Dopisi. Podova pri Račjem. Zblaznel je tukaj sin posestnice Štefan Lah, ki je postal tekom časa nevaren vsej okolici. Bolnik hodi okoli z dolgim nožem ter grozi svoji svakinji, da jo bo prerezal po dolgem in počez tako, da jo niura njegov brat neprenehoma stražiti, da blaznež ne bi izvedel svoje namere. Sicer pa isti nepreslano tuli kakor zverina ter obeta, da bo ob primerni priliki zažgal vso vas in smatrati je, da bo, ako se mu posreči, prišlo res tucii do dejanja. Čudno pa je, da nastopajo vsi znaki umobolnosti tudi pri njcgovi materi, ki hoče svojemu sinu in snahi razbiti hišo in pohištvo, ker želita spraviti bolnika v blaznico. Dasi je nekajkrati za las manjkalo, da ni izdihnila duše v njegovih rokah, ko jo jc hotel zadaviti, vendar noče ničesar slišati o tem, da bi bilo treba spravili nevarnega človeka na varno. Brat in svakinja sama tega ne upata, ker se bojita, da se bo njegova mati radi tega maščevala.— Kaj pa delajo naši občinski organi? Mi smo mneja. da je dolžnost občine, da napravi v lej zadevi red, kajti sedaj za enkrat govorimo mi, sicer bo za nami govorila sodnija. Gospod občinski predstojnik Žagavec in vi oče Starešinčan ki vas tako grozno skrbijo občinske doklade za ubožce in si mnogo brusite jezik in pete predvsem tam, kjer ničesar ne razumete, vi bi morali vedeti, da bo imela občina ranogo več sitnosti in stroškov, ako bo blaznež požgal mogoče vso vas in se bo bolezen razvila tudi pri materi do iste stopnje kot se je pri sinu, ter bo prišlo morda celo do umora, ako ne boste dali spraviti teh dveh oseb pravočasno na varno. Viničaiji, zapotnnite sil Od Sv. Miklavža pri Ormožu poročajo: Pri nas imamo občeznaTiega demckrata gostilničarja S., kateri po par. 6 volilnega zakona ne bi smel ne voliti ne voijen biti. Ta dični mož pa se posebno trudi, da odvrne naše može od Slovenske ljudske stranke in jih ipridobi za svcjo demokratsko stranko. Posebno se huduje, da ima naša katoliška stranka tudi viničarje na svoji listi, češ, kaj bodo viničarji njertvu davek predpisovali, ki saiui davka nič ne plačujejo. Gospodine S., zavedajte se, da tudi viničarji plaeujejo davek in to prav velik davek, ne sicer v denarju, ampak s svojim delom. Ko vi še sladko počivate, :so viničarji že zdavno na delu. Prepričani smo, ko bi viničarji imeli Vaše premoženje, bi rajši plačali davek v denarju, kakor ga plačujejo s svojim trudapolnim delom. Sicer dcot izobražen človek menda veste, da ne predpisujejo davek občinski odborniki, ampak druge oblasti. Viničarji, zapomnrte si tega svojega prijatelja S. ter mu dajte pri volitvaih tak odgovor, da glasujete vsi za Slovensko ljudsko srranko. Tako, gospodje demokrafi! Za danes toliko,drugič če vam bo všeč, cibjavimo še kaj več, n. pr. kako ste leta 1920 postopali pri volitvah župana. Stoperce. Sliši se tuintam govorica, da smo Stoperčani zakolni in da je tukaj Bog mahnil s prazno vrečo. Da nismo z vsem založeni, je resnica, vkljub temu pa vlada pri nas splošna zadovoljnost. Zdražbarske politike nc poznamo, ker smo vsi vneti pristaši SLS, v žup: niji in občini vlada sloga. Uredili in oskrbeli smo si tudi vse potrebno. Imamo lepo štirirazredno novo šolo z dobrim voditeljem, prenovljeno cerkev in župnišče in nove zvonove itd. Nastopile so tudi občinske volitve, pri katerih nimamo nobenega prerivanja, ampak sestavIjena je samo ena lista SLS v splošno zadovoljnost. Sv. Peter niže Maribora. Nekdo se je v zadnjem »Slo venskem Gaspodarju« spravil na naše samostojneže-demo krate, ki pa se sedaj sramujejo pravega imena ter se ime-i nujejo — čujte in strmite! — »z^vezarje«, daskavino so nas včasih zmerjali s tem imenom. Naredili so s svojo spremernbo kakor volk, ki svojo dlalko menja, ne pa svojih slabih lastnosti. Pri nas se govori seveda še več. Tako n. pr. vemo, da so propadlega radikalnega kandidate Verliča in trčovskega ata izbacnili iz svoje kandidatne liste zato, ker se ju drži smola. Česarkoli se namreč ta dva latita, povsod jo zafurata kljilb temu, da jima gre jezik kot goski rep. Zaradi svoje vsiljivosti sta izgubila kredit celo pri svojih lastnih pristaših. Pri »samostojni zivezi« je res pisana družba. Od zagrizenega demokračka preko samcstojnih jecljarjev do socijalisiov in bivših komunistov, vse se ]e združilo na »Zadružni listi.« Vina in flekžuipe ne bode manjkaLo, saj so na tej li-sti celo trije krčmarji. Čudimo se le nekaterim železničarjem, kako je mogoče podpirati Žerjavove demcikrate. Ali še res nimajo dovolj bunlk? Posebno anačilno za naše sarnostojne demokrate je, da s^kušajo ipremotiti volilce * lažmi. Kaj vse je lagal čez našega žuipana neki tak troovski jecljar! Lagal je o milijonih, o frajigrabi itd. Mož si je seveda s tem pritisnil sam pečat obrekljivca irt lažnjivca. Sram naj vas bo, če nimate drugega pripomočka za agitacijo kot laž! In še nekaj. Agitirati za volitve z vinom in pivom, to je že stara navada naših demokratov in samostojnežev. Tudi kandidate so na tak način lovrli. Nič ne rečemo, naj le plačajo, saj imajo in revežu se kapljice, ki jo ravno on pridela, ni treba braniti, tcda groziti domačinonv poštenim, mirnim ljudem z orjuno, to pa presega vse meje. Imamo priče in dokaze, kako sta dva znaina trčovska samostojneža zagrozila, da če pri volitvah Šentpetrani ne bodo zlepega volili samo9to|neže-demokrate, bo prišla orjima nad volilce domačime. Imenitno! Mlečnozobi tujci naj pridejo z gorjačami nad nas domačine? Ali ni to izdajalsko? Da, dal Ne 1© lažnjivci so naši samostojneži, temveč kar je še grše, oni so tudi Judeži. Judežev in lažnjivcev pa ne maramo, da fei mas kcmandirali. Dne 10. avgusta bomo volili domačine, pioštene in krščanske može, katerim lahko mirno *aupamo občino, a samosto|nežeTn-demokratom bodemo dali laufpas. Živela naša Slovenska Ijudska stranka! — Prosdm, g. urednik, prihranite v Vašem cenj. listu prostora ¦še za prihodnjič. Je še veliko zanimive sruovi za vse, za nas in za nasprotnike. To bodo debelo gledali naši samostojno-demoikratski stoici! Sv. Barbara v SIov. gor. Naš šomašter se strašno jerijo, ker morjo v »Goapcdarpi« zamorca špilati. Pa saj za jega in za Koenskega rihtara nede žajfe nikol zmenkalof Za prvega tolko tou briga, da ži rejsn taužnte obečate ea tou, da bi biu tafki rihtar, ki bi ga lehko on komandiro, p či bi šla zavolo tega cejla gimajna k vragi. ZavoLo tega su ga pr posojilnici viin vrgli, či še zaj nede dau mira, pa snu boino s čim dragin stopili maslo na glavi. Či de se aavolo tega vtopiu, de si san kriv. Šabeder pa je tiidi rihtar, da ga neje v Jugoslavijil Za feteze se tikou briga, da misli, ku hitro de drgoč ribtar, s Pariza prštelat eroplane, ida do s ilehko vczili liidi vse kaj do niicali, pa <nede treba po blati hodit. Doklč pa še eroplani nedo prišli, bu pa on idavo firšpone, da se nede teavračalo nu rihtara šinfalo, pa •dragih dohtarjev plačiivalol To pa bo vse čisto zapstujn, ie vsaik de piti dobiu cuj, tilkou ku te, ku su ga volili. — iKa letnčki pondelek je tiidi pubare po glavah mlato z glaiami in stolicami, tikou, da so gratli čisto divji in je le edn •stano mrtev. Pa samo zavolo tega, ki sta se dva neke zaitrajtalal To je nej prav, kaj se je zgodilo, še veči Skandal pa je, da je biu rihtar tega kriv. Nei noben čudež, če so puibari beli taiko divji, da su v tisien Kr. bujli, čiidež bi pa mogo bit, či bi Korejanci bli tako ivori, da bi drgoč Šafcedra volili . . .! Puščava. (Blagoslovljenje novih zvonov). Svetovna vojska je vzela tudi .romarski cerkvi Device Marije v Puščavi zvonove. Dolgo so jih pogrešali domači farani in romarji; kako milo so prej doneli vabeč v lepo veli- iaslno hišo božjo; pozdravljajoč od biizu in dalee prikajajoee romarje, častilce Matere božje. Škoda jih je, vzdihnil je marsikateri, posebno »ta velikega«, ki smo ga daleč slišali, kdaj bomo dobili druge. — Ta želja se je končno izpolnila. Dne 3. avgusta t. 1. bodo tri novi zvonovi blagoslovljeni in potegnjeni v stolp. Pri tej slo- vesnosti bo zjutraj ob ^. uri sv. maša, potem še ena in «b 8. uri bo blagoslovljenje, potem se znovi vzdignejo v stolp in na to bo pridiga in peta sv. maša. Blagoslovil jih bode prečastiti gospod kanonik dr. Maks Vraber. Ribnica na Pohorju. Po preteku dveh let dobimo iz iovame Biihl 4 nove bronaste zvonove. Veliki bo tehtal blizu 2000 kg, mali pa 560 kg. Te zvonove bodo na Jer- ncjevo nedeljo blagoslovil g. stolni prošt Martin Matek. V Št. Janžu bo dva zvonova blagoslovil gosp. dr. Ant. Medved. Pri župni cerkvi bo ravno 50 let, kar so bili v vojni odvzeli zvonovi novi. ' Sv. Anton v Slov. gor. Vzori in boji Ka-t. bralnega društva pri Sv. Anton v Slov. gor. Govoril ob slavnosti 30. letoiice dne 13. 7. 1924 g. "Rado M. .Vsako desetleje v zgodovini našega bralnega društva ima nekaj zmačilnega, kar je v zvezi ald s kulturmo zgodovino rvašega naroda ali s svetovno zgodovino. Lahko si mislimo, da je najbolj temi na stran v povestnicd našega društva pač zadnje desetletje. Vojska, ki je morila fante in može, je vsako društvo dušila kalkor mora, pa tudi naše. Ko rožlja orožje, Vnorajo molčati muze, to je prosveta in lepe umetnosti, pravi že •tari latinski pregcivor. Tajniški zapisnik kratkomalo pravi o tej dobi: iZa veselico itaik ni več časa v teh Tesnih dn žalosti polnih dnevih; tudi z )faznimi predavanji in shodi se je moralo prenehati, ker so se našli ljudje, ki so s »vojirni strupenimi jeziki zlorabljali takšne ishode. Sicer se k tej točlk še povrnemo nazaj. A zdaj se hočemo podati k zibelki društva. Usianovitelj mu je bil leta 1894 takratni kaiplaiv g. Alojz Cizerl. Pravila so iziborno sestavljena, tako da ni dvoma o tem, da idruštvo mora biti odločno krščan- »ko. V § 16 se namreč pravi: »Bistveni znak društva ven- dar mora sploh ostad 1. riinsko-ikatoliiški in 2. sloveiniski, v drugačnem slučaju se društvo mora neharti.« Prvi odbor jje bil takole sestavljen: Ivan Jurančič (predsednik), Jožef Tušak star., Alcjz Cizerl, Jakob Balaškovič. Od teh razen g. Cizerla živijo še vsL Posluževale so se društva redke hiše, ki so bile že zavedne. Priprosta šlkrinjica s knjigami, pozrveje ena rniza, to je bil ves inventar. Knjige je društvu nrezal f Slan Franc Dvoršak. Pri iziposojevanju je vladal vzoren red; časopis »Slovenski Gospodar« in ne^kateri dru gi so šli od rok do rok. Društvo |e imelo svoj sedež v šoli. iV drušivu je vladala prvo desetletje neka sloga, ki pa je eeveda bila od tistega časa naprej kaj oudna in nenaravna, odkar so naši dobri možje, v strahu si za društveni prostor, se dali ikomandirati deloma od enega jungovca, to je bilo v tistem času toliko kot sedaj orjunec, deloma od enega štajerčijanca. — Drugo desetletje društva fee je eačelo v znamenju probujene rtvladine. Še prej, kakor na Kranjfekem, okoli leta 1904, je na Štajerakem završelo: Mladina na plan! Zasedi šn mapolni drušiVene prostore; organiziraj se v mladeiniških in dekliških zvezah, da bode več življenja v društvih! Zgodilo se je. Od tistega časa so društva kakor prenovljena. Od 15 do 20 je poskočilo stevilo člamov na 90—100. Seveda je imelo mladinsko gibanje svoje sovražnike v nemškutariji in liberaliznvu, ki sta vedela, da se organizira boj proti njirna. Tudi naše drušrvo se je prerodilo. Sreča je bila, da je takrat kaplanoval tukaj g. Ognjeslav Škamlec, ki se je zavedal važnosti trenutka; <m je drušrvo preustrojil. V njegovem smislu sta društvo vodila tudi dva nasl&dna kaplana Lasbaher in Erhartič, zadnji je nabavil tudi novi oder (1913). Tajniški zapisniik \z te dobe ,pravi: »Odbornikoin je bilo to novotarjemje neljubo. Radi bi videli, da bi ostado vse pri starem. V društvu bi radi videli samo inteligenco svojih nazorov.« Poleg iger so se sedaj vršila tudi predavanja na mesečnih sestankih. Neugodne razmere za društvo v zadnjem desetietju sem že anvenil. Vojska je trajala sicer le pet let, a vrgla nas je nazaj za 15 lei. Knjige, časopisi so postali drago blago. Malokdo še tvega denar za kaj takega. Z eno ltrono udnine se je prej kaj kupilo, za 10 K sedaj pa prav malo in redki Bo, ki jo plačujejo. Boj za obstanek, za vsa'kdanji kruh, za tudi slepi materijalizem je kriv, da se duševno delo ne ceni. A mora priti zopet do veljave! Društvo je v celem priredilo nad 40 iger. V prvi dobi sita na odru nastopala tudi mlada dva Tušakova kakih desetlkrat. Naše društvo nam dela velike skrbi. Na ze^ leno vejo bi prišlo šele, ko bi imelo svoj sta!ni sedež^ Vendar je razveseljivo to, da se ga mladina oklepa. To nam daje pogum, da za društvo žrtvujemo še več in nam ni žal truda. Bog živil Ormož. V sredo, dne 23. julija smo položili v prerani grob vzornega dijaka-drugošolca semeniščana Maksa Filipčič, ki mu je kratka zavratna bolezen upihnila luč življenja. Vse, ki smo ga ljubili, tolaži le zavest, da je Bog to nedolžno cvetko utrgal za to, da jo presadi v svoj nebeški vrt. N. v m. p. Sv. Andraž v Halozah. Dne 28. maja t. 1. je bil izdan ukaz, s kalerim se je upokojil tukajšnji nadučitelj g. Vinko Stoklas; povodom razrešenja službe se mu je izkrekla pohvala in priznanje za njegovo mnogolelno, neumorno in zelo uspešno šolsko in izvenšolsko delovanje. Rojen je bil v Šmarju pri Jelšah leta 1866; rajnki veleč. g. Mat. Stoklas st., bivši dekan v Braslovčah in pa preč. g. Mat. Stoklas ml., župnik v Zabukovju, sta njegova sorodnika. Služboval je celih 40 let, od teh 31 let tukaj kot šolski vodja. Tu je tekla njegova moška do ba, tu je gledal haloški rod, tu je gledal njegovo veselje in žalost, njegovo delo in trpljcnje. Iz skromne dvorazrednice je postala šola štirirazredna, stara šola se je opustila in zgradila se je lik pred izbrubom vojne nova palača za 84.000 kron, kalera bi stala dandanes gotovo težke milijone. Poleg požrlvovalnih davkoplačevalcev je imel z izvršenjem stavbe nebroj skrbi, razven tega pa še z namero štajercijancev, kaleri so hoteli imeti svojo ponemčevalnico. V složnem delovanju s prečastito duhovščino se je naniera nemškuiarjev docela preprečila. Ko je svoječasno Irtna uš nničila haloške vinograde, je takoj videl, kje in kako je treba zastaviti delo za obnovitev vinogradov. In lotil se je dela z mladeniškim ognjem in železno.vstrajnostjo. Učencem je bil resen učitelj, kateri je z občudovanjem vredno marljivostjo, potrpežljivostjo in ljubeznijo oskrboval izročene mu nežne otročiče, skralka, kot idealni učitelj je bil res navdušen za svoj idealen poklic. V vesell družbi je bil rad dobre volje in vrio zabaven govornik napitnic. S prečastito duhovščino je deloval v najlepšem soglasju, dobro vedoč, da v slogi je moč. Kot vinogradnik je sam na svoji koži najbolje občutil, kje kmeta čevelj žuli; kot tak je gojil Ijubezen do trpečih in tlačenih Haložanov. Šolska oblast je vpoštevala njegovo marljivo in vstrajno delovanje; zato je tekom službovanja prejel nebroj priznanj za vestno delovanje; a v panogi čebeloreje in vinarslva si je priboril premijo v zlalu. Vsi pa, ki ga poznamo in cenimo, mu želimo, da bi še mnogo let gledal, kako lepo se razvijajo sadovi Tijegovega dela! Z iskreno željo, naj ga Bog^še dolgo ohrani v črvstem zdravju, izražamo prepričanje, da se bode po upokojitvi posvetil narodno gospodarskemu delu: Sosed. Leskovec. Izobraževalno (Jruštvo uprizori ob dnevih 3. in 24. avgusta v šoli takoj po večernicah prelepo igro: »Zmaga najsvetejšega Zakrameta«. Sedeži 5 D, stojišča 2 D. Dobiček gre za novi oder. Prijalelji srčne ljudske izobrazbe pridite! Leskovec. Za občinske volitve imajo tri §bčine samo po eno listo: Skorošnjak SLS, Velika Varnica SLS 8, HRSS 1, Sv. Andraž—Leskovec SLS 5, HRSS 4, VelikiOkič ima dve listi SLS in še eno, najbrž JDS, ki pa se skriva pod gospodarsko in vinogradno stranko. — Okičarji, ne streljajte na slepo! SLS je najboljša gospodarska in vinogradni5ka stranka. Pašiča in Žerjava le vstran! Loče pri Poljčanah. Bogato se je obnesla letošnja žetev, v okolici Zbelovske gorice, še bogatejša pa po ravnici Prenuške posestnice; dal Bog v prihodnje enako žetev; veliki lipi dosti cvetov, pod lipo pa manj govora; le bruno prej iz svojega očesa, potem pezdir iz očesa soseda. Organizacijo pustite v miru. Vrbje pri Žalcu. Poturica je hujši od Tufka. Ta prislovica se še vedno uresničuje v mnogih slučajih. Nov dcikaz za to |e Franc Ribič, p. d. Kldk v Vrbju. Predzadnjikrat je bil izvoljen v občinlski odbor žalslki na listi Slov. ktmečke zveze, ker se je hlinil njenega pristaša. Kmalu je usJoočil in držal v občinskem odboru z liberalno-samostojnimi Žalčani. Pa to bi še ne bilo najhujše! Začel ie zabavljati in neusmiljeno udrihati po pristaših KmeGke zveze, zmerjati jih s »prokletimi klerikavzarji« in jih celo dejansko napadati. Stepel je Košaka star., obdelal z nožem njegovega sina, da je hcdil obvezan več tednov. Lotil se je pred par dnevi okrog poldneva zopet našega pristaša Jurharja in mu pretil z nožem ali pilo, obdeloval ga je s kamenjem in mu prizadejal močne bolečine. Pri tem ga je obkladal z grdimi priirnllci, kakor »farški podrepnik, klerivazar« iid. Prva dva sta mu s scdnijo prizanesla, poslednji pa mu Tie bo. Sraimota je ta surovež za vse Vrbje, ki je z malenkostnimi izjemami v taboru Slavenske ljudske stranke. Vse obsoja pijanega pretepača Klaka, ki ima že več polodraslih otrok. Mnogi pravijo, da nvu surovost gleda že iz obraza. ©rugikrat še kaj več o viru teh nesramnih bujskarij proti našim pristašem. Veitbenske razmere se morajo dobro osvetliti. Grajska vas. Na razna vprašarvja, kaj je s spomenikom v Grajski vasi, odgovarjamo: Spomenik v vojni padlim vojakom cbčine Grajska vas bo izgotovljen koncem pri¦hodnjega meseca t. 1. Slavnostno odkritje se vrši neprekliorvv dne 7. septembra t. 1. Sosedna društva prosimo, da ne prirejajo svojih prkeditev na ta dain. Laško. Hranilnica in posojilnica v Laškem (y kaplaniji) obhaja dne 4. avgusta t. 1. 25 letnico svojega obstanka. Ob 8. uri bo v nadžupnijski cerkvi sv. maša (daruje mil. gospod kanonik Fr. Časl), nato v društveni dvorani zadružno zborovanje. Vabljeni vsi prijatelji zadružništva. Poizela. Katoliško prosvetno društvo je uprizorilo dne 20. t. m. žaloigro »Sovraštvo in ljubezen« v 5. dejanjih ob velikem številu gladalcev. Igra je polna ganljivih prizorov, ter jo tudi drugim društvom priporočamo. Ker je še igra v rokppisu, se naroči pri g. Lojzetu Zorenč v Št. Petru pod Sv. gorami. Bog živi! Zagorje pri Pilštanju. Tridnevnico v čast Materi božji, takozvano »Lovrenško«, obhajamo letos v Zagorju 8. in 9. avgusta in se začne z večernicami že v čeIrtek. Dobrodošli nam častilci Marijini te dni v Zagorju pred^ tronom Matere Božje, kjer se bodo opravljale pobožne svečanosii. Ljubljeni romarji, pohitite k Mariji, in ne strašite se posvetnih težav na potu in ne sovraž- nikov križa Gospodovega. Čim več zaprek ter ovir in. čim težavnejša je hoja na božji poti, tem več zasluženja in plačiia boš prejel. V Ijubezni do Boga ni.strahu in popolna ijubezen do Boga in Marije ne pozna strahu, dasi je pretrpeti najhujše. Marija govori: »Blagor njim, ki ohrar.ijo moja pola«. Koprivnica pri Rajhenburgu. Pred tedni smo že poročali, da je koprivniški g. župan sestavil kandidatno listo za občinske volitve pod čudežno firmo »Vseslovanske delavsko-kmetske slranke«, ne zavedajoč se, da jc nasedel nekomu in dal svoji listi pristno komunistično ime. Danes iahko poročarao, da ga že radi tega glava boli in da ga je že sram tega imena. Gospod župan, mislili ste, da se boste postavili, pa sle ga pošteno polomili. Prav se vam zgodi! Kot pošten krščanski mož bi spadali v Kme o zvezo in samo v to in ne zdaj v to, zdaj v ono stranko, kakor si jo pač kdo v svojem samoljubju in koristoljubju izmisli. Radovedni smo, kako se bodo počutili drugi vaši kandidati, ki so podpisali vašo listo, ne da bi pogledali na naslov, ko bodo zvedeli, da kandidirajo kot komunisti. Menda se jim še nikdar ni kaj takega sanjalo. Zgodi se jim pa čisto prav! Zakaj pa ne pogledajo prej, kaj podpisujejo, in zakaj ne vprašajo za svet mož, ki so o vsem dobro poučeni in ki bi prišli na dan s pošteno in odkrito besedo, ki je ta, da je za koprivniškega kmeta in tudi trgovca kakor tudi za duhovnika edino Kmetska zveza, oziroma Slov. ljudska stranka prava in poštena stranka. Fran Wernig, okr. ekoncm. NA KOMISIJI V PREVALJSKEM OKRAJU. (Gospodarski potopis.) Dobila sva nalog — živinozdravnik Kolenc in jaz, — da morava izvršiti licencovanje in premovanje v prevaljskem okraju. Domenila sva se, da se bova sestala na mestu prvega ogieda živine, na najbolj cddaljeni točki najinega pota — v Črni. Lep pomladanski dan — prisijalo je po večdnevnem, pustem deževju prvo pomladansko solnce — je menda vplival, da sva se glede potovanja dogovorila prav površno in nisva predvidela poirebo skupnega odhoda. Kdor pozna tukajšnje krajevne in prometne razmere in spremenljivo aprilovo vreme, bo najino površnost gotovo žigcsal kot veliko lahkomislenost, kajti pri slabem zimskem in pomladanskem vremenu je podroben načrt za potovanje v tako oddaljen gorski kraj kot Črna neobhodno potreben. Pripisovati sva si rrvoTala torej samemu sebi, ako sva se nekega zgodnjega, mračnega in deževnega jutra znašla na postaji v Dravogradu, oba vsa obupana in negotova glede možnosd, kako dospeti v sedein ur pešhoda oddaljeno Črno. Udana v božjo voljo in v pričakovanju, da naju reši še kak nenavaden slučaj iz težke zagate, se peljeva z vlakom v Prevalje. Ura je bila že osem, ko sva dospela v Prevalje in ob 10. uri bi morala biti že v Črni. Paj napraviti sedaj, kdo nama svetuje kaj pametnega? t)ež je lil kot iz škafa, cesta pa je bila tako razorana in zgažena, da ni bilo misliti na možnost priti peš ob določenem času na odrejeno mesto. Računala sva že na dratzino ozkotirne železnice, ki pelje proti Črni v Zerjav, a tudi ta je danes izostala. Radi iega nam ni preostalo drugega, kot najeti voz, ali — v sedanjih gmotnih razmerah »nečuveno« za državn8Ła uradnika — najeti avto, ako sva hotela dospeti še pravočasno h komisiji. Pogcdila sva se z mladim, tihim fantom-šoferjem, da je naju peljal za 300 dinarjev v Črno in nazaj. Namestila sva se udobno in ši^rako v avtomobilu ter sva poskusila uživeti v občutke mogcčne samozavesti onih srečnežev, katerim je usoda naklonila aviomobile kot udobno prevozno sredstvo. Povabila sva še prijaznega starega kmetiča, ki jo je mahal peš iz Libelič v Črno, da je prisedel k nama. Dež je lil in veter je zacijal, da nam je postajalo v skrbno pokritem avtomcbilu tesno. Obupavala sva nad uspehom sejma in licencovanja v Črni. Naš pesimizem pa je še znatno narastel, ko smo se obrnili pri velikem in samotnem domovju »pri Polanarju« v ozko, vijugasto in vsled deževnega vremena mračno dolino proti Mežici. V naglem diru je vozil avto in je poskakoval iz ene kotanje v drugo, marsikatera kletvica z blatom poškropljenih potnikov je zleiela za nami; vendar, oprostite nam, dragi sejmarji, potovali smo za vašo dobro stvar. Hitro smo zdrknili mimo prve, prijazne gorske vasice Mežice in smo se podali v ozko, romantično sotesko, ki vodi proti Žerjavu in Črni. Ko smo ostavili veliki svinčeni rudnik Žerjav za seboj, smo mahoma ozrli pred nami visoko, navpično steno, stene tudi z leve in desne strani in ob prednji sivi steni, ob veliki skali se je najprej pokazal beli cerkveni zvonik. Potem so se dvignile pred nairi rujavo-rdeče strehe višjih in nato tudi manjših zgradb in naenkrat smo bili z avtom na sejmišču sredi Črne. ln Vo smo bili 3ednj na naši namembni postaji, se nam je bilo treba podati takoj na naš strokovni posel. PreglfKlovali, odtirali in licencovali smo v dvorišču znane slorenske, kmetske gostilne »pri Matevžu.« Ker se je vsled deževnega vremena in vsled velike oddaljenosti posameznih posestnikov prignalo le malo živine k licencovanju, sva imela z g. živinozdravnikom le malo izbire. Licencovati sva pač morala vse, kar se je baš prignalo, četudi sra ta način strokovnega dela izvrševala le nerada in skorajda s težkim srcem.( Težko nama je bilo priznati aa pleme živali, ki so jedva, jedva odgovarjale. Tem težje nama je bilo licencovanje ob zavesti, da črpajo črnjanski, koprivniški in javorski kmetje svoje dohodke večinoma iz živinoreje in da se nahajava v planinskem kraju, kjer bi morala govedoreja biti na višku. V Črni posluje sicer prav delavna kmetijska podružnica. Njena naloga bi bila, da v bodoče posveti govedoreji večjo pozornost in da se v tem oziru vzgleda v sosedne Razborčane in Solčavane. Za črnjansko-koprivniški okraj je predvsem treba dobrih plemeniakov, marijadvorcev in je potrebno tudi umno in skupno delo v govedoreji. Kmetsko ljudstvo v tem okraju je izvečine — deloma že iz potrebe — dovzetnejše za gospodarski napredek in za pouk kct y našem goratem Pohorju. Ko sva ostavila najino nalogo in sva se še razgovorila s prijaznimi, vedno dobrodušnimi in odkritosrčnimi črnjanskimi kmetovalci — njih vesela narav je še čisto slovensko korcškega značaja — o raznih strokovnib zadevah, sva se še razgledala po slikoviti, romantični Črni. Pravo gorsko gnezdo med divjimi, belimi skalami, ob šumeči, zeleno-beli Meži. Le malo vrtov, zelenih trat in trav nikov je videti ob strmih pobočjih, ki visijo z vseh strani proti vasi. Ozki dolinici odpirate Črni pot proti Topli, Koprivni v Solčavo in proti Št. Vidu. preko visokega gorskega grebena v Šoštanj. Črna naliči bclj majhnemu, kompaktnemu, staremu mestecu, kot pa kaki vasi. Razvajeni tujci, ki prihajajo občudovat ta divni in v industrijskem oziru tako zanimivi kot naše domovine, najdejo sigurno zavetišče v moderno opremljenem hotelu »pri Prahu«, 2 km oddaljen, na cesti proti Mežici se nahaja znameniti svinčeni rudnik Zerjav, ki se nahaja pcd spretnim vodstYom angleških strokovnjakov. Rudnik s svojimi stotinami delavcev pravzaprav gospodarsko vzdržujc in oživlja Črno. Privabil je delavce iz vseh sosednih slovenskih krajev, vse eno pa se še skoraj povsod uveljavlja stara kcroška dobro dušnost in deloma tudi še zginjevajoče in umetno vzdržano nemštvo. Po kratkem pregledu po vasi sva še pogledala v našo kmetsko gostilno »pri Matevžu.« V tem času pa je že giavorilo tudi vino svojo besedo in razgovori v gostilni so bili že prav živahni in hrupni. Cigan-domačin je v koru zakajene sobe igral na citre in je privabil vso veselja- in petjaželjno mladino k sebi. Citre, milodoneče citre, ki tako lahko očarajo planinca-Korošca, in popeljejo njegovo rnehko, dovzetno dušo v tiho, prostrano, zeleno raYan, y bajne jelšove loge ob šumeči, deroči Dravi, na samotno, s temnimi gozdovi obdano obal tihih planinskih jezer in mu isti mah pričaraj ostrune skale, visoke jasne gorske grebene in divje žuboreče gorske pctoke naših Karavank. Citre, milodoneče, tihega veselja in življenja polne pitre so tudi med veselim, kmetskim narodom v črnjanski okolici zelo razširjeno narodno godalo. K'o sva se z g. živinozdravnikom pripravila že za odhod, se je k nama pridružil inteligenten, rnlad kmet iz okolice Mežice. Pravi tip naprednega podjunskega kmeta. Nekako bojazljivo se je sprva prisedel k nama, potem pa fe postajal vedno zgpvornejši in si je prizadeval, da nan\a v kolikor mogoče izbranih in lepih besedah popiše krajevne gcspodarske in politične razmere. Razgovarjala sva se še pozneje o tem kmetu, ki nama je dal povod, da sva začela razmotrivati o značilnih in bistvenih razlikah med koroškim in pohorskim lanetom. Pohorski kmet je miren, preudaren, težko dostopen in malce neokreten, narcd od Guštanja in Kotelj naprej pa postaja že živahnejši, veselejši in dovzetnejši za vse nove pridobitve. Konzervativni pohorski kmet se ne prizadeva posebno, da bi se prilgodil v vedenju in običajih meščanu, dočim priprosti slovenski Korošec pri vsaki priliki posnema v govorenju in obnašanju meščana. Pohorec samozavesten in trd, prav nič ne hrepeni po meščanski družbi in se je relo izogiblje, slovenski koroški kra«t pa se s svojo dovzetno naravo čuti srečnim, ako se more uveljaviti tudi v gosposki družbi iz mesta. V koliko so te značilne poteze različnih značajev našemu skupnemu narodno-kulturnemu razvoju v korist, oziroma v škodo, je sodila in bo še sodila zgodovina ter naša gospodarska bodcčnost. Mudilo se nama je ter sva radi tega povabila našega novega znanca, kmetovalca iz Mežice, da je prisedel k nama v avto. Počasi poženemo naš neokretni voz, vedno hitereje in glasneje drdramo iz Črne in naenkrat nas izven vasi objame zopet ozka soteska, s slikoviiimi, strmimi skalami in z močno narastlo, glasno žuborečo Mežo, ki nas stalno spremlja, zdaj manj, zdaj bolj oddaljena od ceste. Ko smo že ozrli nepvosredno pred seboj vas Mežico, se nam je razširil pogled tudi na levo in na desno, na «eleno ravninico in na gorate stranske obronke s samotnimi kmetijami. Prav ta hip nas je iz mračnega, deževnega dneva prav prijazno in ljubko pozdfavilo toplo spomladansko solnce. In zato smo tudi majhno nezgodo pri našem starem avto-vozu sprejeli in komentirali le z nagajivcHzlobnimi dovtipi. Našemu spretnemu kmetu-spremljevalcu bolj kot šoferju smo se imeli zahvaliti, da smo mogli zopet naprej. Samozavestno je naš Mežičan povdarjal, da ima doma dva bencin-motorja ter da se vsled tega razume tudi na mehanizem avtomobila. Resničnost svoje trditve je potem dokazal pri naši nezgodi s prav sp*etno pomočjo. (Konec prih.)