenih narodnih potreb? Se preveč! Slovenska, Straža, Tiskovni dom, slovenska. Šola v Mariboru in še celo kopo drugih društev in zavodov potrebuje gmotne pomoči. Rojaki! Ko pišete oporoke, spominjajte se obmejnih Slovencev, določite del svojega premoŽenja za Slovensko Stražo v Ljubljani, za Tiskovni dom v Mariboru, za slovensko šolo v Mariboru ali za Dijaško kuhinjo. Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t.. V Framu se je nabralo v drugič: 228 K; darcjvaK so: dekleta: Liza in Marija Cveček 8 K, Wolmut M. 5, Kodrič Marija 2, KirbiŠ Marija 5, Pepca Sagadin 5, Roza Pristavnik 10, Marija Prijol 10. Marija Sagadin 5, Jula Domadenik 5, Trlep Roza 5, Cernej A. 10, Micika Weber 6. Maria Wihar 5, Lucija Vihar 5, Francka Vihar 5, Jožefa Pliberšek 4, Neža Bezjak 10, Justina KozlevČar 4, Milica ;Cernej 2, Lesiak Angela 1, Ledinek Treza 1, Marija Trojnko 3, Micika Rihter 2: družine: Wolmut 5. Fregi 2, Kirbiš 10, Neimenovan 10. Neimenovan 10, Lorenčič Micika l' Sagadin 10, Pliberšek 6, Antonija Man 1, Neimenovana 2; mladeniči: Ivo Fregl 5, Ivan Stern 8 Fr. Weber 5, Stefan Stauber 5, Tonček Stavba* 6, S im, Stern ä, Albert Cretnik Ö, Franc Pliberšek 5, Vrano Kotnik 5 K. Dalje prihodnjič. — Prisrčna aahvala! — Dir. Anton Jerovšet, ravnatelj Cirlkrre tiskarne v Mariboru. ' Za sfcrrensko doto v Maribora so a atteJfc darovali: Ivan Cwöek pri Sv. Rupert« 5» £a tipnavni- 3. maja 1918. HOOVBHSKJ GDfíPWm Stran 3? Ovo ..Stov. Naroda" 54.05 K; Peter Paulič, kaplan v Hoiab, 40.07 K; Frane Polak, kaplan v Hočah. K #4.89: učitelj Dober.^ek 2 K; Amalija Kraut 5 K; J. Stani/*] 4 K; Marija Anderwald 4 K; gdč, Trezika Kraut 4 K: J. Vedetiik 2 K; Mimica Pahernik, Vuh-red, 20 K: Anton Hren, nadučitelj na Mut;, 5 K; 5. Vidmajerjeva 2 K; Minka Pretnar 2 K; P. Viher y Vuzenici 2 K; J. Munih 1 K; Mirko Lešnik 5 K; lakob Verdnik, O ti Ski vrh, 10 K; proi. Ivan Mrav-1'ak v Mariboru, 10 K: Ivan Perko v Kamilici 10 K; idr. Skapin 1 K; R. Maister 1 K: dr. 1 van Rudol* Konjice, 20 K; učitelj M. Verk 50 K; Anton Bir maier 2 K; J. Breskvar 2 K: Marija Dolar, soproga c. k*, profesorja v Mariboru, 10 K: Franc ari nič 18 K; L. Pergler 2 K; inženir Mencinger v Mariboru 10 K; Rudolf Ah tik v Mariboru 10 K: Alojzij MalenŠek v Mariboru 10 K; gdč. Milka Kormanova T Mariboru 20 K; Franc Premelc 8 K: Fric Perme 10 K: gdč. Lojzika Mlekuš 10 K; Rudolf Osvald. trgovec »a Jesenicah, 101 K; Mirko Korenčar 50 .v; Franc Majcen, železniški uradnik, 10 K; J. Werl°š 2 K; Franc Vidovič 10 K; gdč. lika Goleč 5 K; R. Viher v Vuzenici 20 K; Posojilnica v Framu 100 K: Miklavž Rihter v Novištifti 10 K: gdč. Iva Strnišova v Jesenieah 10 K: Josip Kump 10 K; Jakob Vrečko v Mariboru 5 K; neimenovan nabral v veseli družbi pri Lloydu v Ljubljani 43 K; iz pušice v Narodnem lomu v Mariboru 55.20 K: Anica dr- Robičeva v Lembahu $0 K: Ivan Kreft pri Sv. Juriju 20 K: I. &elc v Novištifti 5 K: gdč. Ludmila Poljanec v Kapeli 1 K; gdč. Hermina Mahorčič 3 K: gdč. Marica Pugenjak 10 K; Quirin Pertl 1 K; Ivan Mihelič 5 K; ' Lojza Hleb 2 K; Janko Pahernik. veleposestnik t Tu h redu, 20 K: Franc Ziher, nadučitelj v St. Juriju ob južni žel., nabral na gostiji g. Šireca 30 K; 95. Kop», nadučitelj v St. Lenartu. 100 K; Anica SchmidJechner v St. Juriju ob Sčavnici, 5 K; Ivan Kocmui nri Sv. Lenartu 10.06 K; Maks Cukala pri Sv. Juriju ob Taboru, 5 K; dr. Tiplič, zdravnik pri Srr. Leaartu v Slov. gor., 100 K; V. Prorazil, le-taraar v Konjicah. 10 K; Mara dr. Gorišekova pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 60 K: Davorin Polič pri Sv. Lenartu 20 K; Josip Druškovič v Slovenj g rad-0u 20 R; župnik Miloš Smid v Solčavi 100 K in 45 K, katere so darovali Lučani in Solčavani mesto go-artije luČkega župana; Ivan Sepic v Konjicah 20 K; fakob Svikart v Draučah 2 K: Josip Tušak mlajši pri Sv. Antonu 100 K; Ivan Gorišek, župnik v Zg. Ponikvi, 100 K. Prispevke je pošiljati na naslov: „Moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru, Šolski odsek." Vsenemška zagrizenost ne pozna nobene meje* Glasilo protestantovskih vsenemcev „Marburger Zei-ffnng" vpije z ozirom na žalosten slučaj, ki se je dogodil v občini Osel pri rekviziciji krompirja,, da je župan Ačko gdločen pristaš jugoslovanske stranke. S tem hoče reči: Jugoslovani pobijajo Nemce. Proti teko nesramno podlem zavijanju najodločneje ugovarjamo. Ce bi Ačko tudi bil pristaš jugoslovanske misli. vendar ne bi bilo nič čudnega, če se z ozirom na vedno in nasilne rekvizlcije razburi ljudstvo, ko .vidi, da mu jemljejo zadnjo trohico živil, ki jih je si aamo pridelalo. Vprajšamo: Ali so bili Jugoslovani fudi tisti, ki so pri Ernovžn in v nemški občini Fiš-bftR pobili rekvizitorje ? Nemci so bili. Nemci odtegujejo Nemcem živila. Nemški lut-sfovski Usti hujskajo Nemce na Slovence, češ, slovenski kmet noče oddajati žita in drugih pridelkov. S tem namigujejo, kakor da bi bili Slovenci krivi sedanjega pomanjkanja živil. Satanska hudobija nare-fcuje nemškim iutrovcem tako pisarijo. Ves svet ve is je ravno slovenski Imet pri rekvizioijah najini j-prizadet. Nasprotno pa je med Nemci vse polno ta-fidh, M skrivajo žitne zaloge in pošiljajo živila v tu ifno. V „Tagesposti" čitamo, da je nek bogat Gorr Stajere v občini Allerheiligen pri Mürzzuschlagu i-anel v gozdu v neki jami skrito večjo množino žita. Sosedov sin je to ppvedal svojim prijateljem v bližnjem Veitsehu. Ti so prišli ponoči z vozom in so hi-flro dvignili zaklad v gozdu. Težko obložen voz pa je pri vhodu v vas srečai orožnika, ki je prijel voznike. Orožnik je nalzadnje ostal sam pri vozu. hlapci in g-premljevalci pa so zbežali. — V Gradcu so mesar in Orekajevalec Osterer in kakih 20 njegovih tovarišev spravljali velike množine mesa v tujino, dpčim trpi gražko prebivalstvo glad. „Domoljubnega" Nemca O-«tererja so zaprli in ga bodo odposlali na fronto. — Eanstko in predlansko leto so nemški in madžarski prekupci na Nižje-Avstrijskom in na "Ogrskem poslali več vagonov "dragooene pšenice v tujino, v Nemčijo, Švico in celo v Italijo. — To so suha in resnična dejstva, ki povejo, kdo skriva živila in kdo je kriv, fs je Pomanjkanje živil v naših krajih tako uprav vo-ühanslo. .¿ubileom relko Š»bjr je «Mor k» as* čfeški Snjigii v kateri so na krafifc opisani oni svetli kne-#1, ko j« pred 30 leti polagal nag bratski čeflki narod temeljni kamen svojemu prosvetnemu hramu Na-, awtMw» Divadln CgledeliaSe) v Pragi. Dhe 16, mala t I. slavi češkoslovaški narod 50letnico tega velikega dogodka na slavnosten način. Opozarjamo na velik kulturen in naroden pomen te redke proslave s prošnjo, da bi si vsak izobražen Slovenec naroČil to knjigo. Knjiga se naroča na naslov: Slavnostni vy-bor pro jubileum Narodniho Divadla, Praga, Betlem-ska ul, 1. Cena 6 K. Za jugoslovansko deklaracijo so se še izjavili: občinski odbor občine Kozjak (politični okraj Konjice), občinski odbor občine Ihova pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Vojaške oprostitve. Domobransko ministrstvo razglaša: Od 1. maja 1918 nadalje so veljavna nova določila glede vojaških oprostitev in sicer v takih slučajih, če je bila za črnovojnika vložena prošnja za. oproščenje. V smislu teh določil se smejo v bodočo čakalna dovoljenja podeljevati samo za dobo deset tednov in sicer v slučaju prošnje za novo oproščenje od tistega dne nadalje, katerega je bil čraovojniic vnoklican v vojaško službo, za slučaj prošnje za na-daljno oproščenje pa od tistega dne nadalje, ko je potekel rok oprostitve. Ukrenilo se je, da mora biti v teku desetih tednov rešena vsaka, vložena prošnja za vojašiko oproščenje. Zopet poboj pri rekviziciji. Minuli teden je poslalo mariborsko okrajno glavarstvo vojake s krom-pirskim nadzornikom Kalerjem v občine župnije Sv-Martin na Pohorje rekvirirat krompir. V teh pohorskih občinah obrodi samo krompir in oves, lansko leto pa je suša oves ves uničila, tudi krompirja ni bilo dosti. Ni čuda, da Pohorci niso mogli dati strogi komisiji zadnji grižljaj iz hiše. Ker pa je komisija nastopala baje skrajno strogo, — ljudje pripovedujejo celo, da so jim jemali krompir z voza na njivi, ko so ga hoteli ravno saditi — je privrela ljudsko ne-volja do vrhunca in dne 26. aprila t. I. je v občini Osel par mož, na čelu z Županom AČkotom s krevelj-ni napadlo komisijo ponoči in jo tako preteplo, da nosi nadzornik Kaler roko na traku in je tudi drugače močno poškodovan. Dogodek je sicer žalosten, Afta»«______ *m StaftiBtw, — V kratkem se vrši v Mariboru porotna obravnava proti morilcem rekvizicijsfcega komisarja Wiederwohla iz Ptuja. Ali naj vsaiko porotno zasedanje priča o boli trpečega kmetskega ljudstva? Nova oddaja tobaka. Kadilce bodo razdelili v stalne in slučajne odjemalce. Stalni odjemalci so vsi moški od 18. leta naprej, ki stalno bivajo v okolišu kake trafike, kot slučajni odjemalci pa pridejo v po-štev le osebe, ki se le začasno nahajajo v okolišu trafike ali pa že uživajo določeno množino tobaka, n. pr. potniki, tujci, vojaki, posebno dopustniki itd. Konec smodk. „Wiener Allgemeine Zeitung" prinaša od prav dobro poučene strani naslednje poročilo: Z našimi zalogami tobaka bomo, Če se bo vojska nadaljevala, shajali do leta 1920. Smodk pa no bomo, če letos ne bo konca vojske, leta- 1919 nič več imeli, ker iz Amerike in Nizozemske ne dobimo nobe no?a materijala več. Ostale bodo tedaj samo cigarete ali pa bodo po zgledu Nemčije izdelovali smodke. ki bodo po veČini iz nadomestka (iz — drevesnega listja). Velika tatvina gonilnih jermenov. V železarni g. A. Pogačnika v Rušah se je izvršila od sobote na nedeljo ponoči velika tatvina. Ukradeni so trije skoro novi, močni, po 13 metrov dolgi, 11 cm široki in 7 mjm debeli jermeni in en Dynamo-jermen, 14 met-rcr Golg, 26 cm širok in 7 mm debel, kateri bi bil tudi v dobrem stanu, v skupni vrednosti 3000 K. Označena tvrdka plača tistemu, ki bi znal. kdo so storil' ci, 200 K nagrade, ali pa aa za to vrednost gospodarskega orodja. Opozarja se posebno ljudstvo v ormoškem in ptujskem okraju pred nakupom teh jermenov m se prosi, da se vsakega, ki prinese kak tak jermen, izroči najbližji orožniški postaji Sfr. Alojzij, zaščitnik mladine. Ta molitvenik se je silno prikupil naši mladini,. Vsebina }e izborna. Obsega kratek življenjepis angelskega mladeniča in razne pobožnosti K sv. Alojziju. Najbolj prikupljivi ste dve Šestnedeljski pobožnosti k sv. Alojziju, ena daljša, druga krajša. Drugi del vsebuje popolen molitvenik. To knjigo prav toplo priporočamo krščanski mladini in sicer moški in ženski. Sežejo pa naj po njej tudi botri i ter jo kupijo birmancem. N» razpolago so zdaj samo tri razne vezave z zlato obrezo po K K 3-T in K s P°štnino vred. Naroča h» m Canum tiskarni v Mariboru. T___ ;,7".J'V ■-•■■-■■ ....... Gospodarske novice. • . i, n—11 in.n ■ i mu rum p Zahtevamo pojasnila, Posestnica K. K. na Ku-osmi živine. Zdaj so ji rekvtrirali seno. Pustili f® ji za osem glav Živino 650 Ig sena, Kato naj preživi osem glav 2Mne s tem senom posebno nscfltb na planini, to še zda$ ni ne sluha ne 4.L pa5i! posestnic«! pa mora oddati to-varniffld fcrmi Kiefer pri Sv, Lovrencu nad Mariborom, Id oa leto milijone zaslu», 1800 kg sena in 300 kg dame. In ta firma ima samo štiri glave živine. Tovarnarjeva Živina dobi torej *»aka po 330 kg krme, kmetski volek pa, ki mora visoko v hribih težko dete*, dob? teto oobo samo 80 kg. Pričakujemo po- jasnila in upamo, da se popravi ubogi kmetiei storjena krivica, ker smo mnenja, da morata biti kmetski volek in milijbnarjeva krava pri jaslih vsaj enakopravna 1 Klavna dovoljenja za domačo klanje. Cesarska namestnija je z odredbo z dne 22. aprila 1918 odvzela okrajnim glavarstvom pravico izdajati kjavpa do* voljenja za domaČo klanje goveje živine. Take prošnje je treba vlagati odslej po okrajnem glavarstvu pri cesarski namestniji v Gradcu. — Za klanje v sili (2e se kako govedo ponesreči ali zboli) ni treba, dovoljenja, temveč je treba tako klance samo naznaniti po obč. uradu okrajnemu glavarstvu. • Licenciranje bikov v mariborskem okraju se bo letos vršilo v sledečih rokih: Dne 13. maja v Magdalenskem predmestju v Mariboru pred gostilno Maierseidl od 8. do 10. ure predpoldne za občine: Mesto Maribor, Vrhovdol, Studenci, Bistrica p. Lim-bušu, Bistrica pri Rušah, Kamilica, Jelovec, janžev vrh, KrČevina, Sv. .vriž, LimbuŠ, DOgOŠe, Lobnica, Ruše, Šmartno pri Vurbergu, Sv, Miklavž, Sv* Peter, Pekre, Pobrežje, RoŠpoh, Radvanje, Razvanje, Sleme, Gornji Duplek, Spodnji Duplek, Tezno, Bre-sternica, BoČ. Selnica ob Dravi, Ciglenci, Smolnikin Zrkovci. Istega dne ob 2. uri popoldne v Slivnici za občine: Fram, Gorica, Ješenci, Gornje Hoče, Spodnje Hoče, RaČe, Loka Sv, Marjeta na Dravskem polju, Morje, 0'rehovavas, Pohorje, Pivola, Podova, Ranče, Rogoza, Slivnica, Skoke in Bohova, Dne 14. maja od 8. do 11. ure predpoldne v St. Ilju v Slov. gor. pri gostilni Polaka za občine: St. Ilj, Selnica ob Muri, Ceršak, Cirknica, Jarenina, Gornji Jakobski dol, Po-liČkavas in Ploderšnica. Istega dne na Pesnici v gostilni Hojnika od 2, do 6. ure popoldne za občine Do-brenje, Gradiška. Grušova, Pesnica, Ranče, Dragu-Čeva, Vosek, Vukov Dol, Spodnji Jakobski dol, Sv. Jurij ob Pesnici, Gornja Sv. Kungota, Plač, SpičniK, Slatinski dol, Svečina in Vrtiče. Dne 10. maja ob 1. uri popoldne pri Sv. Lovrencu nad Mariborom v gostilni Baumgartnerja za občine: Kumen. Ijegen pri Ribnici. Recenjak, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Ru-dečbreg in CinŽat. Ceme za les. Poročila iz Dunaja pravijo, da so avstrijske velike lesne trgovine sklenile sledeče eene za les, ki so veljavne za 1 kubični meter do preklica: Hlodi mehek les 85 do 125 K, trdi les 100 do 148 K, za vse ostale vrste lesa ni bilo določenih nobenih stalnih cen. Hmelj. Ne hmeljskem trgu v Žatcu je Mlo v pretekli doba popraševanje po tujem hmelju starih letnikov precej živahno. Tobačna uprava je zopet nakupila 10.000 stotov hmelja starih letnikov kot tobačni primesek za 106—112 K za stot. Dojseda^ je baje avstrijska tobačna uprava pokupila zavsem okrog 84 tisoč stotov hmelja starih letnikov, katerega kupujejo kadilci kot tobak za dra genar. Licitacija konj. V mesecu maju 1918 se vrše licitacije konj, ki so potrebni odpočitka, v naslednjem redu: Pri vjnovčevalnici konj v Ljubljani dn« 4. in dne 10., ob 9. uri; v Korminu dne 2. in dne 16. ob 9. uri; v stabilni konjski bolnišnici v Mariboru dne 25. ob 9. uri; v Šoštanju dne 12. in dne 20 ob 9. uri: v Radgoni dne 7. in dne 28. ob 9. u-ri; . Kranju dne 13. ob 9. uri. K licitaciji ^ dopuste le taki ponudniki, M se izkažejo s kupno Iegifr macijo, potrjeno od politične oblasti, da so poljedelci. Cas, v katerem se lahko kupcu licifiranega konja, če ta pogine ali ga je bilo treba pokončati, nakaže drugi nadomestni konj, se podaljša od 14 dni na tri tedne. Nasprotno mora kupec, Kateremu se je nakazal kak nadomestni konj, tega tekom treh mesecev ix> odkazu tudi v resnici prevzeti. !Ta rok teče od o-nega dne, ko se dostavi dotičnemu kupcu pismeno ob* vestilo, da se mu dovoli prevzeti nadomestnega kx>n-ja. Po preteku treh mesecev zapade pravica do nado-5 mestnega konja. Razdeljevanje umetnih gnojil. Izšla je naredB» poljedelskega ministrstva, ki določa način, po lale-rem se bodo smela v bodoče razna umetna gnojila z» časa vojske razdeljevati na jsosamezne avstrijske dežele. Naredba določa, da se mora v prvi vrsti določiti množina umetnih gnojil, katero rabi kaka dežela ter najti ključ, po katerem se naj vrši razdeljevanj^ umetnih gnojil, Kakor hitro bo določena ta množina., bo dobila vtsaka deželna kmetijska družba pripadajo-\ čo množino umetnih gnojil, katere bo razdelila ramtf podružnice in te med svoje Člane. Mlekarna v H očali pri Mariboru ima svstfj oB-čni zbor dne 12. majnika ob 2. uri pofloldne v goptii-ni Staniča v HoČah. Prosi se, da se člani tega oflfe-nega zbora polnošlevilno udeležijo. Razne norice. Morilee Vrtan Fer3inanaa umrl. ¥ Mtafctiri Towezin na Češkem je umrl glavni morflBo hivfiega avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode Ferdinanda in njegove soproge Zofifte, Prfnttfek Bft je jetičen. Vstal od mrtvih ia od strahu umrl. V za^oeJS-Iti Bolnišnici se je zgodBi straSen Shifej. K mu s-pcminja na bajke Edgarja Poe. Dkoli pohioi* je »B-Sal bolniški strežnik, da avonti avonoc Sa mrtraSni««, ki ga ima privezanega mrli« okoE robe. Streimk Si iz strahu ni upal iti' sam v mrtva^hvleo, Mpol jo po-klioal še nekoliko «udi. Zvone« j« Bopooaotean niL Ko so prišli t mrtvagniso, so v4