Pedagogiški Letnik.
V. LETO. 1891—1892.
Uredil
FRAN GABR SE K.
Izdalo in založilo
„Pedagogiško društvo" v Krškem.
V Celji.
Natisnil Dragotin Hribar.
ipf/C 83371
V
Oboa! l,2iš
VSEBINA.
Na strani
I. Fr. Gabršek: Jana Amosa Komenskega: I. Šola v igri (IV. del). II. Kako pregnati lenobo iz šol. Prevel in uvod dodal..... 1 do 85
II.	Iv. Lapajne: Simon Rudmaš, koroški
šolnik in domoljub......87 „ 101
III.	Jos. Bezlaj: Jednostavni predmeti iz stav-
barstva in strojstva. Spisal Kar.
Hesky. Poslovenil......103 „ 184
IV.	J. B.: Kotomerstvo........185 „ 194
V.	—z—: Iz norimberške risarske izložbe
1. 1890........... 195 „ 200
VI.	J. L.: Pogled na pedagogiško polje 1.1891. 201 „ 206
VII.	Marija Michel: Statistiški pregled ljud-
skega šolstva v Avstriji 1. 1890. . 207 „ 214
VIII.	Poročilo o „Prvi slovenski stalni učilski
razstavi" Pedagogi"šk%a društva v
Krškem..........215 „ 227
IX.	Fr. Gabršek: Poročilo o delovanji „Peda-
gogiškega društva 1. 1891. ... 228 „ 231
X.	Vabilo............. 232 „ 236
Jana Amosa Komenskega-. i.
-Sf Šola. -v igri
(IV. clel).
II.
Kako pregnati lenobo iz šol
Prevel in uvod dodal
Fran Gabršek.
Uvod.
V	spomin rojstvene tristoletnice slavnega pedagoga Jana Amosa Komenskega (28. marcija 1592 — 22. oktobra 1671) podajemo tu brez vsake druge namere prevod dveh njegovih spisov, da tako na podlagi živega vira pokažemo praktiškega učitelja, ki si je sosebno na di-daktiškem polji pridobil trajno slavo.
Ko je namreč Jan Amos Komenski zaslovel po svojih didaktiških in jezikoslovnih spisih po širnem svetu, pokliče ga 1. 1650. knez Jurij Rakoczy in njegova mati udov,a Suzana v Blatni Potok (Saros Patak) na Ogrsko, da bi tu blizu Tokaja ob reki Bodrog preustrojil šolo v smislu svojega pansofiškega sistema.
S tem je nastopila v življenji J. A. Komenskega doba praktiškega delovanja, s katerim je dejansko uvedel v šolo svoja pedagogiška načela, katera je bil do tedaj razpravljal le bolj teoretiško.
V	Blatnem Potoku je ostal Komenski do 1. 1654. in tu otvoril prve tri razrede pansofiške šole, nekakega gimnazija s 7 razredi. Tu so ga s prva zelo slavili in se ravnali po njegovih navodilih. A sčasoma so mu začeli učitelji nasprotovati. Učenci so bili divjih nravij in jako leni ter niso kazali veselja do učenja. Komenski jih je opominjal, vspodbujal z lastnim vzgledom in jim prigovarjal. A nič ni to pomagalo.
l*
Zato izda na novo spis Ivana Forcija „De ratione studii" — „0 metodiškem učenji". A brez vspeha.
Zdaj spiše kot komentar prejšnjemu nov spis pod imenom:
„Fortius redivivus, de pellenda scholis ignavia" — „Kako pregnati lenobo iz šol". Tiskano v Potoku 1. 1652., potem v Opp. did. omn, III., v Amsterdamu 1. 1656.; nemško v K. Richterjevi „Paedagogische Bibliothek". III. in XI. zvezek, Komenskega del I. in II. zvezek, v Lipskem 1. 1874. v zalogi Siegismunda in Volkeninga, prevela Jul. Beeger in dr. J. Leutbecher; češko 1. 1873., 1876.
V tej zelo važni razpravi toži Komenski o lenobi učencev in učiteljev, o zanemarjanji učiteljskih dolžnostij ter navaja sredstva, kako bi se obudilo veselje do dela.
Ker pa tudi s tem spisom ni še dosegel povoljnega vspeha, poprime se poleg drugih spisov novega sredstva, šolskihiger.
Že 1. 1651. je namreč rektor Seb. Macer v Lešnu v razgovoru uprizoril „Vrata jezikov" (Janua). Komenski je porabil ta spis v svoje namene in pustil, da so prvi del tega dvogovora igrali njegovi učenci na šolskem dvorišči v Potoku v začetku 1. 1654. Vspeh te predstave je bil velik. Komenskega so zdaj nagovarjali, naj bi večkrat prirejal take predstave, kar je tudi storil. To je bil povod, da je v kratkem času sam priredil vsa „Vrata jezikov" za osem predstav pod naslovom:
„Schola ludus" — „Šola v igri" ali živa enciklopedija. To je: „Vrat jezikov" dramatiška predstava Zabavna umetnost, kako je čutom živahno predo-čiti vse stvari, ki imajo imena in jih še dobe.
To delo je izšlo tiskano v Potoku 1. 1655., potem v Opp. did. omn., III., v Amsterdamu 1. 1656.; nemško v Fr. Mannovi „Bibliothek paedag. Klassiker", 27. zvezek, v Lan-gensalzi 1. 1888. pri H. Beyerji, prevel V. Botticher.
S to dramat.izovano Januo jc nameraval Komenski navdušiti mladino in učitelje za večjo pridnost, pa tudi učencem olajšati učenje, da si na lažji način prisvoje vsebino „Vrat jezikov". Tudi zato je spisal te drame, ker je bilo težko napraviti lesoreze za „Orbis pictus", katerega je spisal v Potoku. Brez lesorezov pa ga ni mogel uporabljati za šolske namene.
Komenskega šolske igre so predstavljali kratko pred njegovim odhodom iz Potoka 1. 1654., in to z velikim vspe-hom. Zbralo se je mnogo poslušalcev, od blizu in daleč so prišli celo plemiči in duhovniki; tudi kneginja s svojim dvorom je bila navzoča. S temi igrami je Komenski dosegel, da so učenci in učitelji jeli tekmovati v pridnosti.
„Šola v igri" je bilo Komenskemu najljubše delo; že 24. aprila 1. 1654. je vsem igram spisal predgovor, ki je zelo važen. Rokopis teh dram je pustil na Ogrskem, kjer je izšel 1. 1655. v tisku. Pripomni se še, da so podobne igre že tudi prej igrali v Lešnu.
„Šola v igri" je bila do zdaj le malo znana, vender je tudi za današnje dni znamenita, zlasti njen IV. del.
Ves spis sestoji iz 8 delov (dram), ki razpadajo na dejanja in prizore. V teh igrah je neposredno predočena učna tvarina, katero podaja Komenski v spisu „Janua linguarum reserata" — „Odprta vrata jezikov", in sicer svet prirodnih, umetnih, moralnih in verskih stvarij.
Vsebina je sledeča: Neki kralj, Ptolemej po imenu, povprašuje najučenejše može svojega kraljestva, kako bi se mogla najbolje razširjati luč in modrost med ljudstvom. Le ti mu svetujejo, naj si pred vsem ogleda vse stvari in da vsaki pravo ime. Za vsak predmet naj pokliče može, ki so temu vešči; ob jednem naj taisti seboj prineso do-tične stvari ali same ali v slikah.
Kralj ukaže razglasiti to po vsej državi. Na to pridejo predenj vsi, ki kaj vedo in znajo.
V I. delu nastopajo preiskovalci neba in zemlje, poznavalci kamenja, rastlin in živalij, torej stvarij nasvetu, vprirodi.
V	II. delu se razgovarjajo preiskovalci človeškega telesa; tu se torej kaže dovršenje božjih del — človek.
V	III. delu se predstavljajo poljedelci, pastirji in rokodelci, vsak s svojim orodjem; to nam kaže umetni svet. Le-ti nastopajo ali posamez ali v skupinah in odgovarjajo na vprašanja, kažoč in opisujoč predmete, s katerimi se bavijo.
IV. del nam kaže pouk v začetni šoli. Ta del je prav važen zlasti za učitelje in pripravnike, ker nam pred-očuje, kako je Komenski praktiško poučeval. Tu se popisuje tudi igra za stavo in sintaktiška igra s kartami.
V	V. delu se kaže življenje na akademiji tedanjega časa s svojimi štirimi fakultetami in znanstvenimi potovanji.
V	VI. in VII. delu nastopajo možje izmed ljudstva, predstavljajoč življenje v nravstvenem oziru.
V	VIII. delu se predstavlja državno življenje, vojstvo, vera in božja previdnost.
Kakor rečeno, ima „Šola v igri" za nas tudi velik praktiški pomen, ker nam kaže, kako je Komenski poučeval ali si pouk mislil. Tega ni v nobenem drugem svojem spisu tako določno pokazal. Zlasti se razvidi njegovo uko-slovje iz IV. dela, ki govori o šoli, in katerega smo v prevodu priobčili. Ta del je tako rekoč pojasnjena šola, ka-keršno si Komenski želi. V njem podaja popolne učne poskuse v črkovanji, skladnji itd. Po pravici moremo torej ta IV. del imenovati uporabljeno didaktiko ali uko-slovje. V njem nam kaže Komenski svoje mišljenje tudi kot ljubeznjiv učitelj, ki gleda na to, da ostanejo učenci veseli. V tem delu je najti začetek naše toliko hvaljene elementarne metode. Kdor bi dandanes poučeval tako, ne bi ga mogli obsoditi. Vsaj je tu ustreženo vsem zahtevam današnje metodike: nazor, razgovor o tem, kar so učenci videli, dobivanje glasa (seveda na drug način), kazanje znamenja za glas, sestava glasov, obujanje zanimanja za pouk, natančno znanje otroške individualnosti, strogo psihologiško postopanje. Dandanes so te stvari seveda bolj natanko raz-
vite, a v načelih so iste. Zato se je le čuditi, da so še pred nedavnim časom živeli učitelji — črkovalci, ki niso poznali te metode Komenskega. V ostalem pa nam predstavlja „Šola v igri" vse znanje 17. stoletja, prevlado latinščine, množino besed, katere so si morali učenci zapomniti, pa tudi začetek realij, zlasti prirodoznanstva, fizike, botanike, zoologije, antropologije.
„Šola v igri" se da tudi dandanes igrati, seveda v primerni izpremembi, zlasti na učiteljiščih, ker se s tem najbolje spoznava praktiški način Komenskega pouka. More se tudi vsak del za-se igrati.
Sola v igri
ali
A—živa enciklopedija. .
To je:
„Yrat jezikov" dramatiška predstava
Zabavna umetnost, kako je čutom živahno predočiti vse stvari, ki imajo imena in jih še dobe.
Po svetu Jeneke: Kar vodi k višjemu, tega se moramo naučiti, ne učiti. Torej:
Kratke in prijetne, a resne predigre življenja.
Spisal
Jan Amos Komenski.
Vrat jezikov
dram a tiska predstava.
Del IV.,
v katerem se neposredno predstavlja, kako je moči nižjo šolo (schoia trivialis) pretvoriti v igro.
Izreki 8, v. 31:
„Modrost igra na zemlji in njena radost je pri ljudeh".

O sebe:
1.	Prolog.
2.	Ptolemej.
3.	Platon.
4.	Eratosten.
5.	Apolonij.
6.	Plinij.
7.	Notarij, pisar.
8.	Kartopej, papirničar.
9.	Tipograf, tiskar.
10.	Biblijopeg, knjigovez.
11.	Biblijopola, knjigotržee.
12.	Biblijotekarij, knjižničar.
13.	Skriptor librorum, pisatelj.
14.	Cenzor, preiskovalec knjig.
15.	Skolarha, šolski predstojnik.
16.	Didaktik, učitelj.
17.	Arhik literator, črkovalni učitelj.
18.	Učenec abecedni, črkovalec.
19.	Prvi.
20.	Drugi.
21.	Prokopij.
22.	Sedem učencev, vsi le čitalci. Izmed teh morata dva nadar-jenejša, ki sta vešča glasbi, tudi govoriti in peti.
29. Telezij z nekaterimi učenci. Izmed teh govorita čitajoč le dva, drugi so neme osebe.
32. Učitelj „Preddvora" z 18 učenci, ki so nekoliko nadarjeni.
50. Učitelj „Vrat jezikov" z 12 učenci.
68. Učitelj „Dvorane jezikov" s 6 nadarjenejšimi učenci.
78. Epilog.
Prolog.
Velemožni in visokorodni, prečastni in visoko cenjeni možje 7. vsem izbranim krogom gledalcev!
V šoli, o šoli in za šolo govoriti, to se pač pristoji. Dovolite torej, ker smo se tako slovesno zbrali v šoli, da govorimo o šoli, in da storimo za šolo, kolikor le moremo. Kaj pa moremo? Najprej izreči željo, da bi vspevale šole, naša tu in vse druge. Potem težiti na to, da bi vspevale; to se doseže, ako učitelji in učenci izpolnjujejo svoje dolžnosti, ako marljivo poučujejo in se pridno uče. K temu po-morejo pa tudi gospodje šolski predstojniki, ako pridno obiskujejo šole in urejajo, opominjajo in priganjajo, da se vse prav vrši. Ako Vam bedo predstavljali danes nekateri učenci Vaše šole v pojedinih delih vse te činitelje ter njih dejanja in opravila (na oni način, kateri Vam je zelo ugajal, kakor nam je že dovolj znano), tedaj nam bodite kot zaščitniki in prijatelji naklonjeni in pazite!
(Poklonivši se odide.)
Prvo dejanje
z jednim prizorom.
Ptolemej. Platon. Eratosten. Apolonij. Plinij.
Ptolemej: Kakor se spominjate, prijatelji moji, svetovali ste mi zadnjič, ko smo ogledovali rokodelce, naj nikakor ne izprašujem učiteljev svobodnih umetnostij zajedno z rokodelci, temveč posebej. Temu nasvetu sem ustregel in stvar odgodil. Zdaj pa je ne smemo nič več odlagati, in
zato sem Vas sklica], da jo izvršimo danes. Recite tedaj, kako začnimo!
Platon: Blagost bodi znanosti in Tebi nevenljiva slava, da nadaljuješ započeto delo s hvalevredno vstrajnostjo! Na Tvoj klic smo se zbrali in čakamo Tvojega povelja. Kar pa se tiče zaporednosti, treba bode, da se prav določi pred vsem smoter, katerega ima šola doseči.
Kralj-. Kateri je ta smoter?
Platon-. Prava izobraženost duha. Kajti človeška pri-roda se poživali, ako je ne spopolnjujemo, kakor se to očitno kaže pri neomikanih in divjih narodih, ki se le s tem razločujejo od živalij, da govore in ne rjovejo. Zato je treba, da izobražujemo ljudi, najprej njih razum k modrosti, potem njih srce k nravstvenosti, slednjič njih jezik k zgovornosti.
Eratosten: Modro in resnično si govoril. Troje je, kar razlikuje človeka od živalij, mišljenje, govoijenje in svobodno, modro, nravstveno delovanje; zategadelj moramo učiti ljudi, da to trojno prednost spoznavajo, hranijo in neprestano pomnožujejo kot nebeški zaklad, in sicer v resnici, ne navidezno, da tedaj človek ne bode le mnogo vedel, ampak da postane vedoč, ne gostobeseden, ampak zgovoren, ne li-cemersk, ampak odkritosrčno kreposten.
Apolonij: 0 kako je vender želeti, da postane človek tako izobražen! Namreč da bi bil navdan z razsvetljenim duhom, v katerem bi odsevale slike stvarij, in da bi mogel te slike zopet drugim vtisniti v duha z veščo besedo, in slednjič, da bi imel v svoji oblasti dejanja in strasti. To bi bila angeljem jednaka popolnost.
Plinij: Prav imaš, Apolonij. Kolikor človek nadkriljuje žival, toliko presega izobraženec neizobraženca. Sicer pa, ker so sredstva do izobraženosti pred vsem knjige, potem šole in slednjič učeni pogovori in potovanja, je-li morda svetlemu kralju in svetu modrecev ljubo, da si najprej ogledamo knjige in čujemo, kako je ž njimi?
Ptolemej: Pristajem na to. A koga naj povprašamo?
Plinij: Menil bi, da najprej pisarja, ki naj poroča o črkah in o pisavi, potem književnike, ki knjige pišejo, tis. kajo, vežejo, prodajajo in shranjujejo.
Ptolemej: Stori torej tako! Pokliči jih!
(Plinij jih gre klicat, med tem igra godba.)
Drugo dejanje.
Prvi prizor.
Pisar s svojim orodjem.
Kralj: Izprašaj tfega-le, Apolonij!
Apolmij: Poklicali smo nekoga, katerega imenujejo pisarja. Ali si Ti to?
Pisar: Jaz sem, gospod!
Apolonij-. Kaj je torej pisar?
Pisar: Pisar je oni, ki izraža notranje misli svoje duše z vnanjimi znamenji.
Apolonij-. Kolikera so znamenja?
Pisar : Trojna. Prvič hijeroglifi, katere so nekdaj rabili Egipčani, zaznamujoč s kako sliko stvar, katero so imeli na umu. Na pr. Ako so hoteli označiti božjo previdnost, naslikali so odprto oko, zanemarjanje svojih dolžnosti) so označevali z zaprtim očesom, opreznost s podobo kače itd. Drugič imamo resnična pisna znamenja, kakeršna še zdaj rabijo Kitajci. S takimi znamenji pišejo tudi razni drugi narodi na jednak način, a vsak jih čita v svojem jeziku. Taka znamenja so številke, katere rabimo v Evropi, kajti 1657 pomeni pri vseh narodih jedno in isto, a izgovarja jih drugače Latinec, drugače Poljak, drugače Nemec, drugače Madjar itd. Ko bi mogli tudi druge stvari ravno tako izražati kakor številke, bila bi to velika prednost, kajti potem bi se mogli zabavati kar z roko, in občevanje bi bilo tudi tam mogoče, kjer ne bi mogli rabiti govora (zaradi različnosti jezikov). Tretja vrsta znamenj so naša pismena ali črke, ki zaznamujejo najmanjši jezikov glas, A, B, C, itd.; iz njih sestave nastanejo besede, stavki in knjige
Apoloni)-. Dobro razločuješ in razumljivo razlagaš. A katera izmed teh znamenj so najpopolnejša?
Pisar: Črke, ker ž njimi najnatančneje izražujemo vse misli; ž njimi se moremo učiti celo tujih jezikov.
Apolonij: To je lepo! Ali pa je bilo pisanje s črkami vedno tako, kakor je pri nas?
Pisar : Nikakor ne. Kajti stari narodi niso poznali našega papirja, ne tinte in peres i. dr.
Apolonij: Kako pa so pisali?
Pisar: Najprvo so zarezavali črke s klinom v kamen, kakor še to dandanes delamo na grobnih spomenikih (zaradi trpežnosti). Potem so jih vrezavali z dletom v drevesna debla (zlasti bukve), katera so prej narezali v plo-čice in jih ogladili. Pozneje so pisali črke z železnim .črta-lom na lipov ali palmov lub ali na malvino listje; pisali so tudi na platno, ki je bilo napojeno z voskom ali mal-cem (take rokopise na malci imamo pri nas še dandanes, glejte!).
(Pripomniti jo, da se morajo v dokaz vsakokrat pokazati vse te stvari.)
Na to so pisali na pergament (t. j. na kožo, katero so izdelovali iz ovčje kože v mestu Pergamum) z nilovim trstom (t. j. s tankim trstom, ki raste v Nilu). Šele potem so iznašli papir iz papirnate rastline, ki je 2 vatla dolga in ima mesto lubja zelo široke in jako tanke ovoje. Te so odluščili z iglo, pomočili jih v klejevo vodo, stiskali in zgladili, potem pa posušili na solnci in nabrali po dvajset pe. resec skupaj. Dandanes nam rabi papir iz cunj, potem tinta in gosja peresa.
Apolonij: 0 papirji iz cunj Ti ni treba pripovedovati. Takoj pokličemo izdelovatelja papirja. Povej, kako se na-pravlja tinta za pisanje.
Pisar: Za tinto vzamemo poljubno množino šišek od hrastovih listov, šestino galice in dodenemo petnaj-jtino gumija in dokaj galuna, da se tako zabrani prepuščanje in plesen.
Apolonij: Kako se prireja pero, da je moremo rabiti pri pisanji?
Pisar: Tudi to hočem pokazati. Najprvo si poiščem pero (najbolje je gosje ali pavje) s trdnim in popolnoma prozornim držalom, kakeršno je to-le: Tu! Hrapavo površino oddrgnem najprej s hrbtom nožičevim (tako!), z rezilom pa odrežem brado in razkoljem glavo na obeh straneh, da je videti viličasta (tako!). Zdaj razkoljem (poglejte!) in zare-žem pero, da se more tinta odtekati, to zarezo napravim krog in krog in pere priostrim jednakomerno. Potem pomočim in pišem (piše); naposled vtaknem pero v obodek (stori tako).
Apolonij: Ali o pisanji ne veš ničesa več?
Pisar: Hebrejci kakor tudi drugi narodi na Jutrovem so pisali od desne na levo (tako!). Grki in mi drugi Evropejci pišemo od leve na desno (tako!). Mnogi Indi pišejo od zgoraj navzdol ravno tako razločno. Razen tega so imeli nekdanji narodi tahigrafijo, umetnost, s katero so hitro pisali z okrajšanimi znamenji. S tako pisavo je bilo mogoče sproti zapisovati kak govor. To umetnost so začeli pred kratkim znova rabiti Angleži in jo imenujejo stenografijo. Imamo pa še mnogo urnejšo in ličnejšo umetnost, knjigo-tisek, s katerim jeden sam človek na dan napiše s tiskal-nico več, nego šeststo pisarjev s peresom.
Apolonij: Stvar je znana, in skoraj bodemo govorili s knjigotiskarjem. Kralj hvali Tvojo vstrajnost in Te zagotavlja Svoje kraljevske milosti.
Drugi prizor.
Književniki: Papirničar, knjigotiskar, knjigovez, knjigo tržeč, knjižničar (vsak s svojim orodjem).
Kralj: Govori ž njimi, Eratosten!
Eratosten: Se-li vsi pečate s knjištvom?
Papirničar: Jaz izgotavljam tvarino za knjige, papir.
Knjigotiskar: Jaz jim vtisnem notranjo obliko, pisavo.
2
Knjigovez: Jaz jim dodam vnanjo obliko, vez.
Knjigotržec: Jaz prodajam knjige javno.
Knjižničar: Jaz jih kupujem in zbiram kot zaklade modrosti in jih shranjujem.
Eratosten: Vsi opravljate zaslužno delo. Razloži vsakdo svoje opravilo natančneje.
Papirnicar: Jaz razpošiljam svoje dečke po ulicah, na-kupovat starih in obnošenih platnenih kosov. Te kose potem raztrgam, stolčem v kašo, namočim v klejevi vodi in razgrnem v liste (tako!) ter dobim papir iz cunj, katerega imenujemo po stari navadi papir. Na to ga zložim v manjše zvitke ali palice po petindvajset pol. Dvajset takih zvitkov je večji zvitek (riža), deset riž pa večji zveženj (bala). V teh oblikah ga prodajam, in več nimam ž njim opravka.
Eratosten: Kaj Ti, kn j igo tiskar?
Knjigotiskar: Jaz imam prav mnogo vlitih železnih pismenk (črk), katere razdelim po teh-le predalčkih. Iz predalčkov jih jemlje moj stavec drugo za drugo ter jih sklada v besede, besede v vrste (po tej-le meri), vrste v predelke in strani. List ima namreč vedno dve strani, a stran včasih dve, tri, štiri predelke (odstavke). Ko ima stavec toliko stranij, kolikor jih je treba za celo polo, tedaj obda vse te strani z železnim obrobkom, da ne razpadejo. Zdaj dene tiskar ves tak stavek (imenujemo ga obliko) v tiskalnico in ga namaže s tiskarskim črnilom (iz saj in lanenega olja), natisne ga na listih, katere položi na obliko, in popiše tako v trenotku cele pole, in to v jednem dnevu več kot tisoč, seveda ako polo za poskušnjo natanko popravi vešč in spreten popravljalec. Ko je število iztiskov polno (kolikor jih namreč nameravamo najedenkrat izdati, sto ali tisoč), vzamemo pismenke iz tiskalnice, operemo jih in vložimo zopet v posamezne predalčke, da jih moremo zopet zložiti za nov tisek. Pole pa, ki so se posušite v tiskalnici, zberemo in zlož mo v cjle knjige za na prodaj.
Eratosten: Knjigovez, popiši tudi Ti Svoj posel s knjigami!
Knjigovez: Jaz vežem knjige, da jih lažje držimo v roki. Kakor čujem, imenovali so ljudi mojega rokodelstva klejce, ker so prilepljali liste na liste le z vnanjimi robovi, in to v dolgi vrsti, da so jih mogli potem zviti v jeden zvitek (tako!). Zdaj nas imenujejo po grški biblijopege, po latinski kompaktore, ker zbiramo pole v liste, potem jih tolčemo, vežemo, na hrbtu lepimo in obrežemo (s tem-le stružcem). Potem jih vežemo v platnice iz lesa ali lepa; platnice pre-vlečemo s pergamentom ali usnjem ali svilo in zlatom; stranice spnemo s ključavnicami ali s trakovi. Na važnejše knjige pritrdimo na voglih in v sredi tudi kapice, podobne popkom (glejte!).
Eratosten: Knjige razne velikosti imajo posebna imena.
Knjigovez-. Vsekako. Največja knjiga ima obliko cele pole ali folija (in še večja obliko kraljevskega folija). Te-le manjše knjige imajo obliko četrtine, osmine, dvanajstine, štiriindvajsetine (pokaže vsako); pri teh je namreč pola pre-ganjena na 2, 4, 8, 12, 16, 18, 24 itd. listov. Prav tako se imenuje jezičasta ona knjiga, ki je bolj široka (tako!), in stebričasta ona, ki je bolj visoka (ta-le!). In ako je knjiga prevelika za jedno vez, razdeli se na zvezke, kakor n. pr. Ciceron.
Eratosten-. Povej o Svojem delu, knjigotržec!
Knjigotržec: Jaz tržim s knjigami po njih ceni, prodajajoč jih vezane ali bele ali surove (kakor se pravi, t. j. nevezane), in sicer ali doma v svoji prodajalnici ali na trgih v pojedinih mestih, da tako nikjer ne manjka prilike, nabaviti si teh lijev modrosti.
Eratosten: Ti, knjižničar, kaj delaš Ti s knjigami?
Knjižničar-. Jaz pokupim tu in tam važnejše knjige, dam jih vezati, denem v knjižnico ter v redu razložim po visokih policah za knjige. Tudi sestavim zapisnik vseh knjig, da je moči najti vsako knjigo, kjerkoli bi tudi bila. Boljše knjige razpostavim na čitalno mizo, da jih vsakdo lahko čita precej, ko vstopi.
Eratosten: To je vse prav. Toda Vas književnike moram vse vkup v kraljevem imenu opozoriti, da niste na dobrem glasu. Vi pač hočete uživati svoboščine učenjakov, a v nravstvenem življenji se nočete razločevati od navadnih rokodelcev, ker se polagoma udajete nesramnemu brezdelju in nezmernosti in podobnim nevrednim stvarem. Je-li tako ? Vi molčite? Poboljšajte se! Inače Vas uvrstimo med umazane rokodelce!
Tretji prizor.
Izdajatelj knjig, preiskovalec knjig in pisatelj.
Ptolemej: Bi jih li hotel nagovoriti, Platon?
Platon: Ti ukazuješ, o kralj, a nam je ubogati. Dajte tudi Vi račun o Svojem delovanji! Imate-li jedno in isto opravilo ali različna?
Pisatelj: Midva izdajeva oba knjige, oni stare, jaz novejše, ravnokar spisane.
Platon: Kake stare?
Preiskovalec knjig: Vse one, ki obsegajo to, kar je vredno vedeti. Te so bile do zdaj skrite po knjižnicah, a mi jih dajemo na svetlo, da se ž njimi seznani sedanji svet. Izdaj emo jih tiskane.
Platon: Imate-li pristne in nepokvarjene izvode starih knjig?
Preiskovalec knjig: Ne vedno, gospod, kajti izvirniki se niso ohranili do današnjega dne; apografa pa (t. j. prepisi) se večkrat tako razlikujejo drug od drugega, in to tudi v naslovih, da je težko določiti pristnost kake knjige v tem smislu, ni-li morda knjiga podtaknjena. Ta težava je tudi glede na prvotni način čitanja, ako se rokopisi razlikujejo. Dober preiskovalec pisav pa razume po svojem dozdevanji vse razjasniti in čitalcem podati pravo smisel pisateljev, bodi-si da dodaje tu in tam svoje opazke (tako!), ali da zaznamuje posebne opomnje ob robu ali na konci poglavja ali knjige.
Platon: To Vas nedvomno stane mnogo truda.
Preiskovalec knjig-. Težko delo, to moram priznati, a koristno, ker na ta način pomoremo, da se našemu duhu odpro viri važnejših duhov iz prejšnjih časov; na ta način si obrnemo v korist, kar so našli naši predniki.
Pisatelj: Mnogo stvari j niso mogli vedeti naši predniki, zato so jih ohranili naslednikom. Jaz in moji sodrugi si marljivo prizadevamo, kako bi to obelodanili v občno bla-gost, da tako ne zaostanemo za onimi starimi pisatelji. Zato objavljamo vse, kar moremo boljše razjasniti, da s pomočjo luči nastane večja svetloba.
Platon: Zaradi tega ste hvale vredni; ako le ni tema, kar izdajete za luč. Vender povejte, kako urejujete knjige? Kako razvrstite vsebino?	•
Pisatelj: Spredaj na prvi list knjige postavimo naslov, ki naznanja predmet razprave. Potem pride posvečenje knjige kakemu zaščitniku. Temu sledi predgovor na čita-telja. V predgovoru se natančneje opisuje predmet; tu se uči, kako je prav rabiti knjigo. Zdaj se dodajo ugodne ocene, ki so jih prijatelji pisali pisatelju, da priporoče pisatelja in knjigo. Naposled šele sledi prava vsebina knjige, namreč razprava. Ta je razdeljena na poglavja in odstavke. K sklepu je še kazalo in morda tiskovne napake.
Platon : Nekaj samohvale je v tem pač primešane, a molčimo zdaj o tem! Le na jedino to Vas opomnim. Ako hočete, da se bodo Vaše knjige prodajale in čitateljem koristile, tedaj skrbite, da obsegajo le dobre stvari, in da jih dobro izvršite. In pri mogoči novi izdaji skrbite, da bode obsegala ista ali več in boljših mislij ali vsaj manj napak, tako da naposled ne bode treba ničesa več popravljati. Varujte se pa izdajati kake škodljive knjige!
Pisatelj: Potrudili se bodemo.
Kralj (ko so vsi odšli): Izpraševali smo one, ki pripravljajo pot omiki. Zdaj moramo pa poklicati tiste, ki prenašajo izobraženost iz knjig na ljudi.
Platon: To terja potreba. Kajti samo učene knjige nas še ne rešijo surovosti; ljudi same moramo izobraževati.
Zato svetujem, naj pridejo semkaj učitelji in učenci iz šol, da nas seznanijo o tem, kar ondi delajo in kako. Pred vsem pa svetujem, da pokličemo šolskega predstojnika in didaktika; prvi nam pove, v kakšnem stanji so šole, drugi pa, kakšne bi mogle biti, ko bi se razmere izboljšale.
Kralj: To je pameten svet. Pokličite vsakega posebej, najprej predstojnika. Ž njim govori Ti, Plinij, z didaktikom pa Platon!
(Plinij odide in se vrne s predstojnikom.)
Četrti prizor.
Šolski predstojnik vstopi in se spoštljivo pokloni kralju in njegovim svetnikom. Plinij ga na kraljev migljaj nagovori ta-ko-le:
Plinij: Zdravo, častivredni mož! Tvoj prihod nas veseli. Kralj in svet njegovih modrecev Te je blagoizvolil poklicati, da bi nam razložil stanje šol. Pouči nas torej vestno o tej reči!
Šolski predstojnik: Že več let tožijo razni narodi vedno glasneje o slabih šolah. Te tožbe vzamem za svoje in iz-povem s tožnim srcem, da se v šoli ničesa ne vrši na pravi način.
Plinij: Odkod to ? Ali niso nič pomagali oni, ki so pred poldrugim stoletjem za časa, ko so se jele oživljati vednosti, dajali svete tudi o pravi uravnavi šolskega pouka? Erazem, Melanhton, Sturm in drugi.
Šolski predstojnik : Šole so res začele cvesti, a zdaj zopet vene. Dim imajo namesto svetlobe.
Plinij: Ali so Vam pomagali mnogi učitelji, živeči pred polstoletjem, Kohel, Lubin, Ratih, Cecil, Seidel in več drugih, ki so delovali na to, da bi ustvarili zanesljivo novo metodo?
Šolski predstojnik: Nič ali prav malo. Še vedno se niso sčistila mnenja.
Plinij: To je vender žalostno. Ali ne morete najti temu pravega vzroka? In zakaj z zdravilnimi sredstvi ne odstranite škode, ker se ista vedno bolj utrjuje in vekša?
Šolski predstojnik: Vzroki so po nekoliko znani. Toda ne moremo jih odstraniti.
Plinij: Govori odkritosrčno! Kaj, meniš, je temu vzrok?
Šolski predstojnik: Nedostaje nam mož, ki bi se hoteli ali mogli resno posvetiti šoli. Tudi ni mož, ki bi umeli izboljšati šole. Vse se vrši le površno. Kaj so oni vrli možje, učitelji, svetovali, to nam navadno ni znano, ker smo preleni, da bi se seznanili s temi vzroki. Oni pa, katerim so ti vzroki znani, boje se truda. Z jedno besedo, šole so zaspale vsled svojih lastnih nedostatkov. Same ob sebi se tudi nočejo vzdramiti in vzbuditi.
Plinij: Povej, ljubi, kakšno si želiš šolo, ko bi šlo po Tvoji volji?
Šolski predstojnik: Jaz? Ah, ko bi Bog hotel uslišati moje vzdihe, vedel bi, kaj bi želel.
Plinij: Izreči Svoje želje svobodno!
Šolski predstojnik: Hotel bi šolo, katera bi bila prava delavnica^ blage človečnosti, ki ne bi vzgojevala mladine le učene, temveč tudi nravstvene, sosebno da bi jo navajala k svetemu češčenju božjemu in k vsemu, kar dopolnjuje človeško življenje, da bi tako vsakdo, ki se tu izobražuje, izšel popolnoma in ne polovičarsko izobražen, sposoben, vse življenje modro začenjati in blagonosno živeti, izobražen tako, da o vsem prav misli, prav dela, o vsem prav govori. Želel bi, da bi imeli določno, kratko in izdatno navodilo, po katerem bi vzgajali mladino k vsemu temu, navodilo, po katerem bi se vse to vršilo kot predigra življenja tako rekoč igraje, in da bi šola v resnici bila taka, kakor jo imenujemo, učena igrača, a ne stope, iz katerih duh raje izbeži, nego bi bival v njih.
Platon: Smatramo Te za svojega, dragi moj, ker umeš take dobrote modro želeti, akoravno se vidi, da ne veš svetovati, kje dobiti sredstev. Milostni kralj, želja moja bi bila, da dovoliš temu možu, da sede v krog Tvojih modrecev. Tu naj sliši in se veseli, ko se bodemo posvetovali o sred-
stvih, vodečih k zaželjenemu smotru. Ako najdemo dobrih potov, hodil bode tem varneje po njih.
Kralj: Dovolim mu rad. Sedi k nam, dobri mož! In ker tako goreče želje združuješ z našimi, stopi tudi Ti v zvezo z nami pri posvetovanji!
Šolski predstojnik: Moje mnenje je, veliki kralj, da ne zaslužim te časti, privzetim biti med Tvoje svetnike.
Kralj: Pusti to in sedi k nam! (Ponižno sede.) Kaj je zdaj storiti?
Plinij: Pokličimo didaktika.
Kralj: Kaj se pravi ali kaj je didaktik?
Platon: Didasko se pravi pri Grkih: učim, didaktos učen, didaktikos je oni, ki je zmožen poučevati, t. j. učitelj.
Kralj: Naj tedaj vstopi.
Peti prizor.
(Didaktik.)
Didaktik: V imenu Nj. kraljevskega Veličanstva semkaj pozvan, prišel sem.	,
Platon: Bodi pozdravljen, vrli mož! Kraljevskemu Veličanstvu smo poročali, da je Tvoj poklic umetnost poučevanja. Je-li tako ?
Didaktik: Ako zasluži ime poklica pošteno podjetje, drugim pomagati, tedaj pripoznavam, da se prištevam onim, ki žele, da bi se na lažji način vršilo težavno delo izobraževanja mladine; prištevam se onim, ki zbirajo dobre opomnje v tej stvari: Kako bi se namreč olajšalo obiskovanje šole, delavnice blagega človeštva, kako bi se poučevalo manj šumno in protivno, nasproti pa lažje, prijetneje in plodo-viteje. V šoli je mladino navajati (ako sploh hoče začeti modro živeti in tako življenje nadaljevati) ne samo k učenosti, marveč k vsemu, kar dopolnjuje človeka. Zato je treba, da učimo mladino poprej prav nrsliti, prav delati in prav govoriti "jeden ali več jezikov.
Platon: Dobro! Toda radi bi znali kaj o umetnosti poučevanja. Povej na kratko, kaj je to.
-
■p
Didaktik: Didaktika je umetnost, dobro poučevati. Poučevati pa se pravi, na to delovati, da se tega, kar vemo, tudi kdo drugi uči in to ve. Dobro poučevati pa se pravi, provzročiti, da se kdo uči hitro, prijetno in temeljito.
Platon: Zakaj si dodal še troje, hitro, prijetno in temeljito?
Didaktik: Ker slabo poučuje, kdor počasi, s trudom in pretrgano vodi k znanju. Vsekako moramo najti umetnost, s katero poučujemo hitro, kajti mnogo se je treba učiti za življenje; ne smemo torej obstajati pri nobeni stvari, temveč napredujmo od stvari do stvari. Prijetno poučujmo, da učenca nikdar ne utrudi nobeno učenje, temveč da se v njem obudi hrepenenje po tem, kar ima še priti. Temeljito je treba poučevati, da se učenec uči vsega popolnoma in pravilno, toliko časa, da zna urno uporabljati nauke.
Platon: Zlata umetnost, ako jo je moči doseči.
Didaktik: Mogoče jo je doseči, in z božjo pomočjo smo jo celo že dosegli.
Platon: Duh naš ima tudi oči, on veruje le to, kar vidi.
Didaktik: Se-li ne pravi poučevati voditi?
Platon: Približno. Postopa se namreč od znanega k neznanemu. Toda kaj potem?
Didaktik: Recimo, da bi znal kdo pred drugim hoditi in mu kazati korake, vrhu tega bi držal slabotneža še za roko, ne bi li dospel potem vsakdo tja, kamorkoli bi hotel ?
Platon: Uporaba!
Didaktik: Vse moramo poučevati na podlagi vzgledov, pravil in uporabe. Le na ta način je učenje varno, urno in prijetno. Učitelj pokaži vsako reč, katero uči, najprej v resničnem in jasnem vzgledu in pusti, da jo učenci ogledujejo dovolj časa. Potem jo pojasni s kakim naukom ali pravilom, kaj in čemu je in kako se godi; na ta način morajo stvar umeti. Šele zdaj naj jo posnemajo učenci, učitelj pa stoj med poskusom zraven, da takoj popravi pogreške. Tako postopaj dotlej, da se učenec odvadi vsake napake. Vsi učenci naj pazijo ob jednem, da vsi slišijo to, kar se
pove jednemu; le tako se vsi odvadijo vsake napake, ki se popravlja jednemu. Pa še nekaj: V istem času obravnavaj le jedno stvar; inače se čuti odvračajo od stvari. Učencev jednega in islega razreda ne poučuj raznih stvarij. marveč vse le isto. Slednjič postopaj od stopinje do stopinje, kakor stvari same slede druga za drugo in kakor so same zavisne druga od druge. Na ta način bodemo kakor po dobri stolbl priveli vsakaterega učenca do višin vsako-jake znanosti.
Platon: To je pač lažje rečeno nego storjeno.
Didaktik: Stvar napreduje sama ob^sebi, če je le učitelj izučen in zmožen poučevati, ako ima razum in dobro voljo, svojo učenost priobčiti drugim, ako je učenec ukaželjen in sposoben za izobraževanje, ako hrepeni po tem, kako bi vsak dan izvedel in se naučil kaj novega. Potem bodeta imela vsak svoje veselje nad tem, in šola postane to, kakor jo označuje ime, igra, ker se bode učenje vršilo igraje. In kar je še več, to prijazno navajanje vseh učencev bode imelo to prednost, da more učitelj sedeti pri mizi in poučevati poljubno število otrok. Učenci pa bodo med sabo tekmovali in se vzajemno vspodbujali v posnemanji, ako se bode vršilo vse pred očmi vseh. Tako namreč bodo jako napredovali nadarjenejši, počasnejši pa bodo naposled tudi premagali težkoče že vsled večkratnega ponavljanja. In to bodo dokazale preskušnje.
Platon: Gotovo bodo to! Sklenili smo namreč, preskusiti resnico teh obetov. Toda stoj! Ali ne bode treba nobenega strahovanja več ?
Didaktik: Strahovanje se mora vedno združiti s poukom, da se s prizanašanjem ne ukorenini malomarnost ali lenoba ali svojevoljna razposajenost. Kdor je torej len, tega je treba grajati; kdor zaničuje opomine, kaznjevati ga je s palico; kdor se iz zlobe upira, izloči ga od onih, ki so nravstveni, kakor garjevo ovco iz drobnice. Varuj pa se ostrosti! Raje dovoli pridnim učencem, da se zadosti od-
dahnejo, da gredo na sprehod, ali da se vkupno igrajo. Tudi učitelj sam igraj ž njimi in skrbi za lepe igre!
Platon: Kako razvrščuješ šole?
Didaktik: Prava razdelitev šol je ona v nižje, v gimnazije in v visoke šole. Nižja šola je za začetnike, ki se uče začetnih vodil; njihove čute moramo vaditi na čutnih stvareh. Gimnaziji (imenujejo jih klasiške šole) so namenjeni onim, kateri se uče jezikov in svobodnih umetnostij; le-te učence moramo vaditi v spoznavanji notranjih svojstev stvarij. Visoke šole so za one, ki iščejo neomejene izobražbe, namreč čistega pojma stvarij; na teh šolah delujejo profesorji štirih fakultet v to svrho, da iz njih izhajajo učitelji za življenje, modrijani, zdravniki, pravoznanci in bogoslovci v občni blagor.
Platon: Ah se je ta boljši učni način že poskusil v javnih šolah?
Didaktik: Ne še tako, kakor bi bilo želeti. Malo jih je, ki bi se ozirali na dober svet; raje se drže svoje navade. Tu in tam venderle začenjajo paziti in postopati v večjem redu.
Platon: To je veselo znamenje. Prosim, poskusi tu pred svetimi kraljem s Svojim učnim načinom! Idi v bližnji razred in seznani učitelje in učence s tem Svojim učnim načinom. Po skušnji bodemo mogli bolje preudariti, kaj je na njem dobrega.
Didaktik: Hočem poskusiti z božjo pomočjo.
(Godba.)
Tretje dejanje.
Prvi prizor.
Didaktik: Vračam se, svetli kralj, uredivši stvar od prve do zadnje šole, in sicer, kakor se nadejam, ne slabo.
Kralj: Velika sreča bode za nas, ako izvršiš, kakor želiš. Pa povej, kako si uredil stvari?
Didaktik: Šolam sem postavil kot konečni smoter, da izobražijo vsakega dečka, katerega vsprejmo v izobraženje, v moža, sposobnega voditi domače, državljansko in cerkveno
življenje. Ker pa iz otroka ne postane takoj mož (iz otroka vzraste namreč deček, iz dečka mladenič in iz mladeniča mlajši mož), zato sem razdelil učne smotre v treh šolah tako, da se deček na tej podlagi vspenja od stopinje do stopinje do modrosti v moških letih.
Kralj: Razloži natančneje, kako je to mogoče!
Didaktik: Vsaki šoli sem določil smoter, katerega morajo doseči učenci. Potem sem dal vsaki šoli zanesljivo učilo, ki naj pomaga učencem, da gotovo dosežejo ta smoter. Naposled sem pokazal lahki in prijetni način, kako je rabiti to učilo ali učiteljem, ali učencem, ali v obliki tekmovanja med obema. Tako se nadejam, da bodo učenci uvideli, da so se vsega, česar se imajo učiti v kakem razredu, naučili prej, predno zapazijo, da se uče tega.
Kralj: Veliko obljubiš. Glej, da tudi izpolniš to!
Didaktik: Stvar sama bode izpolnila to. Pokličite in izprašajte prvega do zadnjega, učenca in učitelja, potem sami vidite, kaj in kako se učenci uče in kako in kaj učitelji poučujejo. Blagoizvolite vprašati vsakega učitelja prvič, koliko mu je svoje učence naučiti v učenosti, nravstvenosti in v jeziku, drugič, kakšna učila ima v ta namen, tretjič, kako uporablja ta sredstva, da ostanejo učenci marljivi in napredujejo brez težav. Šele potem bodete mogli presojevati vso to učno pot.
Kralj (Svojim svetnikom): Kako se Vam zdi to?
Platon: Jaz pristajem na to.
Eratosten: Najpametneje je, da se zgodi tako.
Apolonij: To bode ugodno.
I'linij: Toda v katerem redu jih pokličimo?
Didaktik : Vsako šolo (nižjo šolo, gimnazij in visoko šolo) sem razdelil v tri razrede. Prvi je povsod razred začetnikov, drugi je razred napredujočih, tretji je razred dovršujočih učencev. Naj se torej prične s prvim in najnižjim, z razredom črkovalcev.
Kralj: Bodi tako, naj vstopijo.
Drugi prizor.
Crkovalni učitelj v uradni suknji, s palico v roki, s tremi učenci. Vsak učenec ima leseno tablico in kredo. Na tablici je na novo izumljena živa abeceda.
Kralj: Eratosten, poskusi s temi tu!
Eratosten: Ali si Ti voditelj te male čete?
Crkovalni učitelj: Izročili so mi jih, da jih izobražim.
Eratosten-. Česa jih učiš?
Crkovalni učitelj: Pobožnosti, dobrih nravnostij in spretnosti, da spoznavajo, pišejo in prav izgovarjajo črke.
Eratosten: Kako jih vadiš pobožnosti?
Crkovalni učitelj: Učim jih z besedo in vzgledom, pred šolo in po šoli, pred jedjo in po jedi, ko gredo spat in ko vstanejo, da molijo k Bogu in sicer kleče, s sklenjenimi rokami, pogled kvišku obrnjen, mirno se držeč in popolnoma pobožno. Večkrat jih tudi spominjam, da prihaja vse dobro od Boga, našega stvarnika, zato ga moramo vedno hvaliti, dokler se nam godi dobro. Da pa se nam ne bode godilo slabo, moramo ga prositi njegove milosti; da se obvarujemo njegove jeze, moramo biti bogaboječi in resno hrepeneti po tem, da mu dopademo. Da spoznajo božjo voljo, ponavljam ž njimi vsak dan deset božjih zapovedij, potem v tolažbo vero in druge molitve. Tudi jih vodim k božji službi ter jih učim, da se morajo ondi pobožno vesti kakor pred obličjem neskončnega Boga in nebeških angeljev. Akotudi presega javna služba božja še njih razum, vender se navadijo, ljubiti to svetišče in smatrati se za ude cerkvene in domačine božje.
Eratosten: Tako ravnaš pobožno. Kako jim vcepiš nravstveno vedenje?
Crkovalni učitelj: Zopet z vajo. Dajoč jim lasten vzgled in večkrat jih opominjajoč, navadim jih zmernosti v jedi in pijači, snage na obleki, spoštovanja do višjih in vedno pripravljene pokorščine pri zapovedih in prepovedih. Navadim jih resničnosti, da nikdar ne varajo z lažmi, pravičnosti, da si nikdar ne prisvajajo in ne skrivajo tujega blaga.
Tudi delu in vednemu opravilu jih navajam, bodisi resnemu ali vedremu, vedno pa v ta namen, da se poprimejo vsakega dela z veseljem in da ne morejo vstrajati brez posla. Da bi voljno prenašali razžaljenja (glavna krepost krščanstva), na to jih navajam na razne načine. In da bi se naposled tuji volji raje uklanjali nego lastni, to skušam doseči z vedno vajo v pokorščini.
Eratosten: Lepe vaje! Zdi se mi, da si globoko premislil besede Seneke: Najprej se uči nravnosti, potem vednosti, katera se slabo uči brez nravnosti. Pa povej, kakih vednosti) jih učiš?
Grkovalni učitelj: Četudi jim še ne podajem vednosti same, vender jim gladim pot do nje, kajti učim jih temeljito po kratki in prijetni poti spoznavati črke (to najizdatnejše sredstvo za vsako izobražbo, te ključe k zakladom modrosti).
Eratosten: V kolikem času?
Crkovalni učitelj: V jednem meseci..
Eratosten: Hm! Tako hitro! In kako storiš to?
Grkovalni učitelj: Moje jedino orodje je ta-le tablica. Na njej je naslikana živa abeceda. To jim pokažem. Na teh živih bitjih slišijo glase posamnih črk. Začetnik ogleduje torej katerokoli žival in posnemajoč njen glas, izgovarja sam ob sebi črko. Kako pa se piše taisti glas, o tem ga pouči pridejana podoba. S tem se navadi, da sam nariše podobo.
Eratosten: Kako, to izvrši in pokaži!
Grkovalni učitelj: Rad! Tu so mali začetniki, včeraj so mi jih izročili. Črk še ne poznajo. Te začetnike bodem vpričo Vas učil črk. Otroci, pridite, s to podobo se hočemo igrati.
Učenec: Lepo, gospod učitelj.
Učitelj, kažoč na prvo podobo. Kaj je to?
Učenec: Ptič.
Učitelj: Prav, a kakšen ptič?
Učenec: Ne vem.
Učitelj: Ti naslednji.
Učenec-. Ne vem.
Učitelj-. Tedaj vam povem jaz: To je vrana. Ali pa veš, Ti, kako vpije vrana?
Učenec-. Ne.
Učitelj-. Tako pravi: A, a, a. Oponašaj jo še Ti!
Učenec: A, a, a.
Učitelj: Še Ti, naslednji!
Naslednji: A, a, a.
Učitelj: Prav. Ali pa veš, kako se naslika ta glas?
Učenec,-. Ne.
Učitelj: Kdo izmed Vas ve to?
Vsi: Nobeden.
Učitelj: Tedaj Vas hočem tega naučiti. Glejte, tukaj je že naslikan (a); kadarkoli vidiš tako podobo v knjigi, porečeš (kakor pravi vrana) a, a, a.
(Pazi: Učitelj pokaže to črko v besedah na tablici; iščejo jo tudi učenci toliko časa, da jo znajo sami ob sebi najti, t. j. spoznati izmed drugih.)
Učitelj: Bili radi znali ta glas tudi slikati?
Učenci: Da.
Učitelj: Tega se bodete prav lahko naučili. Najprej Ti J., a Vi drugi pazite! Glej tu to leseno pisalo! Primi je s tremi prsti desne roke (tako!) in vleči črte te črke (tako!). (Učenec torej posnema črko, in to večkrat; potem stori isto učitelj). Tu je kreda, zapiši to črko v črni prostor na tabli poleg prejšnje! (Učenec poskuša, primerja črko in ponavlja a; to dela toliko časa, da jo zna pisati, četudi ne natanko, pa vender približno. Tako piše tudi drugi in tretji učenec; naposled učitelj:) Kako izgovarjaš, kar si zapisal ?
Učenec: A.
Učitelj: Prav, Ti si hvale vreden.
Eratosten: Zdaj si jih torej naučil jedne črke?
Učitelj: Da.
Eratosten: Kako jih naučiš ostalih črk?
Učitelj : Ravno tako. Postopam vedno le na isti vedno jednak način.
Eratosten: A predno se nauče vseh, pozabijo prejšnjih.
Učitelj: Tega ne morejo; kajti naslednje črke ne jemljemo same zase, temveč skupno s prejšnjo, tako: a—b, b—a, a—c, c—a, e—d, d—a itd. Ko poznajo vso abecedo, zvežemo vse črke poljubno drugo z drugo, pri tem učenci vedno ob jednem izgovarjajo in pišejo; na ta način se nauče naposled pisati tudi svoja imena, in začenjajo uvidevati, kako je rabiti črke, j—a—z, t—i, o—n, p—a—v—e—1, p—e—t—e—r, itd.
Eratosten: Kake tekmovalne vaje imajo Tvoji učenci?
Učitelj: Izprašujejo drug drugega o slikah. Kaj je to? Drugi odgovori, ovca, gos, udeb, medved itd. Kako meketa ovca? Bee. In kako to zapišeš? Tako, b. Tako tekmovaje pišejo po vsej tabli semtertja, potem tudi na pamet.
Eratosten: In če kdo ne zna, kaj izgubi v igri?
Učitelj: Smejejo se mu; tudi ga včasih na lahko pleskne oni, kateremu ne ve odgovoriti na vprašanje. Včasih dam vsakemu po nekoliko orehov. Ker jih lenuh izgubi, jezi ga ta izguba in potem se varuje.
Eratosten: Ko so se naučili vse abecede, kaj storiš potem z učenci?
Učitelj: Pošljem jih v čitalni razred.
Kralj (Svojim): Kako Vam ugaja ta učba?
Platon: Dobra je, ker je priprosta in mikalna v obliki igre. Duhov ne plaši, temveč jih privablja.
Apolonij: Tedaj se potrjuje resnica Senekinega izreka: Dolga in težavna je pot s pravili, kratka in izdatna z vzgledi.
Plini j: Ako se bode moglo na višjih šolah tako postopati, zahvaljevati bodemo morali učitelja zaradi teh okrajšav časa. Potem postanejo učene igre v resnici igre.
Učitelj: Naj se poskusi. Blagoizvolite poklicati naslednje razrede.
Erataston: Ste-li čuli, otroci, da so ugajale Vaše igre? Idite in igrajte se! Vaš duh vspevaj!
(Dečki se priklonijo na učiteljev namig pred kraljem in odstopijo, učitelj za njimi.)
Tretji prizor.
Prokopij (t. j. naprednejši od grške besede prokope) s sedmimi učenci.
Kralj: Izprašaj te-le Apolonij!
Apolonij: Prijatelj, katero vednost priobčuješ tem Svojim učencem ?
Prokopij: Citati in pisati jih naučim popolnoma, šteti in peti v početkih, nravnosti in pobožnosti popolneje.
Apolonij: Kako knjigo imate v roki, Ti in učenci Tvoji?
Prokopij: Ta knjiga je šola za začetnike v čitanji in pisanji, štetji in petji, potem v nravnosti in pobožnosti.
Apolonij: Pokaži vender! (Da mu jeden izvod ; odpre ga in reče:) Čemu je toliko teh pik, črt, križev, krogov in polukrogov ?
Prokopij: Uče se jih najprej risati, da si prisvoje podlage k umetnosti lepega pisanja. Kajti iz njih sestoje poteze črk, kakor kaže nastopna tabla.
Apolonij: Tedaj hočeš, da bi učenci že spočetka pisali lepo?
Prokopij: Bolje je, vse pisati lepo nego grdo, in vsaka stvar ima svoj začetek.
Apolonij: Izprašaj sam te-le Svoje učence!
Prokopij bližnjemu: Ti, čitaj tretjo tablo z jednozlož-nicami!
L učenec: Arb, erb, irb, orb, urb; bra, bre, bri, bro, bru; bar, ber, bir, bor, bur itd.
Prokopij: Naslednji, dvozložnice!
3.	tičenec: Aper (mrjasec), caper (kozel), lignum (les), tignum (deblo), unda (volna), munda (kras) itd.
Prokopij: Ti, čitaj trizložnice!
4.	učenec: Allium (češenj), pallium (plašč); humerus (pleče), numerus (število); lilium (lilija), milium (proso) itd.
Prokopij: Dosti. Nadalje Ti, čitaj štirizložnice!
o. učenec: Beatitas (blaženost), foelicitas (sreča) itd.
Prokopij: Nehaj! Vidim, da tudi veš, kaj so štirizložnice in večzložnice. Ti, naslednji, čitaj nravstvena pravila!
6.	učenec: Uči se nravnosti! Ljubi krepost, varuj se zlega. Boj se Boga, časti angelje, moli mnogokrat, ne prisegaj nikdar, spoštuj stariše, ubogaj učitelja, vedi se pohlevno, umikaj se višjemu, prizanašaj nižjemu!
A polonij: Tudi Ti prizanašaj! Vidimo, da čitaš dokaj gladko. Ali si zapomnite to tudi v glavi?
Prokopij: Kar obsega ta knjižica, vsega tega se uče učenci najprej citati, potem prepisovati, na to razumevati in v spomin si vtisniti, naposled posnemati in v dejanji opazovati.
Apolonij: To je hvale vredno. Katere pa so vaje po-božnosti ?
Prokopij-. Čitaj vsaj nadpise! Ti sledeči!
Učenec-. 1. Molitev Gospodova. 2. Vera. 3. Deset Božjih zapovedij. 4. Nauk o krstu. 5. Nauk o ključih Božjega kraljestva. 6. Nauk o sv. obhajilu. 7. Jutranja molitev. 8. Molitev pred jedjo. 9. Molitev po jedi. 10. Večerna molitev. 11. Plačilo. 12. Kazni.
Apolonij: Lepo! Kaj sledi?
Prokopij: Vaje v štetji in v glasbi.
Apolonij: Seli uče tudi glasbe? Čemu?
Prokopij: Odgovori Ti!
7.	učenec: Glasba je glasovna umetnost. Učim se je v to svrho, da se prav navadim sam peti razne psalme, himne in pobožne pesmi; ž njimi hvalim Boga in poživljam svojo dušo.
Prokopij: Katere osnove ima glasba?
Učenec: Ključe, tone, note in lestvico tonov.
Prokopij: Kolikeri so ključi?
Učenec: Sedmeri, a, b, c, d, e, f, g.
Prokopij: Kolikeri so toni?	j
Učenec: Tudi sedmeri: ut, re, mi, fa, sol, la, si.
Prokopij: Kaj je nota?
Učenec: Znamenje, ki pove, koliko časa se mora vzdržati ton.
Prokopij: Koliko je not?
Učenec: Tudi sedem: polna, dolga, kratka, polukratka, mala, polumala, osminka.
Prokopij: Kaj je lestvica not? Ti drugi!
6. učenec: Poviševanje in poniževanje tona po črtah in.po medsredji, navzgor in navzdol.
Prokopij: Kako se poje lestvica tonov? Zapoj! (Poje.*)
Prokopij: Čemu je treba vedeti to?
Učenec: Vse napeve zna prav peti, kdor zna to peti.
Prokopij: Tako ? Zapoj mi torej z notami (ne s tekstom) kak psalm, n. pr. 38. (Poda mu knjigo z napevi.)
Učenec: Da poskusim. (Poje.)
Učitelj: Ti drugi, zapoj 74. psalm! (Učenec poje.)
Apolonij: Ali znajo to tudi drugi učenci?
Prokopij: Kar ve jeden, to vedo pri meni vsi, ker se vsi uče tega, česar se uči jeden, akoravno pojmuje ta hitreje nego oni. Ko se pa nauče vsega v tej knjižici, prestopijo v višji razred — misliteljev.
Kralj: Hvalimo gorečnost Tvojo in Tvojih učencev. Idite zopet na Svoje delo ! Vstopijo naj oni mislitelji, in Ti, Plinij, govori ž njimi!
Četrti prizor.
Telezij s kakimi desetimi učenci.
Plinij: Tudi Ti, dragi moj, označi nam najprej smoter Svoj, katerega hočeš doseči s temi Svojimi učenci!
Telezij: Jaz jih urim hitro čitati in pisati svoj materinski jezik, tako tudi opazovati in preiskovati najimenitnejše stvari na svetu; vadim jih tudi v jezikovnem izra-ževanji.
Plinij: Toliko si se namenil učiti? V katero svrho?
Telezij: Ker vstopajo iz mojega razreda nekateri v latinsko šolo, drugi k rokodelstvu, zopet drugi k poljedelstvu ali h kakemu drugemu opravilu; vsak pa se tu najbolje preskrbi za to pot.
*) V izvirniku slede tu dotične note.
Plinij: Bog Te blagoslovi, ki iščeč in želiš toliko dobrot Svojim učencem. Pa povej, kaj jim koristi latinščina, katere se uče pri Tebi?
Telezij: Prav mnogo. Ako si tu kolikor moči izurijo čute, oči, ušesa, jezik, roko, bodo v tem že izurjeni, ko vstopijo v latinsko šolo. Kajti izurjenost teh udov bode najzanesljivejše sredstvo pri nabiranji mnogih vednostij. Čim več in bolje se nauče pri meni, temveč in trdneje bodo mogli nadaljevati na tej podlagi.
Plinij: Kakor se vidi, bode to resnično.
Didaktik: Ne samo, kakor se vidi, ampak to je določno res.
Plinij: Bodisi. Toda čemu bode potreboval rokodelec in kmetovalec, česar se nauči tu?
Telezij: Da postanejo tudi' ti ljudje podobnejši ljudem, nego-li živalim; da bodo pazljiveje poslušali in bolje umevali pridige, kadarkoli jih bodo poslušali, da bodo z odprtimi očmi gledali Božja dela in umneje opravljali svoje posle. In posledica temu bode, da tudi med ljudstvom samim polagoma izgine surovost, divjost, nevednost in brezbožnost.
Plinij: To so modre želje. Ali pa imaš tudi v resnici sredstva, katera ustrezajo tem zaželjenim smotrom?
Telezij: Da. Poglejte to knjigo ali bolje knjižico, ki podaje zadosti tvarine za naše vaje.
Plinij: Kakšna knjiga je to?
Telezij: Pregled vsega, kar zaznavamo s čuti, t. j. stvari primerno poimenovanje vseh bistvenih stvarij na svetu in delovanja v življenji, s slikami, da se prepričamo z lastnimi očmi. Kajti tu se nahaja vse, kar se da slikati in pred-očevati;- tu se isto poimenuje in opisuje po svojih delih.
Plinij: Pokaži nekaj teh slik!
Telezij: Ti prvi, čitaj prvo sliko!
Deček: Bog.
Plinij: Kaj? Ali slikate tudi Boga?
Telezij: To storimo .v obliki svetlobe, kolikor se da svetloba narisati. Vender bodi tako dober in poslušaj preje, potem šele sodi! Čitaj, deček!
(Deček čita urno. Pazi!)
Bog je od vekomaj do vekomaj, nepristopna svetloba, neskončna sila, neizčrpna dobrota, ki je iz sebe ustvaril vso stvari, katere imenujemo svet.
Telezij-. Sledeči, čitaj nadalje!
Svet.
Bog je ustvaril svet. Na nebu so zvezde; oblaki vise v zraku; ptice letajo pod oblaki; ribe plavajo v vodi. Na zemlji so gore in gozdi in polja, živali in ljudje. Tako imajo svoje prebivalce štiri prvine, najvažnejša svetovna telesa.
Plinij: Tako torej preiščete vse stvari na svetu?
Telezij: Da, in ob jednem razmišljamo o slikah, da istotako spoznamo stvari same, označivši jih z besedami.
Plinij-. Lepo! A to je veda. Kako vadite mladino v kreposti in pobožnosti.
Telezij-. Ves nravstveni nauk je istotako izražen v primernih stavkih, tako tudi verstvo.
Plinij-. Priznati moram, da je to lepa knjiga. Kako pa jo obravnavate?
Telezij-. To hočem razjasniti. Kadar poučujemo o predmetu, ki je označen na sliki, držimo se te-le zaporednosti: Prvo uro jim prečitam nadpis, potem jih navajam, da pregledujejo sliko; zdaj razvijam njene posamne dele z besedami, kakeršne so na opisu pod sliko, ali tudi z drugimi besedami, ki pomorejo, da se bolje umeva predmet. Na to izprašujem, da se uverim, kako so otroci umeli stvar. Naslednjo uro čitamo; s tem se izuri učencem oko in jezik; čitajo vsi po vrsti in do konca ure. Tretjo uro zapisujejo v svoje knjižice prečitano tvarino kolikor moči hilro. Pri tem se kaže različna spretnost v hitri pisavi. Nekateri spišejo komaj jedenkrat (daljše odstavke), drugi dvakrat, trikrat
in tudi večkrat. Četrto uro pripovedujejo na pamet, kar so videli, slišali, tolikokrat čitali in zapisovali. Da bode ta spominska vaja tem izdatnejša, izvršujemo jo sledečega jutra. Zaradi tega se začenja vsakdanji pouk (po končani Božji službi) s temeljito ponovitvijo odstavka iz prejšnjega dne, in šele naslednjo uro se preide k novi tvarini.
Plinij: Ta uredba mi ugaja. A kaj rabijo učenci pri medsebojnem tekmovanji?
Telezij: Kažejo si slike ter jih ogledujejo in razlagajo; vpričo učitelja pa se poživljajo tekmovalci k tekmovanju, in sicer tretjo uro v ročni hitrosti in četrto uro v srečnem zapomnjevanji. Zmagovalca pokličem v plačilo k sebi.
(Plinij se ozre na kralja, kralj pa): S Tvojo iznajdljivo marljivostjo smo zadovoljni. Nadaljuj, kakor si pričel. Tako postane Tvoja Šola dobro torišče duha.
(Odstopijo, didaktik pa): S Tvojim dovoljenjem grem, da bolje razdelim razrede latinske šole, kateri imajo priti k preskušnji.
Kralj: Seveda! Le idi! Občna Ti bode hvala, ako tako povsod združuješ koristno s prijetnim. Toda ne mudi se predolgo!
Didaktik: Takoj se vrnem.
(Godba.)
Četrto dejanje.
Prvi prizor.
Didaktik: Združujemo naj koristno s prijetnim: to smo storili, svetli kralj. Da se mladini le ne zavidajo plemenite zabave, potem Vas bode ista že razveseljevala s svojimi ljubkimi in tudi zelo obrazujočimi igrami.
Kralj: Smemo-li se nadejati tega tudi o latinščini?
Didaktik: Uverjam Vas. Naša učba je občnoveljavna, za vsak pouk primerna. 0 tem nas t|ikoj uveri poskušnja.
Kralj: Bodi tako! Naj pridejo! Ti pa sedi k nam in izprašuj Svoje ljudi ali, -kakor praviš najraje, igraj se ž njimi, mi pa bodemo gledali!
Didaktik (spoštljivo): Tudi stoje bodem mogel storiti to.
Kralj: Sedi k šolskemu predstojniku! Skupno se hočemo zdaj posvetovati o najboljem za šolo.
(Prisede k njemu.)
Drugi prizor.
Učitelj „Preddvora" z 18 učenci.
Didaktik: Latinski šoli smo postavili za smoter latinsko govorjenje, in sicer čisto, lepo in popolno latinščino, katera obsega znanje takorekoč vseh stvarij. Ker pa je naloga temu obširnemu in življenjapolnemu pouku zelo težavna in terja od učenca raznoterega delovanja duha, jezika in roke, zategadelj smo razdelili pouk na tri stopinje in šole ali razrede. Ti torej, učitelj prve šole, razloži, kateri smoter moraš doseči s Svojimi učenci in po katerih določnih potih in po katerih kratkih učnih knjigah!
Učitelj: Moja naloga je ta, da polagam temelj višji izobražbi in — latinskemu govorjenju. S svojimi učenci dosežem, 1. da ročno čitajo vse, kar je latinskega, da izgovarjajo popolnoma natanko in pišejo kolikor moči lepo in urno, 2. da se uče korenike latinskega jezika prav umevati in prav odnašati na stvari, 3. da znajo sklanjati in spregati vse besede sličnih oblik, in da poznajo osnovne pojme iz skladnje.
Didaktik: Prav! Kake pripomočke imaš, da dosežeš vse to?
Učitelj: Tri knjižice. 1. Tale prva je Liber tirocinii latini; po tej učimo začetno čitanje in pisanje in one kratke nravstvene izreke in vaje v pobožnosti, katere v doslovnem prevodu obsega začetni pouk materinščine. 2. Druga knjižica je Encyclopaedia sensualium, s katero so se popolnoma seznanili že v šoli materinskega jezika. Na tej stopinji se po njej uče zato, da se tem bolje seznanijo z latinskim jezikom, kajti tu ustreza povsem beseda besedi. 3. Tretja knjiga se imenuje Vestibulum latinae linguae in obsega stvari in besede v tako umetnem redu, da neopazno odpira
vhod k filozofiji sploh, sosebno pa v sledečo slovnico; v dodatku ima ta knjiga slovnik in prva slovniška pravila.
Didaktik: Kako obravnavate te knjige?
Učitelj: Vse jim kažem in razlagam. Ko so to prav umeli (da nikakor ne posnemajo brez razuma), šele potem jim dovolim, da tudi oni delajo isto; pri tem jim popravljam napake. To se vrši dotlej, da zadosti umevajo vso stvar in jo utrjujejo le še z uporabami; konečno se vzajemno poživljajo in tekmujejo za boljši sedež.
Didaktik: Dokaži to z vzgledi!
Učitelj (obrnivši se k učencem): Tu "ultime, provoca alirjuem ex superioribus his, exagita illum quaestionibus, an ad omnia recte respondere poterit ex illis, quae jam didicistis.
Zadnji učenec: Primum provoco. Tu quae est prima et summa rerum divisio? (Oni molči.) Nescis? Dicam tibi: Res dividuntur in omnia, aliquid, nihil. Cede loco!
Oni drugi, prvi: Ista questio non sic exstat in vestibulo.
Prejšnji: Sed sic eam explicabat dominns praeceptor
Učitelj: Verum est, vicit ille, mutate locum! Tu pen ultime, provoca aliquem!
Predzadnji: Tu secunde, quot sunt res, quae dici pos-sunt omnia?
Drugi: Deus, mundus, homo.
Predzadnji: Cur Deus dicitur omnia?
Drugi: Quia fecit omnia.
Predzadnji: Cur mundus dicitur omnia?
Drugi: Quia continet omnia.
Predzadnji: Cur homo?
(Soigralec molči in se praska za ušesi, med tem predzadnji polu-
glasno:)
Quia contemplatur omnia, et est quasi parvus mundus et parvus Deus? Ita dixit dominus praeceptor.
Učitelj drugemu: Quomodo hoc oblitus .es? aut non attendisti? fer negligentiae ignominium: Cede loco!
(Zamenjata.)
Didaktik-. Vidim, da ste na pravem potn. Nadaljujte tako! — Ali tekmujete v slovnici na kak prijeten način?
Učitelj-. Da, imamo slovniško igro s kartami.
Didaktik: Poskusite!
Učitelj izvleče sveženj kart in ga vroči prvemu učencu, rekoč: Glejte, tu imam sintaktiške karte! Razdeli jih! Vsak dobi pravilo na karti. K temu pravilu povej vsakdo kako besedo po redu pripisane številke; to besedo zveži z drugimi, s tem nastane popoln stavek tako dolg, kakor hočeš!
(Jeden prvih učencev meša karte in jih razdeli, 18 po številu. Akotudi je le 15 kart s pravili iz skladnje v preddvoru, vender pristavi jedno karto k številu I.; kdor dobi to, prične z igro ter pove kak imenovalnik (ali zvalnik), n. pr. schola, Sledeči dostavi z ozirom na svoje pravilo I. kako drugo ime v istem sklonu, n. pr. schola officina. Tretji doda po pravilu II. kako ime v rodilniku, n. pr. offtcina humanitatis. (Pazi dobro: Kdor ima karto število XVII., naj zapisuje besede, katere navajajo posamezniki.) Četrti doda po pravilu III. imenom prilastke v istem številu, spolu in sklonu, n. pr.: Bona schola pulchra officina humanitatis verae. Peti pristavi po pravilu IV. k prilastku (ako je dopuščeno) dajalnik, n. pr.: Bona nobis. Šesti doda tem prilastkom še mestnik ali orodnik, kažoč, odkod ali v katerem ozira je stvar taka, kot: Schola bona constitutione, pulchra exercitiis. Sedmi pritakne po pravilu VI. imenovalniku clo-tični glagol v istem številu in osebi, kot: Schola est, expolit (ingenia), reddit (doctos) itd. Osmi reče po pravilu VII.: est nobis, expolit pueris (mentem), reddit parentibus, aut reipublicae i. dr. Deveti reče po pravilu VIII.: expolit lin-guam, mentem reddit doctos moratos, solertes, pios. Deseti pritakne po navodilu pravila IX. orodnike: expolit ingenia exemplis, praeceptis, exercitiisque perpetuis. Jednajsti pretvori po pravilu X. spregan glagol v nedoločnik in doda kak drug glagol, n. pr. namesto expolit reče expolire potest ali scit, vult, quaerit, solet i. t. d. Dvanajsti doda glagolom prislove po pravilu XI.: expolit pulchre, cito i. dr. Trinajsti
pretvori kak glagol v deležnik po pravilu XII., kot: expeliens ingenia. Štirinajsti pritakne prilastkom in prislovom prislove po pravilu XIII., n. pr.: Schola valde bona officina admodum pulehra, satis pulehre. Petnajsti poskuša postaviti predloge pred imena (v dotičnem sklonu vsled pravila XIV.), da se tako izpremeni stavek, kot: de schola, bona pro nobis per constitutionem, ultra sensus i. dr.
Šestnajsti zveže imena, prislove, glagole in prislove z vezniki, kateri spajajo slične sklone, čase in naklone, kot: expolit sensus et mentem et linguam cum exemplis, tum praeceptis tum exercitiis itd. Sedemnajsti je dovršil zdaj svojo nalogo, ker je zapisoval vse to. Osemnajsti ima nalogo, da iz teh skupno zbranih besed sestavi polnodoneč, dobro urejen stavek brez pogreškov; napravi pa tudi dva ali več stavkov, ako so součenci nabrali še več besed. N. pr.: Schola bona per constitutionem bonam est pulehra humanitatis verae officina, optanda inventuti, parentibus, et reipublicae, quia quaerit exc!t>lere sensus et linguam et mentes, reddens doetos, bene moratos, solertes, pios, etc. (To se tukaj samo pripoveduje, a dečki morajo v igri igrati vse to; ako se jim veli, morajo še jedenkrat igrati; v ta namen se jim da drugačna naloga (iz prvega poglavja v preddvoru). Naposled, ko je igra končana:)
Didaktik-. Niste slabo igrali. A kdo zmaga ali izgubi v taki igri?
Učitelj: Izgubi tisti, kdor svojemu pravilu ne ve ničesa dodati, ali če pove kaj prav neumnega. Zmaga pa oni, kdor pomaga temu, ki ne ve naprej. Poslednji zmagovalec pa je oni, ki zna napako zadnjega urejevalca najti in kolikor moči dobro popraviti.
Didaktik: Toda kako darilo dobi zmagovalec in kako kazen oni, ki izgubi?
Učitelj: Onega pohvalimo, temu se smejejo, in to tem bolje, čim večja je bila njegova vnetost ali nemarnost.
Didaktik: Ali imate še druge take slovniške karte?
Učitelj: Vsekako, da igrajoč ponavljamo sklanje in sprege, ako Vam je ljubo, da čujete.
Kralj-. Slišati moramo še ostale. (In obrnivši se k svojim svetnikom, reče:) Ali so te vaje prave?
Platon-. Iz teh šal se porajajo resne stvari.
Eratosten: Že zdavnaj bi bili morali želeti kaj takega, kar slajša mladostnemu duhu delo.
Šolski predstojnik: Pa ni-li nevarnosti, da bi se otroci s tem navadili igranja z naslikanimi kartami?
Apolonij: Nasprotno, ta iznajdba pomore, da bodo učenci zaničevali in zasmehovali igro s kartami, kajti lahko bodo spoznali, da se ondi trati čas brez vsake koristi, tu pa se veselo zabavajo in vadijo najkoristnejših stvarij (korist in zabava zavisite namreč od sreče in razuma).
Plinij: To tudi jaz menim.
Kralj: Ljubi otroci, le igrajte s Svojo znanostjo, mi Vam ostanemo zaščitniki, in dobri ljudje Vas bodo javno hvalili; tako bode Vaše veselje do večjega in boljšega rastlo z vsakim dnevom bolje. Idite zdaj in pridite zopet k obedu! Hočem Vas nekoliko pogostiti.
(Priklanjaje se odidejo.)
Tretji prizor.
Učitelj „Vrat jezikov" z 12 učenci.
Didaktik: V Tvoje kraljestvo vstopajo učenci iz pred-dvorskega razreda. Prijatelj moj, kakovo podlago jim moraš dati v znanji stvarij in jezika?
Učitelj: Naloga mi je, da jim kažem in razlagam zvezo vseh važnejših stvarij in jezika ter jih učim, kako jim je rabiti vsako posameznost.
Didaktik: Obširno Ti je polje za gibčno delovanje. Kaka pa imaš sredstva za to delovanje?
Učitelj: To trojedino knjigo tu. Nadpis Janua linguarum pove vse. Kajti prvi del te knjige obsega gozd latinskega jezika, slovar, v katerem se iz vsake korenike razraščajo veje in razvija popolno drevo. Drugi del uči ta gozd obre-
zavati, obsekavati, v les in bruna razsekavati, naposled v stene in nadstropja postavljati, t. j. vse besede pregibati in iz njih sestavljati cel govor: to je slovnica. Tretji del pa kaže pravo rabo teh besed; obsega namreč kratko zgodovino vseh stvarij v priprostem in prirodnem slogu in v izrazih, pojedinim stvarem primernih. Imenuje se Nomen-clatura rerum.
Didaktik: To nam ni neznano. A izvedeti hočemo od Tebe, kako rabiš te knjižice in kako olajšaš učencem učenje, da jim je prijetno in lahko.
Učitelj: Že zaporednost knjig, po katerih učimo, podaje nam lepo vojno zvijačo, da zaprečimo mnenje, češ, da je to učenje posebno težko. Slovar namreč ne obsega nič novega; temveč se v njem le nadalje razvija že znano (korenike latinskega jezika), in iz korenik izpeljane besede se takoj razkladajo, bodisi da se dodaje tu in tam kako pojmovno določilo, ali nadomešča s primerno besedo v materinščini. Med učenjem se oziramo v slovarji jedino le na pomen besed in v slovnici na tvoritev in sestavo besed in na stavke; v nomenclaturi rerum pazimo samo na stvari, kajti pomen besed smo spoznali že prej iz slovarja, sklanjatev pa in besedno sestavo iz slovnice. Tu se nam je zabavati samo še z opazovanjem stvarij, krepiti nam je duha z izobraževanjem, vzetim prav iz resničnega življenja.
Didaktik: Prav imaš, kar se tiče učnega navodila. Povej zdaj, kako postopaš posamezno?
Učitelj: Čitaje prelistujemo slovar ter ga zopet čitamo in prevajamo, drug za drugim (jaz vedno prvi); potem pa izvajamo iz njega tvarino za nove stavke.
Didaktik: Podaj nam vzgled!
(Učitelj vzame slovar (in po njegovem vzgledu tudi vsi učenci) in čita katerokoli koreniko z izpeljavami in sestavami, n. pr. Acerbus (najprej seveda po latinski). Pre-čitavši do kraja, začne drugi i. t. d. Ko je učitelj prečital še jedenkrat latinske besede, razloži jih v materinščini, potem pa veli, naj tudi učenci store isto. Učenci ga torej
posnemajo. Zdaj reče: Kdo si je že zapomnil, kar smo tolikokrat ponavljali ? Ta ali oni poskusi, toda kmalu se mu ustavi; kak naprednejši učenec pove vso tvarino, zato ga učitelj pohvali. Na to reče prvi: Gospod, zdaj znam tudi jaz. Učitelj : Povej torej! in oni pove. (Pazi: Vender ni treba vzeti prebogate korenike (kot ago, dico, facio i. dr.), boljša je krajša, da se ne zamudi časa, n. pr. schola, studium, charta, aemulus itd.) Potem učitelj: Nate nalogo za izraz! (Učitelj narekuje v materinščini:) Te hruške so grenke, ker so nezrele, od njih me peče jezik, ogibaj se jih zaradi njihovega grenkega okusa! Bolje pa se varuj, razsrditi koga z zlobnimi dejanji! (Pira ista sunt acerba, quiaimma tura, acerbant mihi linguam; abstine ab illis ob acerbitatem! Magis vero cane ne quem exacerbes, acerbe dictis aut factis!)
(Na to reče:) Preloži to na latinski jezik! In kdor je prvi preložil, ta čitaj prevod prvi!)
Učenec: Gospod, jaz sem že.
Učitelj: Čitaj! Vi drugi pa pazite, in kdor opazi po-grešek, povej ga!
(Učenci navajajo morda kak provincijalizem ali napačen imenski sklon in spol ali napačen glagolski čas in naklon. Te pogreške naj razlože in izboljšajo nekateri učenci.)
Didaktik: Ali tekmujete tudi tu?
Učitelj: Da, gospod! Ko je dokončano kako poglavje v slovarji, dovolim vsakokrat dvema, da tekmujeta, kdo izmed njiju zna bolje ponavljati na pamet.
Didaktik: Pokaži to v vzgledu!
Učitelj: Ti in Ti (izbere si dva), izkusita se v koreniki pod črko s; tej koreniki naj se nasproti postavi druga, ki ima tudi toliko rastlik. Kar bodeta izražala s tem, morata izražati s primernim kretanjem!
(Učenca prelistujeta slovar, preudarjata in se obotavljata, med tem da učitelj sam dve nalogi jednakega obsega, schola in studium, in prvi izvrši drugo, drugi prvo nalogo, brez spotike. Zdaj naloži drugima dvema struere in strin-gere. Slabejši razreši struere brez zapreke, tudi s primernim
kretanjem, drugi pa obstane proti koncu svoje naloge pri praestigiator itd, popravi mu slabejši in ga tako izpodrine z njegovega mesta.)
Didaktik: Dosti, dosti! Ali ste že skončali slovar?
Učitelj: Da.
Didaktik: V kolikem času?
Učitelj: V petih minutah.
Didaktik: S kakim vspehom?
Učitelj: To naj pove kak učenec sam. Ti!
Učenec: Ko sem dosihdob gledal v latinski slovar, umeval sem komaj deseto besedo, smisel pa sem našel malokdaj. Zdaj pa, ko smo tako prečitali slovar, razumem skoro vse, kar pogledam.
Učitelj: Tako zadovoljen si že s Seboj? 0 brate, Ti bodeš še zadovoljnejši s Seboj in z drugimi, ko preučiš slovnico „ Vrat jezikov", katera je pred vsem v zvezi s slovarjem. Ta slovnica Te pouči, da bodeš mogel umevati tuji jezik, pa tudi sam kaj spisovati brez napak. Še več pa se naučiš, ko v duhu prepotuješ svet na podlagi naslednjih „Vrat, jezikov". Ali želiš to resno?
Učenec, isti: Da bi se le skoraj zgodilo!
Didaktik: Kaj obsega Vaša slovnica „Jezikovnih vrat"?
Učitelj: Dopolnila slovnice v „Preddvoru", kajti iz nje se učimo umevati, pa tudi posnemati vso govorno umetnost., sestoječo iz besed, premen, stavkov in perijod. Tega se uče učenci lažje in trdneje, nego na podlagi navadnih slovnic.
Didaktik: Ali bi nam mogli to predočiti s kakim kratkim vzgledom?
Učitelj: Na katerem predmetu? Ali hočeš kaj iz nauka o besedi (po navadnih slovnicah bi moral reči: iz slovo-tvorja) ali o zvezi besed (po navadni slovnici: iz skladnje) ali o stavku, o perijodi? (o kateri pa ne govore navadne slovnice.)
Didaktik: Obravnavajte o stavku, a snujoč stavke!
Učitelj (Svojim): Pridite, učenci, in pokažite, česa ste se naučili v 12. poglavji iz slovnice v „ Jezikovnih vratah"! Ti prvi, kaj je stavek?
Prvi: Zveza jednovitih in zloženih izrazov, s katerimi o kaki stvari nekaj vprašujemo ali trdimo ali zanikavamo.
Učitelj: Vzgled!
Učenec: Quis adest? je vprašalni stavek. Ego adsum je trdilni stavek. Frater non adest je nikalni stavek.
Učitelj: Katera pa sta glavna stavkova člena?
Učenec: Imenovalnik s spreganim glagolom.
Učitelj: Prav! Naslednji, koliker je stavek?
Učenec: Trojen: jednovit, zložen in skrčen.
Učitelj: Kaj je jednovit stavek?
Učenec: V katerem se samo jedno vprašuje ali odgovarja o kaki stvari. N. pr. Quis fuit Daniel? Daniel fuit propheta.
Učitelj: Kaj je zložen stavek?
Učenec: V katerem se mnogotero pove o več stvareh N. pr. Daniel fuit propheta, Petrus vero fuit apostolus.
Učitelj: Kaj je skrčen stavek?
Učenec: V katerem se mnogotero po smislu pove o mnogih stvareh. N. pr. Dicunt futuram esse pacem. Ta stavek sestoji namreč iz dveh: Homines dicunt, quod pax fiet.
Učitelj: Ali se morejo tudi trije stavki skrčiti v jednega?
Učenec: Tega ne vem.
Učitelj: Ti četrti, ali Ti veš?
Četrti učenec: V slovnici imamo ta-le vzgled: Veliš nolis fiet, t. j. sive tu veliš (to je jeden stavek), sive tu nolis (to je drugi), hoc fiet (to je tretji), ker ima vsak svoj imenovalnik in glagol.
Učitelj: Ti peti, katero pa je središče v stavku, na katero se ozirajo vsi glagoli?
Učenec: Glagol v dotični osebi.
Učitelj: Dokaži to na tem jednovitem stavku: Adam attraxit nobis miserabiliter mortem transgressione sua. Na-črtaj na tej tabli! (Učenec načrta tako-le:
nobis	miserabiliter
Adam ---attraxit — — — mortem
transgressione	sua
Glej, tu se povrača vse na glagol attraxit (kakor v krogu vsi trakovi k središču) po kakem pravilu, namreč: Adam attraxit po pravilu VI, attraxit mortem po VIII., attraxit nobis po VIL, attraxit misere po XI., attraxit transgressione po IX., transgressione po III.
Učitelj-. Moreš-li ta stavek razširiti po drugih pravilih, dodavajoč druge besede?
Učenec: Znam, ako Vam je ljubo.
Učitelj: Urno!
Učenec: Po pravilu I. dodam imenu še drugo ime v istem sklonu: Adam pater, po pravilu II. drugo ime v ro-dilniku, pater hominum, po pravilu III. dostavim povsod, kjer morem, pridevnike in vse, kar je po drugih pravilih potrebno, tako-le: Adam creatus ex limo terrae, primus pa,ter omnium hominum (nocentissimorum jam sibi ipsis peccandi libidine) attraxit omnibus nobis certam mortem, temeraria transgressione sua, credens satanae tam facile, quaerenti perdere omnes nos per illum et in illo. (Po Adamu, iz prsti ustvarjenem, pradedu vseh ljudij (ki si odsihdob sami tako zelo škodujejo vsled veselja do greha), prišla je nad vse ljudi gotova smrt vsled njegovega lahko-mišljenega pregreška, ker je tako hitro verjel satanu, ki je skušal nas vse pogubiti po njem in v njem).
Učitelj: So-li v tem stavku vzgledi za vsa pravila?
Učenec: Da!
Učitelj: Koliko besed je v tem stavku?
Učenec (šteje in potem odgovori): Šestintrideset.
Učitelj: Ali je torej zložen stavek?
Učenec. Ne, jednovit.
Učitelj-. Zakaj?
Učenec: Ker ima samo jeden imenovalnik, Adam, in le jeden osebni glagol, attraxit.
Učitelj-. Kaj pa je z drugimi mnogimi besedami?
Učenec-. Dopolnjujejo misel.
Učitelj-. Ti naslednji, ali moreš pretvoriti ta jednoviti stavek v zloženi?
Učenec-. Da. ako postavim več imenovalnikov in glagolov ali vsaj jednega izmed njiju.
Učitelj-. Snuj vezalen stavek!
Učenec: Et Adam et Eva transgrediendo attraxerunt nobis mortem. (Po Adamu in po Evi je prišla vsled pre-greška smrt na nas).
Učitelj: Povej nikalno-vezalen stavek!
Uče?iec: Nec Adam nec Eva excusari possunt. (Niti Adama niti Eve ne moremo opravičevati.)
Učitelj: Povej vrstilen stavek!
Učenec: Eva primum transgressa est, deinde Adam. (Eva je grešila prva, potem Adam.)
Učitelj: Povej primerjalen stavek!
Učenec: Eva gravius peccavit quam Adam. (Eva je grešila huje kot Adam.)
Učitelj: Povej ločilen stavek!
Učenec: Sive Adam peccavit magis, sive Eva, vos tamen morimur. (Ali je Adam bulje grešil, ali Eva, mi vender moramo umreti.)
Učitelj: Povej dopusten stavek!
Učenec: Quamquam nos ibi non fuimus, morimur tamen. (Dasi tudi nismo bili zraven, vender moramo umreti.)
Didaktik: Nehajte, mudi se, vidimo Vašo pridnost in večjo korist Vaše slovnice od navadne. Povejte nam zdaj o vsebini „Vrat jezikov", kako jo poučujete!
Učitelj: Kakor tudi drugo: Jaz govorim, učenci posnemajo. Prečilam jim kako perijodo in jo takoj prevedem v materinščino, učenci store isto zapored. Potem pokažem
4
stvari, ki so označene z besedami, ako jih je sploh moči pokazati; ako ne, narišem jih na tablo ali opišem z besedami tako, da jih morajo umeti. Tudi jih peljem na vrt, na polje, v vinograd in gozd in k j-okodelcem itd., da sami vidijo, kar se ondi godi in kako, da sami vonjajo duh cvetlic. Tako predočim tudi ostalim čutom vse, kar je mogoče, da se na ta način učenci prepričajo o vsakojakih stvareh, katere vidijo, slišijo, duhajo, okušajo in tipajo. To jim koristi tem bolje, ker bodo mogli potem, kadar jim bode o čem govoriti, v resnici govoriti, ne pa se širokoustiti.
Didaktik-. Ali jih veseli tako postopanje?
Učitelj: Kako ne? Vsak dan vidijo kaj novega, kar jih zabava, in nikjer ne obstanejo, ker jih povsod podpiramo.
Didaktik: Vaše postopanje je lepo, to moram reči. Toda ali tekmujejo ti Vaši ljudje tudi pri tem predmetu?
Učitelj-. Seveda, zase in pred drugimi.
Didaktik: Kako za-se?
Učitelj-. Da si urijo spomin, dam jim te tri osmerokotne kocke. Samo z jedno kockajo od začetka do §. 10., od tu do §. 100. z dvema, od tu do konca s tremi!
Didaktik-. Kako?
Učitelj: Učenec mora povedati ravno tisto perijodo iz „Jezikovnih vrat", katero mu kažejo vrhnja števila. Ako je ne ve, izgubi igro in mora nehati igrati, dokler je drugi ne končajo. Komur se nič ne ustavi, ta je zmagovalec. Ta dobi ime zmagovalca (ali bolje kralja), dokler ga ne prekosi pri drugem tekmovanji drug tekmec.
Didaktik: Ko bi imeli čas, radi bi videli Vašo igro, pa odgodimo to! Kajti vidimo, da je to zabavna in jako koristna igra. Katera je javna igra za stavo?
Učitelj-. Kar ravno vidite, gospoda moja. Kajti vsa enciklopedija stvarij v besedilu „Vrat jezikov" je uprizorjena v 8 predstavah. V teh igrah dobi vsak učenec svojo nalogo, da jo igra kolikor mogoče dobro, kazaje stvari same ali vsaj njih slike in neposredno predočevaje dejanja. Na ta način smo Vam zadnjič predstavljali prirodne in umetne
stvari v treh delih, danes pa Vam kažemo dobro urejeno šolo, kaj se v njej vrši in kako. Štiri take dele bodemo še predstavljali, potem šele bode vse dokončano v živem delovanji.
Kralj: To je torej? Igrajte tedaj, kakor Vam drago, ljubi otroci, kakor v šoli tako v predstavi, potem bodete kdaj vredni, da nastopite na odru države. Zdaj idite, pozneje pa pridite k obedu!
(Priklonijo se in odidejo.)
Četrti prizor.
Didaktik: Tvojemu veščemu voditeljstvu je izročen najvišji razred trirazredne latinske šole, razred dvorane. Povej, s katerim učnim smotrom? Katere naloge ima izpolniti Tvoja pridnost?
Učitelj-. Moja naloga je ta, da dokončam pouk v latinščini, tako da imajo moji ljudje iz te dvorane neposredni vhod v svetišče pisateljev, da ondi premotravajo na lastno roko vse stvari in si tako nabirajo zakladov svetskega spoznanja.
Didaktik-. To je vender lepo. Pa po katerem potu vodiš Svoje učence k temu smotru?
Učitelj: Imam ista tri pomožna sredstva za jezikovni pouk, kot učitelji prejšnjih razredov: Nomenclaturo rerum, slovar in slovnico, a vse v novi obliki in z izbranimi izrazi. Kajti opis stvarij v „Dvorani" ni priprost in priroden, kakor v „ Vratih" (kjer je zadostovalo, da se je imenovalo scapha [čoln] scapha in ligo [sekira] ligo), temveč tak, ki vedno izraža različno z različnim ali na drug način, in tako nikdar ne izgubi svojega zanimanja vsled prijetne menjave. Prav tak je moj Lexicon latino-latinum, kateri uči zamenjavati jednovrstna zaznamovanja stvarij z izbranejšimi sestavami in stavki pisateljev. In moja slovnica se imenuje Gram-matica elegans, ,ker odpira umetnost, kako je pretvarjati govor na sto načinov.
Didaktik: En Rhodus! en salta! Napravi poskus s to umetnostjo Svoje slovnice „Grammatica elegans".
Učitelj učencem: Pripravite se in pokažite Svoje napredke ne iz knjige, temveč iz pameti brez spotikljeja. Ti prvi, kaj je Grammatica elegans?
1.	učenec-. Umetnost, govoriti izbrano.
Učitelj-. Kaj se pravi, govoriti izbrano?
Isti To, kar imamo na misli, izražati še na drugačen način, kakor je oni, ki ga terjajo jezikovni zakoni, in vender govoriti tako, da nas bodo umevali raje in bolje, nego bi nas umevali, ko bi govorili s prirodnimi izrazi.
Učitelj-. Ti naslednji, kaj se pravi, govoriti izbrano po pravilih umetnosti?
2.	učenec: Takoj znati izpremeniti izraz in vedeti zakaj se mora ta izraz zamenjati tako ali tako.
Učitelj: Ali imaš one izraze pripravljene?
2. učenec: Upam.
Učitelj: Tu ne zadostuje, da upaš, Ti moraš za trdno vedeti, kar veš. Povej torej, na koliko načinov moremo pretvarjati izraze.
2.	meneč: Sosebno na tri: I. razširjevaje, II. skrčevaje, III. menjevaje. A menjava je zopet sedmera, 1) explanando, 2) idiotisando, 3) transponendo, 4) transmutando, 5) trans-nominando, 6) transfigurando, 7) transligando.
Učitelj: Kolikera je torej menjava v izrazu v obče?
Učenec: Devetera.
Učitelj didaktiku: Gospod, treba nam je le vzgleda, samo jednega stavka, da pokažemo, na koliko načinov moremo izpreminjati. Bodi tako dober in povej ga!
Didaktik: Bodi: Schola bona omnia docet exemplis (dobra šola uči vse z vzgledi.)
Učitelj: Dobro! Ti tretji, na koliko načinov moremo razširiti stavek?
3.	učenec: Na tri: Prvič glede na pojedine besede, potem glede na zložene izraze, slednjič stavek kot tak.
Učitelj: Razširi dani stavek glede na pojedine besede!
Učenec-. Illustris haec nostra schola, verae humanitatis officina vera, quaecunque disci opus habent ad usum vitae, docet et perdocet edocetque non rigidis praeceptis, sed amoenis perpetuisque exemplis (ta naša slavna šola, prava delavnica v resnici plemenite človečnosti, uči vse, kar se moramo učiti za življenje, natančno in temeljito, ne s hladnimi pravili, temveč s prijetnimi in vedno pripravljenimi vzgledi).
Učitelj: Ali moreš povedati, iz katerih vrelcev teko ti potočki razširjenja?
3.	učenec-. Znam to: To so pridevniki, protistavki, so-značne besede in opisi.
Učitelj-. Dosti. Ti četrti, skrči zopet ta razširjeni stavek s skrajšanjem vsega onega, kar se da skrajšati, ne da bi se oškodoval pomen; ostane naj le bistvo.
4.	učenec: Ako vse skrčim, ostane le prvi stavek; ta je dokaj kratek pa jedrnat; inače bi moral reči: Nos omnia exemplis (mi vse z vzgledi).
Učitelj-. Ni slabo. Ti sledeči, razloži navedeni stavek potančneje, da odstraniš, kar je morda temno in dvoumno, potem se razjasni pomen!
5.	učenec: Vse je že jasno. Morda pa bi rekli še bolj določno „učena šola", ker imajo slikarji, borilci, vojaki, pre-dice i. dr. tudi svoje šole.
Učitelj -. Sledeči, izpremeni jezikom vkupni govorni način v idijotizem latinski!
6.	učenec: Lepše bi se morda glasilo po latinski: Ludus discendi noster cuncta instituit meriš paradigmatis.
Učitelj-. Le nekoliko je lepše. Naslednji, premesti v danem stavku vseh pet besed! Povej pa prej, kolikokrat moreš premestiti besede.
Učenec: Stoindvajsetkrat.
Učitelj: Tolikokrat?
Učenec: Štiriindvajsetkrat morem začeti z besedo schola, ravno tolikokrat z nostra, prav tolikokrat z omnia, istokrat z docet, ravno tolikokrat z exemplis.
Učitelj: Vidim, da poznaš občudovanja vredno naraščanje. Premesti vsaj nekolikokrat!
7.	učenec: Schola nostra omnia exemplis docet. Schola nostra exemplis docet omnia. Schola nostra exemplis omnia docet. Omnia exemplis docet nostra schola. Omnia docet exemplis schola nostra. Exemplis omnia docet schola nostra.
Učitelj: Nehaj, dan bi bil prekratek. Ti naslednji, pre-drugači besede v stavku slovniški, sklone, čase, naklone!
8.	učenec: Scholae nostrae proprium est, per exempla docere omnia.
Učitelj: Ali ne znaš še drugače?
8.	učenec: Da, ako navajam vedno zopet druge sklone in čase.
Učitelj: Vidim, da znaš. Ti zadnji, imenuj tu navedene stvari drugače, t. j. izpremeni prave izraze v neprave.
9.	učenec: Palaestra mea statuas suas omnes ad Poly-cleti normas fingit.
Učitelj: Palaestra za schola, kaka podoba je to?
Učenec: Prenosba; kajti palaestra je borilnica.
Učitelj: Kaj je mea za nostra?
Učenec: Besedna prememba števila, jednine za množino.
Učitelj: Norma Polycleti za exemplari, kaj je to?
Učenec: Prenosba. Kajti tu se preobrazimo takorekoč v živ umotvor, da postane iz klade Merkur, lep snimek Božji.
Učitelj: Lepo! Ti še jedenkrat (prvemu), izpremeni obliko danega stavka, t. j. daj mu živahno vnanjost!
1. učenec: Hočem storiti tako. Najprej per interroga-tionem: Annon pulchra schola est, ubi omnia docentur exemplis. (Ni-li morda šola lepa, v kateri se uči vse z vzgledi?) Drugič per exclamationem: O felix schola, quae omnia docet exemplis! (O srečna šola, ki uči vse z vzgledi!) Tretjič per apostrophen (z ogovorom): Felix est schola, quae omnia doces exemplis! (Srečna si šola, ki učiš vse z vzgledi!) Četrtič per prosopopoeiam (ako govori šola kakor oseba): Me videte, sorores, scholae reliquae, et discite omnia
docere exemplis! (Glejte me, sestre, vi druge šole, in učite se vse učiti z vzgledi!)
Učitelj: Prenehaj, vidim, dobro razumeš tudi to umetnost, kako je okrasiti govor. Kdo zna ta stavek povedati v ritmu?
Učenec: 0 felix schola! ubi per clara exempla docentur omnia.
8. učenec: Jaz, gospod, imam ritem.
Učitelj-. Povej ga!
Učenec: ^uae dQcet exempljs sch0ia Est in motu tamquam mola.
Učitelj visokemu zboru: Tako smo izpreminjali Vaš stavek po besedah. Hočete-li, da ga izpreminjamo v zloženih izrazih in v stavkih?
(Didaktik pogleda kralja, kralj pa:) Čas nam ne dopušča tega. Vidimo, da ne delujete nespretno, niti ne brez gorečnosti v Svoji šoli. Kar delate še sicer, to bode videl in preskusil šolski predstojnik z didaktikom. Pred vsem pa moraš delovati nato, da vzbujaš zaupanje v Svoje poučevanje. To dosežeš, ako z vsemi učenci dosežeš smoter, kateri Vam je predpisan. Zdaj smete oditi.)
Peti prizor.
Šolski predstojnik: Kraljevsko Veličanstvo in ves visoki zbor svetnikov, prosim Vas najudaneje, da blagoizvolite določiti, ako smemo kar najprej na ta način poučevati mladino v šolah.
Kralj: Ah da, povejte vender Svoje mnenje o tem po vrsti!
Platon: Vsekdar sem zapazil, da je bolje voditi kakor siliti bodisi visokorejene duhove, bodisi človeško prirodo sploh. Po moji misli bi bilo torej popolnoma pridržati in vedno bolj razširjati in dopolnjevati to učbo, ki vodi duhove povsem le prijazno.
Eratosten: Ako je res, da vemo le to, kar si zapomnimo, tedaj je ta učba tudi zato hvale vredna, ker nepre-
stano vzbuja čute in z živimi vtisi krepko vzbuja domišljijo; neprenehoma jo zabava s prijetnimi opravili; s tem si učenec prav dobro zapomni vsako stvar in jo jasno razume. Naj se dovoli šolam, da uporabljajo te svoje podveze za čute, razum in spomin v lastni blagor!
Apolonij-. Če se prav spominjam, rekel je nekdo, da so vaje duša šole. Ako je to res, tedaj bode naša šola čvrsta, ker je takorekoč polna gorečih vaj.
Plinij: Vender mislim, da je treba nekake previdnosti, da se tako igranje ne izprevrže, temveč da ostane resnobno. Prav je velel Apel, da bi slikarji ne pogodili pravega, ko ne bi vedeli, kaj je zadosti. Ako se torej omeje te igre, potem naj se dovolijo šolam, da torej ne bodo nič drugega, nego predigre življenja!
Didaktik: Namen nam je samo ta, da se mladina ne uči za šolo, temveč za življenje, kar bodo še jasneje dokazale nastopne predstave (o nravstvenosti, o akademiškem življenji, o domačem življenji, o državi in veri). Od tega je zavisno, pravim, da iz šole izstopivši učenci ne najdejo ničesar, kar bi jim bilo še popolnoma novo, temveč le ono, česar so se že poprej učili spoznavati, le s to razliko, da se vrše stvari tu igraje, ondi pa resnobno. Naj torej velja nadpis, ki naj bi se napravil nad vrati vseh šol: Omnia sponte fluant, absit violentia rebus (vse naj se vrši samo ob sebi, odstrani naj se vsako nasilstvo)!
Kralj: Vidim, da se vsi popolnoma zlagate v Svojih sodbah in nočem se s svojim mnenjem ločiti od Vas. Naznanjam torej, da nastopno imej moč večnega zakona: Ljudi je izobraževati k človečnosti le po človeški, in vsaka šola bodi v resnici delavnica plemenitega človeškega izobraževanja kakeršnegakoli: Ti pa, šolski predstojnik, in vsi Tvoji tovariši, Vi morate marljivo čuvati, da se bode res vršilo vse tako. Vi ste tukaj najodličnejši vodniki, Vi ste krmarji, nosilci tega neba. Od Vaše pazljivosti same zavisi blagor šol. Kajti po Vas kot gibajočih središčih se bodo ravnali krogi, učitelji, in po njih zopet učenci kot Vaš svet
— bi —
tvarine, iz katere bodete, tako poraozi Bog, tvorili živo zlato in srebro in žive cvetke in rajska drevesca Bogu v sladko vonjavo; skratka, tvorili bodete povsod živa bitja, polna življenja, občutov in gibanja, lastno podobo Božjo v človeku. Vi drugi pa, hvala Vam, prijatelji moji, da ste prišli in dajali tako koristne svete o teh tako važnih stvareh!
(Oni vstanejo, potem tudi kralj, in zapuste oder.)
Epilog.
Visoko čislani gospodje, zaščitniki in dobrotniki! Pred Vami smo igrali šolo in pokazali z živim vzgledom, kako se uče znanosti v šoli v resnici igraje. Ali Vam je predstava ugajala? Nadejamo se. Toda prosimo tudi, da bi ugajal ta lep način, vse učiti in vsega se učiti. Ako dovolite, da bode ta Vaša šola vedno torišče duha, ne pa stope, tedaj ne bodemo od tu bežali, ker bi se radi še zabavali, temveč se bodemo v trumah tu stekali in ves čas pouka vstrajali, da nas vidite kdaj vrlo izobražene in spretne za vsako dobro delo. V to pomozi Bog! Vi pa, z Bogom! Ploskajte!
Kako pregnati lenobo iz šol.
Vsem šolskim občinam, sosebno pa izkušenim skrbnikom šole v Potoku
posvetil
J~_	Komenski.

Kako pregnati lenobo iz šol.
Mladini je naloga, da dela, starcem, da svetujejo.
Predstojniki, učitelji in učenci teh šol, . pozdrav Vam v imenu Kristovem!
Rad uporabim dano priliko, da posvetim svoje moči krščanski mladini in učencem, vsaj vem, da nam ponuja te povode višja oseba. Da bi mi le ne manjkalo marljivosti za to uporabo. Nezdravo stanje samo daje nam povod in vspodbudo, da poiščemo proti sredstev; ravno tako je nered sam povod, da vspostavimo zopet red, slabe nravnosti pa nas silijo, da izdajemo dobre zakone. A istina je, da naša obotavnost ne pazi vedno na to, niti nas ne vspodbuja, da bi iskali protisredstev. Navadno pustimo stvarem svoj tek, ali pa menimo, da smo že zadosti izpolnili svoje dolžnosti, ako tožimo in jadikujemo in s tem naznanjamo, da so nam znane neprilike. Potem tožimo, da se nahajamo v zmešnjavah, akoravno vidimo pred seboj kaj boljšega. Vender ostanemo v tej zmešnjavi, ker se ali nikdar za trdno ne odločimo, da bi se je rešili, ali pa se vender nikdar ne lotimo dela s pravo resnobo in spretnostjo.
Odtod pride, da se nas drže nedostatki tem trdneje, čim bolj se širijo v neugodnih razmerah. To ravno je, kar so imeli modreci starega veka na umu in kar so skušali razložiti z velikim učinkom, ustvarivši spev o jako težkem boji Herkulovem z lernejsko kačo, kateri je dvojno zopet zrastla odsekana glava. Pa bodi temu, kakor hoče, mi bi
se morali zoper svoje napake bojevati toliko časa, da bi jih naposled premogli z Božjo pomočjo. Meni je na tem, da začnem boj z jedno kugo učencev, z lenobo. Temu povod mi daje tožba, katero je pred kratkim izrekel nek moder mož o splošni nemarnosti premnogih učiteljev, po-učujočih na šolah — tudi na tej naši, in o površnem izvrševanji njihovih dolžnostij. Seveda se je nadejal, da bode polagoma prešla ta topoglavost, kajti že je prižgana luč boljše metode. Toda kaj pomaga, da prižigamo plamenice, ako pa ljudje nočejo odpreti svojih očij? V spomin mi je zopet prišel izrek nekega zelo učenega moža: Zastonj je, misliti na izboljšanje metod, ako se ne posreči, pregnati lenobo iz šol. Kako to pregnati, v to svrho se mi je zdelo primerno, objaviti zlato knjigo Ivana Forcija „0 načinu učenja". V tej knjigi naudaje učitelje in učence na občudovanja vredni način z ljubeznijo k učenju. Preskrbel sem torej za naše šole nov natis te knjige, kakor že poprej Er-penij na Belgijskem, — toda če le tudi z istim vspehom! Erpenij pripoveduje, da so mu vedeli mnogo hvale zato, ker je priporočal tega pisatelja. Pri nas se ne zgodi kaj takega; povsod le molče. Ni mi znano, če ga čitajo ali ne, če ga razumejo ali nočejo razumeti. Vender mislim, da mi je dolžnost, delovati na to, da bi ga razumeli. Prepričan sem, da nam kristijanom ni treba vprašati z nravoslovci, naj-li nehvaležnežem izkazujemo dobrote; vsaj pravi to Kristus (Mat. 5, 44. 45), apostel zagotavlja (2. Tes. 3, 13), in celo Seneka, katerega je vodila neka prirodna luč, spoznava, da se moramo usmiliti revežev. A reva je oni, kdor ne spozna tega, kar mu koristi; reva, kdor ne ve vhoda tja, kamor bi najraje prišel; reva, kdor izprevidi, a vender noče uporabljati pomoči; — vender še večja reva je oni, kdor nikakor noče uvideti svojih koristij, kdor zametuje vodnika in ga celd sovraži, kdor zavrača onega, ki ga opozarja na njegove napake in na protisredstva, katera bi mu bilo rabiti. Mi, o da bi vender vstrajali pri posnemanji Boga in še nadalje dobro želeli tudi nevoljnežem in jim koristili, ako
Bog blagoslovi naše delo. To je tedaj, kar je dalo povod, da sem spisal pričujoči spis pod naslovom „0 ž i vi j eni Forcij". Namen mu je ta, da sveti v novi obliki, ako se je v prejšnji pozabilo nanj; da torej razsvetljuje z jasno raz-obložbo svojega namena in v ožji dotiki z našimi razmerami. Naslovu sem dodal besede: Kako pregnati lenobo iz šol; kajti dokler ne odstranimo lenobe, te velikanske pečine, ki nam zapira pot k vsem krasotam, toliko časa bode, kakor menim, vse brez vspeha: vsi drugi načrti, vse vspodbujanje, vse želje za najboljše vspevanje šol, ves trud in vse skrbi blagonaklonjenih zaščitnikov, vsi radodarni darovi, na novo ustanovljena predavanja, dvorane in zavodi, naposled vsi dobri zakoni in vsi njih čuvaji, s kratka: vse, vse bode zastonj. Ah, skrbimo, da izdamo naredbe, s katerimi bodemo pregnali iz vrtov modrosti lenobo, to tako škodljivo zver, ali da toliko bolje izvršimo že izdane naredbe. Jaz hočem dati nov vzgled in sam se z vsemi močmi potruditi, da se doseže to. Tudi hočem ta kratek navod tiskan in zastonj dati na razpolago vsem meščanom naših šol in vsakemu, kateri bi ga zahteval. Vender stavim te-le pogoje: prvič, da ga bodo čitali, kajti knjig ne pišemo za molje, temveč za ljudi; drugič, da se bode to resno godilo, da se tako razume to, kar pove knjiga; tretjič, da se bode drug z drugim razgovarjal o tem predmetu in se tako medsebojno vspodbujal. Začnite torej, to je moja prošnja, biti ljudje, ki vkupno delujejo, ne pa taki, ki se osamljujejo; kajti prvo je bistvo luči, drugo temote.
Kako pregnati lenobo iz šol.
1.	Razpravljati hočemo tako, kakor oni, ki se posvetujejo o kaki stvari. Zato začnimo s slučajem, ki nam provzroča žalost in skrb, potem poiščimo sredstev, s katerimi bi odstranili to zlo, in naposled vspodbujajmo vse one, ki bi mogli biti tu kakorkoli udeleženi.
2.	Slučaj, ki nas tu vznemirja, ta je pogrezanje šol v neko tajno bolezen. To pogrezanje je tako globoko, da šole ne kažejo niti ostanka prave življenske moči ali sveže barve na obrazu, temveč le mršavost in bledost. Vender pa zametavajo zdravila ali jih nerade uživajo, in zaužite jim nič ne koristijo, marveč jih le vznemirjajo in slabe'.
3.	Da je temu zlu več, ali bolje rečeno raznih vzrokov, tega nočem zanikavati. Mislim pa, da je tem vzrokom moči najti skupni vir; vsaj so našli in poskušali za posebne slabosti posebna zdravila. To zlo je neka ukoreninjena topost in letargija, ki ne pazi prostovoljno na svrho šolskega življenja, niti ne odpira očij, kadar jo kdo drug opozori na to svrho, niti ne dopusti, da bi jo rešil te zaspanosti, akotudi jo vidi sama.
4.	Da razložim to, razjasnil bodem po vrsti te tri pojme, katere obsega nadpis.
I. Kaj je šola po svoji ideji drugega, nego borišče naporov (akoravno bi utegnili biti le ti tudi prijetni)' (§§■ 5-22.)
II. Kaj nam je reči o lenobi, nego: polastila se je šol silno in pogubno? (§§ 23—39.)
III. Kaj je opomniti o izganjanji lenobe, nego: ni drugega sredstva za ozdravljenje šol, nego temeljito pregnati to škodljivo zver? In kdo naj jo prežene? (§§• 40 i. d.)
5.	Najjednovitejša razlaga pojma o šoli je: ista je krog učiteljev in učencev. Poučevanje je delo, tedaj je šola borišče delovanja; kajti poučevati ni drugega, nego uvajati nevedne v vednost, učiti se ni drugega, nego vojenim biti. Toda kdor vodi, ta hodi naprej, kdor je vojen, sledi prvemu. Hoditi pred kom in slediti komu je hoja; in kdor hodi, ne stoji, ne leži, ne spi, ne sanja in ne zdeha, temveč se giba, premika se, napenja svoje živce, giblje se z vsem životom in doseže svoj smoter le z neprestanim gibanjem.
6.	Kdor bi hotel reči, ne da bi razumel, beseda šola je vender grškega izvira: shole, t. j. brezdelica, pokoj, — pokoj pa je nasproten delu, temu moram odgovoriti: Pokoj je nasproten le mehaniškemu, telo utrudljivemu delu, kajti znano je, da se učenec oprosti dela le zato, da uporabi vse sile svojega bitja za tem večjo duševno silo.
7.	Jednako so dali latinskim šolam tudi ime ludus, t. j. igra, ne morda zato, da bi mislili učenci, da smejo igrati s kockami, kartami ali šah in se kratkočasiti brez koristi kako drugače, temveč da so si v svesti, da jim je šola zavetišče, kjer jih ne utruja prav uravnano učenje, ampak jim vzbuja na Jjubeznjiv in prijeten način duha in telo, kakor se to godi tudi pri igrah.
8.	Da šola ni nič drugega, nego vedna delavnica, razvidno je tudi iz častnih pridevkov, katere so dajali šolam, ali iz prenesenih definicij, s katerimi označujejo delovanje šolsko in učiteljsko. Preglejmo nekaj takih pridevkov in definicij.
9.	Prvič, šola se imenuje delavnica človečnosti, kjer se izobražujejo mladi in neizobraženi ljudje v ta namen, da popolnoma in resnično vsprejemajo glavna vodila človečnosti, da ne ostanejo neotesanci, temveč da izstopijo iz šole kot podobe živega Boga, kot stvari, kar najbolj slične
5
svojemu stvarniku. Po delavnicah rokodelcev in umetnikov (sosebno kovačev, ključarjev, mizarjev, kiparjev, slikarjev) ne pasejo nikdar lenobe; tu se razlega neprestano delovanje (n. pr. kadar režejo, cepijo in stružijo les, dolbejo in tolčejo, rezljajo in slikajo); nobeden dan ne mine brez posla, ni ga praznovanja razen ob nedeljah in praznikih; tako in nič drugače bodi urejena tudi šola; v nobeni mehaniški delavnici ne bodi živahneje, nego v tej delavnici modrosti, kateri bodi neznan vsak praznik, razen onega, ki se obhaja po volji Božji.
10.	Šole se tudi prav primerno imenujejo delavnice luči, ker jim je glavni namen ta, da razsvetljujejo duhove, ki naj preženo temo naše nevednosti, zmot in greha. Ako pa si predstavljamo šolo kot delavnico luči in svetilk, tedaj si moramo misliti tudi pridne in živahne delavce, izmed katerih iščejo nekateri tvarine za plamenice, drugi pa pripravljajo zanje stenj, tope vosek ali loj, namakajo stenj, vlivajo sveče itd. Še drugi pripravljajo netilo, krešejo ogenj, prižigajo luči z žveplenkami, natikajo jih na svečnike, utri-njajo luč z usekačem in učinijo s tem, da je povsod vse svetlo.
11.	Prav prikladno so nekateri primerjali šole s stavbarstvom, ker se v resnici v njej usposobljajo ljudje, ki naj se zlagajo z društvenim življenjem — ekonomiškim, politiškim, cerkvenim, — rekel bi, kot dobro obrezano kamenje, ako le najdejo svoje mesto pri stavbi, katero naj bi urejali pravilno. Ako pa nočemo smatrati tega dela kot čisto človeškega, temveč kot delo večne resnice, katero upravljajo ljudje, tedaj storimo prav, ako se ozremo na modrega Salomona. Ko je namreč ta hotel postaviti Bogu tempel, sebi palačo in svoji ženi, faraonovi hčeri, hišo (to troje predstavlja cerkev, državo in šolo), najel je v to silno veliko spretnih in pridnih delavcev. Na Libanon je poslal 80.000 kamenolomcev in drvarjev in 70.000 težakov, poleg 1300 paznikov, ki so sekali in obtesavali cedre, prenašali jih k morju, ondi jih vezali v plavi in odpravljali v Jeruzalem. Kovinarji pa so vlivali kovino na planjavah
ob Jordanu med Suhotom in Zartanom. Vse to nam kaže, da pri cerkveni in državni stavbi ni mogoče skrbno obdelovati živih kamenov in debel brez obširnega dela, ki se ima izvršiti, namreč brez šolskih vednostij. V šoli se torej le dela; to delo pa je prijetno, ako se prav vrši, jednako delu v dišečem gozdu na Libanonu in na rožnih planjavah ob Jordanu (1. kralj. 5, 15 in 7, 46).
12.	Ako pa primerjamo šolo čredi angelov Božjih, pasočih se po livadi modrosti, tedaj vidimo tudi, da je tu treba delati in se truditi, ne pa pasti lenobo, kakor nas uči očak Jakob, pasoč svojemu svaku Labanu čredo, rekoč, da mu je služil z vsemi močmi (1. Mojz. 31, 6); podnevi je mrl od vročine in ponoči od mraza ter ni mogel zaspati (V. 40). Ako pa toži Bog o pastirjih Iz-raelovih, da ne pasejo čred, ne skrbe za onemogle, ne zdravijo bolnikov, ne obvezavajo ranjencev, ne kažejo prave poti onim, ki zaidejo, in ne iščejo onih, ki so se izgubili (Hez. 34, 4), tedaj to zadosti kaže, koliko pazljivosti, koliko skrbi, koliko truda je treba tudi pri človeški paši (bodisi da je to paša ovac v cerkvi, ali paša ovnov, kozlov, bikov, medvedov in levov v državi, ali naposled paša jagnjet, kozličev, telet in mladih levov v šoli).
13.	Umestno se primerjajo šole tudi drevesnicam, ker so šole v resnici drevesnice za cerkev in. državo. Previden vrtnar namreč ne seje in ne sadi mladih drevesec takoj tja, kjer naj pozneje stoje in rode plod, temveč na poseben prostor na vrtu, katerega imenuje drevesnico ali sadišče; istotako ne moremo ljudij takoj premeščati v cerkev in državo in jih ondi voditi; marveč se mora to zgoditi poprej in sicer v mladosti, dokler še nimajo bremen in so sposobni, izuriti se v vseh stvareh. Vrtnar ima s svojim sadiščem premnogo truda, da vzgoji v njem iz semena mlade rastlinice, ali da jih prenese iz gozdov na vrt, kjer naj se čvrsto ukoreninijo; nadalje jih mora polivati, presajati, obre-zavati, da rode dober plod, mora jih snažiti in gojiti po več let skrbno in neprestano, da postanejo čvrste in močne;
5*
slednjič jih mora presaditi na določeno mesto na vrtu, kjer naj rode plod. Prav tako je tudi tu; tudi tu je neobhodno treba, da se mnogo in skrbno deluje v sadiščih cerkvenih in državnih, ako nočemo, da se ne posuše in ne ukončajo naše rastlinice, ki naj bi donašale pozneje obilo plodu.
14.	Najpriličneje pa primerjamo šolo porodišču, kakor veleva apostol, rekoč, da smatrajmo mlade kristijane za ravnokar rojeno deco ter jo hranimo s pametnim, čistim mlekom (1. Petr. 2, 2). Tudi Sokrat, filozof, sin babičin, postal je modrijan in je mnogokaterega duha navajal k modrosti, a je po lastni izpovedbi opravljal svoj posel z nekako porodniško umetnostjo duhov. Jako bistroumno! Bog je navdal s semenom modrosti in kreposti svojo drago podobo, človeško prirodo, da je v vseh svojih pojedinih bitjih deležna duha, t. j. sposobnosti za učenje; samo da bi le ne manjkalo ljudij. ki bi umeli povijati na prijeten način in tako srečno stvarjati lepo dete modrosti, zgovorno in krepostno. V porodiščih je vse polno dela; mati leži v postelji, babica jej donaša zdravil, vsi navzočniki pa gledajo le na to, kako bi pripomogli porodnici in otroku k zdravju in življenju; in če ne morejo drugega, pa molijo. Ali moremo torej misliti, da bi bil duševni porod manj resen in truda-poln, ali da bi se mogel izvršiti brez dela in igraje?
15.	Naposled se imenuje šola tudi borišče modric in se primerja vojni. Tu se namreč zbira iz izbornih mož vojna truma, ki naj se bori' zoper sovražnike človeškega bitja, zoper nevednost, zmote, napake, in ki naj prežene iz cerkve in države vso surovost, brezbožnost itd. Kdo pa je videl še kdaj, da bi se bili vojskovali brez mnogo težav? Vojne se ne začenjajo zaradi zabave, temveč z nadlogami in težavami, in končujejo se z naporom vseh sil, dokler se ne vrne knezom, vodnikom in vojakom mir in varnost, ž njima pa slava in bogat plen, podarjen z veseljem in vriskanjem.
16.	Iz tega bodi razvidno, kaj so šole, in da terjajo tvornih stanovnikov, namreč učiteljev in učencev, razen teh
pa še poslovojev, t. j. šolskih predstojnikov in nadzornikov. Da povemo to še jasneje, preglejmo zdaj vzor dobrega učitelja, dobrega učenca, dobrega šolskega nadzornika posamezno.
17. Dober učitelj je oni, ki si prizadeva, da je to, kar pove ime, namreč učitelj, ne pa učiteljska krinka. Učiteljskemu delu se torej ne sme odtegovati, temveč je iskati; tak učitelj ne deluje zato, da bi zadostil obliki, ampak resnobno, ne seje v zrak, ampak z namenom, da bi napredovali učenci krepko in neprespano. Menil bode, da veljajo njemu besede Senekine: Plemenite duhove živi delo; ni dovolj, da se samo braniš dela, hrepeneti moraš po njem; ne spodobi se možu, cla se boji znoja. Zato bode dober učitelj skušal z lastnim vzgledom vspodbuditi učence k posnemanju teh besed. Dobri učitelj sepoprašuje: Koga poučuj? (Dober učitelj se veseli dobrega obiskovanja, pravi Fabij.) Vpraša se nadalje: Kaj poučuj? Kajti on želi, temeljito učiti vse v vseh stvareh. Vpraša se nadalje: Kako poučuj? da dotekajo vrelci znanostij brez udarcev, brez tožeb, brez sile, brez protivja, skratka, ljubeznjivo in prijetno. On je sličen tvornemu kiparju, ki si prizadeva, kako bi kolikor moči lepo izdolbe!, naslikal, upodobil in ugladil svoje kipe in jim tako udahnil največjo sličnost z izvirnikom. Kot pristen in čist služabnik večne luči želi razgnati duševno temoto in razširjati svetlobo nad vse misli in vsa dejanja. Kot podjeten stavbinski mojster seka povsod gozd prosvete, vozi ga vkup, prinaša na mesto, meri, zravnava, obsekuje ter tako vse in vsem nazorom priličuje in spretno urejuje z namenom, da bi se postavile stavbe po vsem stavbišči človeškega bitja. Kot dober pastir je vsak čas pri čredi svojih jagnjet, skrbno pazeč, kako bi jih obvaroval divjih živalij, boleznij, izpotja, a vodil na zdrave pašnike in napajal s svežo vodo. Kot marljiv vrtnar skrbi za vse rastline pod nebom, ki so mu izročene v varstvo, ter jih ves čas skrbno presaja, namaka, oživlja in učvrščuje. Kot vesten porodniški zdravnik, poklican k stokajočim
duhovom, skrbel bode najpazljiveje, da porode duhovi lažje in srečneje. Naposled kot srčen vojskovoj, poslan proti surovosti in brezbožnosti itd. Srečne šole, ki so podrejene takim mojstrom!
18.	Istotako bodi dober učenec tak, kakor ga natanko označuje njegovo ime: kar najbolje ukaželjen in nobenega truda se ne boječ, da doume znanost. Tudi njegovega plemenitega duha bode živilo delo; ne bode mu dovolj samo to, da se ne boji truda, temveč je bode celo iskal, četudi se mu bode znojiti pri tem. Smoter mu bode vedno le najvišji, ne pa srednji; vedno bode težil po tem, da se česa nauči, dokler čuti, da mu nedostaje še kaj. Povsod bode posnemal one, od katerih se uči, učitelje svoje, povsod bode skušal, prekositi součence svoje; največje hrepenenje in prizadevanje mu bode, kako bi postal jednak onim, kako bi prekosil le-te. Jednak bode dobri snovi, želeč, kako bi se pretvoril v izvrstno obliko, da, kako bi postal sličen celo Bogu. Kot čisti eter bode žaril od želje, da bi vase vsprejel svetlobo. Kot poravnano stavbišče bode hrepenel, da bi bil napolnjen z najlepšimi stavbami vse modrosti. Jed-nako jagnjetu bode kar najbolje poželel paše in krme. Kot plemenita rastlinica bode koprnel po tem, da bi vzrastel kot razraščeno drevo Božjega raja in prinašal ljubkega, dobro dišečega sadja v obilnosti. Kot duša, ki se čuti oplojeno z Božjim semenom in se veseli rojstva živega potomca modrosti in kreposti, ustrezal bode v vseh stvareh babicam. Slednjič kot dober vojak, ki sluša svojega vodnika na migljaj, boril se bode najhrabreje za zmago.
19.	Dober šolski nadzornik je oni, ki z vso marljivostjo skrbi za vspevanje šole in kateri se ne počuti dobro, ako se njegovi šoli ne godi dobro. Kajti on misli, da je ista njegova Sparta, da on deluje pri šoli zato, da jo oskrbi z vsemi mogočimi sredstvi. On torej stori, kar stori dober vladar s svojo vojsko; da jej dobre vojskovoje, poveljnike in stotnike, svetuje jim, kako je prav tako dobre vojake ali pridobiti ali izobražiti z vajo; slednjič razvrsti vse te
v dobrem redu. Vojsko oboroži z izvrstnim orožjem, drži jo v redu z zakoni, naloži jej s prisego dolžnost zvestobe in skrbi, da se jej zagotovi in pravočasno izplačuje pravo plačilo; potem jo vodi proti sovražniku in jej veleva, da naj se bori na vso moč. Nikakor pa ne dopusti, da bi bila vojska lena, temveč jo neprenehoma vzdržuje čilo, nalagajoč jej okopna dela, preskrbljevanje živeža, razstreseno streljanje in sokob s sovražnikom. Kadarkoli pa pride do bitke, ne opusti nikdar, kar je treba, kajti takoj prijezdi, uredi ali popravi bojno vrsto, vedno prosi, opominja, obljubuje in žuga, zavrača begune, podpira onemogle, hvali hrabre vojake itd., skratka, neutrudno je delaven, dokler ni zmaga njegova. Kajti on ve, ako se stvari razvijajo slabo, bil bi to propad domovine, njega pa bi zadela sramota in zaničevanje; nasprotno pa bi pridobil z zmago varnost domovini in sebi slavo.
20.	Glej, kako se terja tu povsod gibčnost in marljivost, vedni vzlet duha, napor močij, vstrajna pridnost, napor za naporom in skoro neprestana pazljivost, ne pa obotavljanje, zaostajanje, ogledovanje tega, kar se je storilo, temveč onega, kar se ima še storiti, dokler se ne doseže smoter.
21.	Ali pa najdemo vse to v šolah in s prav takim ognjem? Ko bi vender bilo tako! Kajti potem bi videli v resnici, da vse prav vspeva z Božjim blagoslovom, ako pazimo in delamo.
22.	A vse to nam ugrabi ona jako škodljiva in ne-delavna zver, o kateri smo začeli razpravljati, lenoba. Preglejmo zdaj, kako je izpodbujati duhove, da jo preženo. 1. Kaj je lenoba? 2. Koliko se je razširila po šolah? in 3. S katerim škodljivim vplivom?
23.	Lenoba je strah pred trudom, združena s tožljivostjo. Zato obsega 1. izogibanje pred temi napori ali tako zvano mrzost do dela, 2. slabo, hladno, površno in brezčutno upravljanje taistih in 3. brezposelnost in opuščanje že pričetih del.
24.	Ali pa ne vidimo teh treh pojavov po vseh šolah ? Ali ne beže učitelji in učenci raje iz šol, nego bi hodili vanje? (Izjema so tisti, ki morajo vstrajati, ker si služijo tu kruha, katerega bi ne našli drugod.) Ali pa ne potiatijo oni, ki ostanejo, boljši del časa s pohajkovanjem in praznovanjem? In ali ne poučujejo v urah, katere morajo izpolniti, vse le zaspano, nemarno, flegmatiško in le tako, da izpolnijo čas? In ali ne beže konečno odtod, kot iz stop, ne da bi dosegli učni smoter?
25.	Ako podrobneje opazujemo učitelje, vidimo, odkod pride njih lenoba. Prvič, ker jih ni skrb, da bi si prisvojili pravo in popolno luč prave omike, in ker se še mnogo manje potrudijo, da bi dosegli to omiko. V potrdilo tega naj navedem kot zrcalo oni izrek Erazmov, ki je pridejan Forciju: Kdor bi hotel kogarkoli poučevati (kogarkoli, pravi, takorekoč jednega; kaj bi torej ne storil oni, ki bi hotel poučevati vso šolo in temu pouku posvetiti svoje življenje?), tiudil se bode, da predava najbolje. Kdor pa bi najbolje predaval na najboljši način, ta bi moral znati vse, ali vsaj ono, kar je iz vsake učne stroke naj izbor ne je, ako bi namreč človeški duh ne znal vsega. Pri njem (t. j. pri znanstvenem učitelji) nisem zadovoljen z desetimi ali dvanajstimi pisatelji, od njega zahtevam, da je vešč vsemu znanju, kajti njemu ne sme biti nič neznanega (dobro zapomniti!), akotudi uči le najmanje. Zato mora imeti pregled o vseh pisateljih, da tako čita najboljšega naprej, a tako, da mu ni neznan nobeden itd. — Koliko pa je učiteljev, ki bi se pred vsem sami poučili s tako popolno izobražbo, ki bi bili živa knjižnica, svetlo solnce svojim učencem, obsevajoč jih od vseh stranij?
26.	Iz tega je razvidno, da nihče ne more učiti tega, česar sam ne zna, in da niti ne ume niti mu ni mar pospeševati napredovanje svojih učencev v tem znanji. V katere šole, vprašam, uvajajo voditelji dobre pisatelje? kateri pisatelji se čitajo? morda deset ali dvanajst? In vender ni Erazem zadovoljen s tem.
27.	Pa recimo, da jih ta ali oni učitelj čita s svojimi učenci, ali se godi to marljivo? Koliko urna dan uče? Ali je mnogo mož, kakor Forcij, ki bi mogli reči o sebi, kakor oni: Vsak dan sem učil dvanajst ur; razen tega sem predaval jedenkrat zaradi vaje, in sicer ali o Bogu ali o svetu ali o dragih vprašanjih (prim. pogl. 16. njegovega spisa „0 načinu poučevanja")? Kje je najti takega Forcija?
28.	Kaj naj rečem o gojencih po šolah? Ali ni očitno, da jih obdaje od vseh stranij najzagrizenejši sovražnik, lenoba? Kajti prvič sta jim duh in čud obkoljena s tako debelo temo, da ne morejo ugledati bliščobe pravega in popolnega poučevanja. Zaradi tega tudi ne občutijo v svoji notranjosti poželenja po tem, zadovoljni so, akotudi se jim podajejo znanosti le površno; nič jim ni do boljšega pouka. Jednaki so nespretnemu in nemarnemu jetniku, kateri se ne potrudi, da bi se rešil iz temne ječe, akoravno bi mogel razbiti spone in uiti, temveč raje živi v temi in nesnagi.
29.	Lena so nadalje ušesa, kajti nočejo poslušati svojih učiteljev, in to tudi tedaj ne, ako bi bila prilika za to. Ako pa jih poslušajo, poslušajo jih tako, kakor ne bi jih poslušala; mnogo let se uče taki otroci, a drugega niso, nego učenci.
30.	Tudi njih oči so lene in slepe, zato so učenci preleni, da bi čitali knjige tudi doma. Po imenu skrbe za lepe umetnosti, v resnici pa pasejo lenobo in so čmerni.
31.	Kaj naj rečem o jeziku? Da je največkrat okoren, kaže to, ker učenci malokdaj izprašujejo, medlo odgovarjajo, leno govore.
32.	Kaj pa o notranjih čutih? Tudi tu je vse gnilo. Učenci ne zahtevajo, da bi nasitili duha z jedjo modrosti; nočejo natezati spomina, da bi se vsak dan naučili kaj na pamet in shranili v onem skritem duševnem zakladu; šfe manje jih je volja, svoj razum vzbujati z lastnim premišljevanjem.
33.	Roke se nekaterim polenijo tako, da si ne prizadevajo, zapisovati si dobrih pravil iz pisateljev; zato se
ne morejo poučiti s takim zakladom izpiskov (brez katerih ne postanemo učenjaki).
34.	Posledica tej brezdelnosti posamnih delov je oslabljenje vsega telesa in duha. Zato si največ učencev ni v svesti svojega pravega namena, čemu so dijaki in čemu se uče v šoli, temveč le jedo, pij(5 in spe (ne morda samo ponoči, ampak tudi čez potrebo, podnevi), pasejo lenobo in zapravljajo tako lepo spomlad življenja, leta mladostna.
35.	Ali ako se vadijo česakoli, tedaj to niso prave vaje in so nevredne tega slavnega načina življenja; te vaje so le kocke, karte, borilne vaje, zabavni izprehodi, malopridni pogovori, nezmerno popivanje, ponočno klatenje itd.
36.	Kako pa slednjič skrbe šolski nadzorniki za vspevanje šol? Kako marljivo odkrivajo nerednosti? Kako resno se trudijo, zaprečiti zmešnjave? Po nekaterih krajih ni nobenega šolskega nadzornika, ker niso nobenega nastavili. Ondi pa, kjer so kateri, redkokdaj so taki, ki bi imeli potrebne vrline za svojo službo, ki bi vse pregledovali bistrovidno in vršili z gorečnostjo, ampak taki, ki ne opravljajo svojih dolžnostij na častivreden način. Šole obiskujejo namreč poredkoma, malokdaj izprašujejo učitelje in učence, malokdaj karajo lenuhe itd., temveč puste stvari, kakeršne so, da bi le ne žalili nikoga.
37.	Kaj more nastati iz tega drugega, nego to, kar vidimo v obrtnih delavnicah, ako so poslovoji kesni in raje spe, igrajo in pohajkujejo? To namreč, da ne izvršujejo in ne dokončavajo naročil. Kaj drugega, nego kar se godi na stavbiščih, kjer se potrebni les no poseka v gozdu, ne ob-teše skrbno, ne obreže in ne obdela? To namreč, da ostanejo stavbišča prazna, ali da se postavijo namesto obljubljenih palač le koče, a še te razdrapane in razpokane in nepravilne, neosnažene in skažene? Kaj drugega, nego kar se godi v vojski, ako so vojskovoj in vojaki nemarni, ako jim ni mar zmage, četudi jim stvari dobro kažejo? Kaj drugega, nego kar se godi na vrtu in polji, ako raste sitni
plevel po zanemarjenih njivah, namesto bujnega rastlinstva trnje, namesto plodii nerodovitnost?
38.	Na ta način, pravim, opuščajo lene šole zaželjeni plod; iz svojih delavnic oddajejo namesto ličnih kipov neokretne klade, namesto luči sveta dimne požare, namesto nedolžnih jagnjet pohotne kozle, namesto plodovitih dreves trnjevo grmovje. Ako hočemo ta zla kdaj odstraniti, mora se iz šol pregnati lenoba.
39.	Kaj pa se pravi pregnati? S silo postopati proti kaki reči, katera nam je nadležna in se noče umakniti sama od sebe. ali se ne da odstraniti rado-voljno. Preženemo jo namreč potem s krikom, ali jo pahnemo od sebe z rokami, *ali jo razbijemo s cepcem, ali jo naženemo z bičem ali s kakim drugim podobnim sredstvom, preplašivši jo tako, da zbeži.
40.	Ako torej zahtevamo, da se mora pregnati lenoba, izrekamo, da se mora s silo izkoreniniti ona preškodljiva navada, ki nas mehkuži in uspava, da ne moremo tekmovati pri dosezanji modrosti. To silo moramo uporabljati tako, da se to zlo ne bode nič več ukoreninilo v šolah, nikdar ne dopuščalo ondi.
41.	Kdo pa se bode lotil posla, da prežene ono pošast? Pripoveduje se, ko je oni, iz spevov znani kali-donski mrjasec silno pustošil etolijsko polje, zlasti prelepo obdelani vinograd kralja Eneja, sešli so se najkrepkejši lovci iz vse Etolije, da bi ga ustrelili. Ako pri nas po-končuje volk čredo, priteko živini na pomoč plemiči, meščani in kmetje. Kadar prihrumi sovražnik v našo domovino, vsak prime urno za orožje. Ali naj se ne zbiramo istotako vsi tu. kjer se dela njivi državni, vinogradu cerkvenemu, čredi Kristovi, mladini mnogo večja škoda, nego je to kdaj storila kaka divja zver, kak ljut sovražnik?
42.	Onim je pred vsem dolžnost, da preženo to pošast, pri katerih se je posebno udomačila. Kdo pa so ti? Mnogo pritožeb se sliši od učiteljev; ti zvračajo krivdo na učence. Toda nedvomno grešita oba. Učitelji
nimajo veselja do živahnega poučevanja, učenci pa so pre-leni za pridno učenje. Oba sta torej zanikarna; vender so več krivi učitelji, ker so takorekoč vir lenobi; iz tega vira se razlivajo pogubni potoki v obliki posnemanja na učence.
43.	Naj bi vender verjeli vsi, katerim škoduje ta pošast glede dela, vrline, poklica, vesti, blagostanja, da se ta skrb tiče njih samih, namreč v šoli učiteljev, učencev in nadzornikov, zunaj šole pa roditeljev, župnikov in onih. katerim je izročena skrb za vse človeško imetje, krščanskih oblastev.
44.	Učitelji naj preženo lenobo bodisi sami iz sebe, bodisi iz svojih učencev.
45.	S ami iz sebe, ako pred vsem premišljujejo vzvišenost svojega poklica, katero je Bog označil z besedami prerokovimi: Da zasadiš nebo in ustanoviš zemljo (Joz. 51,16). Glej, šola je sadovnik cerkve, podlaga države. Kaj pa bi moglo biti častitljivejega za vas, vi predstojniki šolske mladine, vi vrtnarji obeh rajev, zemeljskega in nebeškega, nego da zadostujete svojemu častnemu imenu?
46.	Da preženemo lenobo, pomore naj tudi pogled na marljivost rokodelcev, ki se trudijo* z vso skrbnostjo, kako bi se odlikovali v umetnosti (ako ni kdo že izprijen) in kako bi si pridobili raznih pomagal in koristij za vsakojaka dela. Kovač omehča železo, da se razteguje kot vosek, kadar mu da obliko. Livec raztopi kovine, da teko in se dado pretvoriti v najlepše kipe. Slikar vpodobi vsak obraz tako, kakor bi bil živ. Vrtnar ve, da ga ne vara umetnost, ako seje, gnoji in daje svojim rastlinam kako lepo podobo. In izobraževatelji človeštva naj bi se ne sramovali, ako jih prekašajo oni?
47.	Tudi brez ozira na ono primero moramo premisliti, kako smramotno bi bilo, ko bi bili sami s seboj v pro-tivji, ko bi imeli le ime, a ne bi bili to v resnici. Kako neuk mora pač biti učitelj drugih, kako nevešč vodnik drugih, ako ni ničesar več, nego mrtva senca, brezdežen oblak, studenec brez vode, svetilka brez luči, torej stvar
nebitnosti! Sramuje naj se! Ti torej, kdorkoli si, ki ti je bilo po godu, da si prišel semkaj: delaj! Morda vsprejemaš svojo plačo? Bojuj se kot vojak! Morda igraš vlogo učitelja? Poučuj, ali pa odloži krinko učitelja!
48.	Ozirati se je tudi na to, kaka zmešnjava čaka lenuhov. Kadar je Dijogen videl dečka, ki se je vedel nespodobno, natepel je s svojo palico prav upravičeno dečkovega učitelja, rekoč: Zakaj ga tako učiš? Prav tako naj se varujejo, da ne bodo tepeni oni, katerih učenci se odlikujejo v vedni nevednosti in se slabo vedejo. Kajti učencem se utegnejo upravičiti pregreški, ker se še ne znajo vladati, ako so prepuščeni sami sebi ali jih slabo vzgajamo; vsemu pa so krivi njih nespretni in nerazumni vodniki, katerim je bila naloga, skrbeti za to, da se ne pregrešajo oni, katere bi imeli voditi.
49.	Prav posebno pa bi moralo razdrobiti spone te nesrečne lenobe plačilo, katero je obljubljeno zvestim bi-striteljem drugih, kajti to plačilo se imenuje večen odsev nebeški, prispodoben krasoti neba (Dan. 12, 3); na drugi strani pa tudi strašne strele Božje: Proklet bodi, kdor zbega slepca na poti (5. Mojz. 27, 18), gorje vam, zaslepljeni vodniki (Mat. 23, 16), gorje vam pastirji, ki se pasete sami; moje črede pa ne pasete (Hezek. 34, 2:3), gorje onim, ki zapeljejo katerega teh malih (zopet Kristus, Mat. 18, 6); zapeljuje pa, kdor ne vspostavlja, kadar more, kakor je to njegova dolžnost. Ako pa zadene gorje tistega, kdor zapeljuje, tem večje bode gorje za onega, kdor jih mnogo po-hujša s svojo lenobo!
50.	Iz učencev prežene vrli učitelj lenobo s tremi sredstvi. Prvič, ako je vedno sam priden in delaven in se trudi vpričo drugih. 0, kolike važnosti je to! Jed-nako je tlečemu oglju; ako se vrže med drugo oglje in vpiha, vžge se vse oglje. Tako bode videl tudi jeden sam Aleksander, podavši se v visoki sneg ali v deroče vode ali v gnečo sovražnikov, kako mu sledi vsa vojska in ž njim zmaguje. Daj torej slovo lenobi, učitelj zvesti, in skoro vidiš,
kako jo bodo odslovili tudi Tvoji učenci. Krepak Forcij, ne braneč se, na dan pridno učiti štiri, šest, osem, deset ur, osvedočil se bode, da so še ljudje, ki ga čvrsto posnemajo in vspešno napredujejo.
51.	Drugič, ker se je bati, da otrpnejo, ako na povelje le poslušajo in gledajo, zato jim dovoli, da tudi sami v praksi izvršujejo svoja dela; treba je celo, da jim sam provzročiš to prakso, v kateri naj se pridno urijo. Kar učitelj prednaša, to naj učenci posnemajo; pazi pa na to, kako posnemajo; kdor zgreši pravo pot, temu pokaži takoj, kje mu je hoditi. Na ta način se med delovanjem in delovanjem ojačuje duh. Človeška priroda hoče namreč delovati; zato se veseli gibanja in vaje; da bi le umeli, dati jej pravo smer, ne pa, da bi jo slabili.
52.	Na to meri tretjič prijazna in mirna zabava, da se namreč ne tresejo pred učiteljem kot pred kakim trinogom (kajti bojazen zbega duhove), temveč da ga ljubijo kot očeta in urno delajo. Priznavam, da sem se čudil in žalostil, vstopivši v nekatere šole in videvši, kako nespretno poučuje učitelj. Zaznal sem namreč, kako nekateri ljudje gledajo le na to, da bi kar najmanje govorili z učenci, temveč hodijo po šoli gor in dol kakor nemi kipi in nalagajo učencem dela brez opazek, kakor bi metali psom kosti, naj jih glodajo; ako pa naposled ne izdelajo nalog pravilno, začno se togotiti. Ali se ne pravi to, dušiti pri rodni nagib? po sili vzbujati mržnjo do učenja? Ti si malik; imaš jezik, a ne govoriš? imaš ušesa in ne slišiš? imaš oči in ne vidiš? hočeš-li, da te le obožavamo? Ne moreš biti Bog svojim učencem, ako ne nehaš biti malik, ne moreš delovati kot učitelj, ako ne deluješ kot oče.
53.	Učenci morajo tudi sami biti pridni, da preženo lenobo. Tega pa jih ne moremo navaditi drugače, nego z vzgledi in z modrim navajanjem, kakor smo že rekli. Ako-ravno je treba k temu tudi umstvenih razlogov in svaril, vender naj se jim pred vsem obuja veselje do modrosti, potem naj se slajša trud, ki je potreben, da se dosežeta
modrost, in še le potem, ako še ne napredujejo, uporablja naj se šolsko strahovanje.
54.	Zato rečem, pred vsem naj se poveličuje modrost kolikor mogoče; potem bodo učenci koprneli po njej in ne bodo občutili truda, s katerim jo bodo dosegli. Kaj pa se pravi moder biti? To se piavi, spoznavati razliko stvarij in povsod izbirati dobro pred slabim, boljše pred manj dobrim in vedno znati, kako je najti najboljša sredstva za dosego dobrih namenov. Pravi se, vedno pripravljene imeti pravila in metode za uporabo dobrih namenov; pravi se, vedeti, kdo ali kaj dela ali trpi, pravi se, imeti bogat zaklad dobrih svetov v blagor drugim; pravi se, mikalno govoriti, lepo se vesti in pobožen biti; pravi se, s tem dopa-dati Bogu in ljudem in tako že na tem svetu biti srečen in blagovit.
55.	Ne smemo se torej ogibati nobenega truda pri dosegi take dobrote; kajti pot do kreposti ni ravna, in brez znoja ne dosežemo nič slave vrednega. Bog hoče, da si z delom zaslužimo njegove darove; vender ni pot do kreposti nehodna, ker so vsa dela ugodnejša od pokoja. In kdor hrepeni po najvišjem, mora tudi po noči stražiti in se truditi, požrešnosti in bohotnosti pa se varovati, tako tudi vsega, kar slabi duha. Aleksander je kot mladenič zmogel svet, ker ni nikjer odlašal; tudi krog znanosti moremo zmoči, ako se kdo brez odkladanja poprime učenja in vsak dan nekoliko podaje duhu. Lenoba je grda in gnusna napaka, ker pretvori v nerodno klado človeka, stvar Božjo, ki je najsličnejši angeljem. Lahko pa opazujemo tudi druge stvari na nebu in na zemlji, kako je vsaka tem plemenitejša, čim tvornejša in živahnejša je, kakor solnce in vse nebeške zvezde s svojim vednim premikanjem, kakor tudi angelji v vedni službi. In nasprotno, čim neobčutnejša je kaka stvar, tem grša in zaničljivejša je, kakor kamenje in blato, katero navadno pohodimo itd.
56.	Ako s tem še nikogar ne ganemo in z vzgledi ne vzbudimo, da bi pregnal lenobo, potem jo pa preženimo s
silo, ako je dotičnik še mlad; ako je že večji, izženimo ga samega iz šole kot pravcato lenobo. Kaj neki naj počne lenuh med učenci, ako se udeležuje bolje nebiti nego biti? Manjša vojska odločnih vojnikov ima za zmago potrebnih svojstev več od brezštevilne množice boječih, neokretnih ljudij.
57.	Kaj pa morejo storiti šolski nadzorniki, da preženo lenobo iz šol? Vse. ako se ravnajo po teh-le šestih rečeh. Prvič, ako skrbe, da dobi mladina dobre, t. j. učene, pobožne, človekoljubne, delavne učitelje. Učeni naj bodo, ker ne more nihče učiti tega, česar sam ne ve; pobožni, ker je le tedaj mogoče, da dobro vspeva to, kar delajo (psalm 1, 8); človekoljubni, ker taki voljno prenašajo na druge, kar so vsprejeli od Boga, in ker se tudi sami radi uče brez strahu, česar še ne vedo, in druge radi poučujejo brez zavisti; delavni naposled, kajti vsa šola je delavnica, kakor smo se prepričali poprej.
58.	Drugo, kar morejo šolski nadzorniki storiti, da preženo lenobo, je to, da niso še zadovoljni, ako so že spravili stvari na pravi tir; kajti slabe navade (kakor naša lastna priroda) se naposled zopet rade pojavljajo, tudi če smo jih izgnali s palico in krepelcem. Tretjič, da večkrat pregledujejo šole, da se tako uverijo, izpolnjujejo-li iste natanko vse svoje dolžnosti. Četrtič, da skrbe za to-, da se o pravem času izplačujejo plače, in da razen tega dobivajo pridnejši izvanredne nagrade in doklade; nasprotno pa naj ne zamujajo lenuhe strahovati s kaznimi, bodisi da se j m iste le zaprete ali v resnici izvrše. Naposled petič tako, da jim prečitajo vsako leto dvakrat vse šolske zakone, da potemtakem vsak ve za svoje dolžnosti v tem ali onem oziru in da nobenemu ni mogoče, olepšavati svoje nevednosti z lenobo.
59.	Na vprašanje, ali bi mogli tudi roditelji tu pomoči kaj, odgovarjam: Prav posebno mnogo. Kakor je izvestno, da ne moremo pregnati lenobe iz cerkve in države, ako je ne odstranimo iz šole, tako gotovo je tudi,
da je ne moremo izgnati iz šol, ako je ne izženemo iz zasebnih hiš; vsaj so zgodnja leta mladosti lepa priprava za šolo, ako le se vzgaja v tej dobi mladina doma živahno. Zelo moder izrek se glasi : Človeški rod se najbolje varuje v zibeli; — človeka obvaruje tudi lene topoglavosti, kvari-telja vsega življenja. Iz tega razloga so priganjali jako razumni Parti in pozneje Spartanci svoje otroke k gibanju in delu, tako tudi k pokorščini v vseh stvareh, in sicer s tem, da jim niso dopuščali zajutrekovati, predno se le-ti nisu skusili v tekmovalnem tekanji in metanji kopja, in dokler niso bili utrujeni in od znoja premočeni po glavi. Ko bi vstopali gojenci že prej kakorkoli vzbujeni v šole (ne pa, kakor je zdaj, kot lene klade), kako lahko bi se vzgrajala potem na tej podlagi marsikatera šolska dela!
60.	Pobožni in modri roditelji pomagajo torej preganjati lenobo iz šole, ako že poprej doma nikjer ne trpe te napake. To pa store, ako niti sami niso leni, niti ne dopuščajo svojim otrokom in drugim domačim, da bi postopali, temveč gledajo na to, da se giblje in dela kaj koristnega vsak, kdor ima roke in noge. Prav mali dečki pa, kateri se še ne morejo baviti z resnimi opravili, naj se igrajo kakorkoli, nikdar pa naj ne bodo prepuščeni samim sebi.
61.	Poleg tega naj roditelji pobožno molijo k Bogu, naj pridno pošiljajo otroke v šolo, naj jim nikoli ne branijo hoditi v šolo iz kakeršnega koli vzroka, naj jih pridno iz-prašujejo o tem, kar se ondi uče in kako napredujejo; potem je izvestno, da postanejo otroci za šolsko delo mnogo sposobnejši. Vsaj med kosilom in večerjo (kadar se mora že zaradi razvedrila nekaj govoriti) naj izprašujejo otroke, kaj so se učili ta dan. Kdor tako izprašuje, dosegel bode zaželjeni vspeh, namreč od dne do dne večje krepčanje duha in jezika.
62.	Zlasti pa duhovniki; čuditi se je, koliko morejo le-ti pomoči k blagostanju šole, ako resno hočejo. Zato rečem, ako bi se hoteli imenovati ne le služabniki, ampak
tudi nasledniki Kristusovi, ako bi hoteli svoje pastirske skrbi obračati ne le na odrasle, torej na ovce, ampak tudi na njih deco, na jagnjeta, tedaj bi imeli po vzgledu Kristusovem veselje z onimi, s katerimi se vesele Bog in angelji. Ne, da bi vzgajali mladino sami zase, v to nimajo zadosti močij; a pridno naj poučujejo izobraževatelje mladine (roditelje, otroške strežnice, učitelje, ravnatelje itd.) o njih dolžnostih z besedo Božjo, nikdar naj se ne utrudijo pri resnem opominjevanji, svarjenji, rotenji, nadzorovanji, popravljanji. In ako nalete kje na trdovratnost, uporabljajo naj orožje svojega viteštva, ki je mogočno pred Bogom, da razdre naklepe in vso visokost, ki se vzdiguje zoper spoznavanje Božje (2. Kor. 10, 4).
63.	Duhovni pastirji bodo skrbeli za šolo tudi s tem, da večkrat in celo neprenehoma pošiljajo z verniki molitve k Bogu, proseč ga, da šolam podeli svoj nebeški blagoslov. V dobro urejenih državah in cerkvah je lepa navada, kadar dobivajo živila iz rudnikov, solin ali trgovine (kakor v drugih krajih ob času setve, žetve, trgatve), da z javnimi molitvami priporočajo Bogu dotična javna dela. Toda pri tem skrbe bolje za kruh, vino, sol in zlato; tu pa se gre za vspevanje dobrih in modrih mož v blagor sedanjega in bodočega naraščaja. O, kako sveto delo je to, ako se pri vsaki Božji službi pošiljajo molitve k Bogu povsod, kjer je kaka šola, to prvo sadišče za državo in cerkev, ako se vnemajo v molitvi k sveti gorečnosti v svoji službi ljudstvo, roditelji, varuhi, strežniki, tako tudi učitelji in učenci in šolski nadzorniki in oblastva, ako prosijo blagoslova Božjega iz nebes. Kdor meni, da je to brez koristi, ta kaže, da ne ve ceniti stvari po zasluženji.
64.	O, da bi vender vzbudil Bog izmed ljudstva navdušenega Elijo ali več takih Elijev, ako se tako dopada Njegovi milosti, da bi obračali očetovska srca k otrokom in otroška k očetovskim; potem ne bode Gospod, kadar pride, kaznjeval zemlje s prekletstvom (Mat. 4, 6).
65.	Prav tako bi bilo treba, da bi predstojniki ne pozabili svoje dolžnosti, ker imajo vso moč. Da bi vender vsak obračal nase, kar je govorila kraljica sabska Salomonu: Gospod te je posadil na svoj stol, k gospodu pred Jehovo tvojega Boga (2. kron. 9, 8). O, da bi vender imeli na umu, sedeči na Božjem mestu, da jim je delati le to, ali sosebno to, kar jako poveličuje Božjo čast in pospešuje ljudsko blagostanje, — da bi ne delovali samo za sedanji trenotek zaradi dobre uprave države in cerkve, ampak tudi za bodočnost na korist vsemu onemu, kar zahtevajo šole za skrbno vzgoje mladine. Na ta način namreč vzraste naslednja doba taka, kakeršni so bodoči državljani, katere jim pošlje Bog. Ako je mnogo modrih mož, tedaj je to sreča sveta, pravi najmodrejši kralj, in res je za njegovega vladanja cvetlo učenje modrosti, zajedno pa tudi vse drugo (Modr. 6, 26).
66.	Kako naj pa podpirajo ti visoki dostojanstveniki živahnost šol? Pred vsem tudi z vzgledom, tu in tam dobrovoljno tvoreč in vse modro urejajoč; iz tega vidijo drugi, da so jim zelo prirasle k srcu tako važne stvari; to jih bode vspodbujalo, da bodo tudi sami delovali mar-Ijiveje. Kajti redkokdaj nas prevari beseda: po kraljevem vzgledu se ravna vse kraljestvo.
67.	Nadalje podpirajo šolstvo, ako otvarjajo nove šole razpale znova pozidavajo, ako prenavljajo take, v katerih se pojavlja propadanje učenja in nravstvenosti, ako nameščajo za voditelje mladini in za šolske nadzornike može znamenite, modre, pobožne in delavne, in ako razodevajo sploh ahilejske misli; da ne pridejo kakor troti k čebelnjaku, da bi se ondi le najedli medu, temveč kakor čebele, ki ga nabirajo rade. To morejo storiti, ako dajejo zvestim delavcem častno plačilo, da jim ni treba zaradi gladu opuščati te svete šolske službe. S tem menim tako plačilo, katero zadošča dobrim možem, posvetivšim svoje moči Bogu in krščanski mladini in s tem cerkvi in državi. Drugače se ne bodo obistinile resnične besede:
Svetilka ti kar ne gori, če prazno vedno le pustiš; za delo moč omaga ti, če plače ne dobiš.
68.	Slednjič morejo to storiti s tem, da dajo šoli potrebno veljavo in jo vzamejo v svoje varstvo; potem ne bodo nagajali vrlim in poštenim šolnikom ter jih črtili, kakor to radi delajo nekateri malodušniki in sovražniki kreposti (ker je ne morejo doseči) s tajnimi umetnostimi in tako razdirajo lepo urejeno razmerje ali tako, katero se ravnokar ureja. S to napako človeške nespametnosti, s tako čez vse premeteno vražjo zvijačo zmešajo nekateri ljudje celo najboljša podjetja in načrte, ali jih vsaj ovirajo v raz-vitku, ako ne pazijo zadosti predstojniki, ako ne zaupajo Božji pomoči in ne uničijo vražjih spletek.
69.	Ta sem tudi izkusil, kako se vrlosti nasproti postavlja razvpitost, marljivosti lenoba, a le na skrivnem in po ovinkih kot pravi znak slabe vesti. Poskušal sem tu, sniti se z lenuhi, da bi jih privel do prepričanja, da tu ni mesta zanje, ako ima morda boljše kako prednost pred navadnim; zavistnike pa naj zmore jeza Božja in onih, ki so namestniki Božji.
70.	Slišim reči, da je nova metoda težavna, da se ne prilega prirodi človeškega duha. Ko bi vender hoteli poslušati, kar pravi Seneka: Visokodušno je, ne ozirati se na sebe, ampak na moči svoje prirode. Ko bi le ne hoteli — pravim — ti pritlikavi duhovi ozirati se na sedanje stanje duhov in šole, temveč na prirodo duha in šole!
71.	Zlasti se pritožujejo o težavnosti nove slovnice. Ako bodo tako nadaljevali, utegnil bi jej postaviti na čelo skopijanski nadpis: Modrujoča slovnica z namenom, da postanejo učenci učitelji in učitelji učenci. Ako namreč učitelji nočejo napredovati, naj napredujejo učenci; ako ne Vaši, potem drugi po drugod.
72.	Jaz pa ta čas nočem nehati, takorekoč skrivnostno delovati (kakor res delam), tako namreč, da se morajo
mlajši navaditi, da nič ne delajo, ne govore, ne mislijo, ako se ne navadijo to delati razumno, v pravilni razvrstitvi in po zakonih, da torej znajo misliti, govoriti, delati in odgovarjati na vprašanja: kaj? kako? zakaj? In v resnici morajo navadni ljudje za kaj takega poiskati drugačnih predpisov.
73.	Ako komu ne ugaja moja odkritosrčnost v teh stvareh, ta ne ve, kaj je moč ljubezni, katera se ne premišlja, koga tudi za lase potegniti iz ognja ali iz krnice, akoravno ga morda v trenotku ne veže dolžnost. Toda — prosim — imejmo vender v spominu, da smo ljudje, rojeni za Človeštvo, ne za samopašnost. Nihče ne bodi torej samopašen, kadar se preiskuje, kako bi se vse ukrotilo.
74.	Mislim, da je popolnoma prav, ako se vzajemno vspodbujamo k živahnosti v tem tekališči, v katerem smo; — a tega ne delajmo samo z besedami, ampak tudi z vzgledom, ne samo z vzgledom, ampak tudi z besedami. Dečkom, za stavo dirjajočim v tekališči, veljajo pesnikove besede: Zadnji bodi garjev! — Storimo vsak svoje, sosebno pa v tem preresnem tekanji za stavo, iščoč modrosti, vsi mi, možje in mladeniči! Kajti gotovo je res, kdor tukaj noče teči, tega napade garjeva lenoba. Komur je ta všeč, bodi mu. Jaz govorim živahnejšim in jim bodem govoril še nadalje; ž njimi se pečam in se bodem še nadalje pečal ž njimi.
75.	Zaradi tega ne neham upati, da bode, ako Bog da, tudi dozorelo v Njegovem imenu tu vsejano seme, ako ne takoj, pa vender pozneje. Glej, poljedelec potrpežljivo čaka na prelep zemeljski plod, dokler ne vsprejme jutranjega in večernega dežja, pravi apostol (Jak. 5, 7). Upajte z mano ravno tako, vi boljše duše! In ako upate, združujte z nado na Božjo pomoč svojo pridnost. Da bi vas vspod-budil k temu, jel sem spisovati to razpravo, kako pregnati lenobo iz šole; zdaj, ko sem jo zvršil z Božjo pripomočjo, izročam in posvečujem jo vam, ljubi moji Ogri! Bog vam daj srečo, vspodbujajte se medsebojno: Kajti solnce vaše vzhaja.
(sn> ^je)0
Simon Rudmaš,
koroški šolnik in domoljub.
Spisal J~_ I_i&pajne_
Simon Rudmaš.
„Z Rudmašem je padel steber slovenske narodnosti na Koroškem."
Glasnik, 1868.
Simon Rudmaš je bil rojen 21. okt. 1795. 1. pri Sv. Primoži v fari šentvidski v junski dolini na Koroškem. V ljudsko šolo je hodil v bližnji Doberlevesi, latinske šole je obiskoval v Celovci, modroslovske nauke je poslušal v Gradci, bogoslovske študije pa v Celovci in v Št. Andraži, kjer je bil 1. 1821. posvečen v mašnika. Prvo službo je dobil v Doberlevesi, a je kmalu prišel za stolnega kaplana v Št. Andraž v labodski dolini, kjer je bil takrat sedež najvišjih cerkvenih in šolskih gosposk v pokrajini ali v obsegu, pripadajočem takrat pod labodsko škofijo. Že ta okoliščina, da je prišel Rudmaš za stolnega kaplana, kaže, da je bil izvrsten duhovnik, kateremu so njegovi predstojniki takoj izkazali še večje zaupanje. Postavili so ga 1. 1827. (8. avg.) za kateheta in vodjo glavne šole v Celji; izročili so torej komaj 321et,nemu duhovniku dokaj težko nalogo, kajti z glavno šolo je bila združena tudi učiteljska prepa-randija, in prva je obsegala tudi nekaj razredov realnih šol.*) Poleg tega je bil katehet ob jednem nemški pridigar. Vender je Rudmaš to nalogo rešil častno, ker je bil delaven in izobražen mož, kakeršnih je bilo sicer takrat več v Celji, ki je bilo središče spodnještajerskega omikanega občinstva. Ravno v tej dobi je bil namreč na celjski gimnaziji za profesorja J. G. Seidl, ki je zlagal krasne nemške pesmi v
*) 2 oddelka 4. razreda sta bila 2 realna razreda.
avstrijskem duhu. Iz njegovega peresa imamo tudi našo prelepo cesarsko pesem. S tem omikanim pesnikom in z drugimi odličnimi možmi tiste dobe se je bavil gotovo tudi Simon Rud maš, čegar delovanje na šolskem polji je bilo kaj plodovito. Glavno šolo je razširil na 4 razrede (4. razred je bil pričetek realke) in ustanovil posebno dekliško šolo. Rudmaševa naloga je bila, voditi vse te šole, učiti veronauk in izobraževati učiteljske pripravnike. Učenci na realki so morali biti ob jednem učiteljski pripravniki, ako so si hoteli pozneje izbrati učiteljski stan. Na tej z glavno šolo v zvezi stoječi realki se je učilo že obilo rečnih predmetov, n. pr.: geometrija, stereometrija, mehanika, stavbarstvo, zemljepis, risanje, prirodopis, fizika itd. Teh predmetov so se morali učiti zlasti oni učenci, kateri so hoteli postati rokodelci. Učiteljske pripravnike je vrhu tega vadil sam ravnatelj Rudmaš v pedagogiki, psihologiji in slovenščini. To se je godilo že 1. 1831., kakor nam je pripovedoval jeden njegovih učencev in pozneje součiteljev v Celji, namreč g. France Fassl, ki kot- vpokojeni 811etni učitelj še živi v Gradci. Ta vrli šolnik, ki je sicer kot nemški rojak zagovarjal nemščino na celjskih in spodnještajerskih šolah, priobčil je v časopisu „Lehr- und Lernmittel-Magazin" svoj zanimiv življenjepis, v katerega je vpletel kaj poučne spomine iz štajerskega, osobito iz spodnještajerskega življenja v dolgi dobi 50 let (od 1. 1830—1880). V tem življenjepisu omenja na nekaterih mestih Rudmaša. N. pr.: „G. ravnatelj (Rudmaš) se je sleharni mesec v posameznih razredih prepričal o napredku učencev v vseh predmetih; pokazali so mu takrat učiteji zapisnik o napredku in marljivosti učencev. Potem je vsakemu učitelju med štirimi očmi v svoji pisarni dajal dobro hoteče migljaje prav ljubeznivo, ne da bi pri tem koga razžalil, marveč raje ga je pohvalil. Njegovo polje je bila šola in učitelji, katerim v korist je deloval. Zato je bila tako srčna zveza in prijateljstvo med duhovščino, realnimi in ljudskimi učitelji." V tistih časih šolske gosposke gotovo niso velevale, morebiti še želele ne, da bi se v šolah
oziralo na slovenščino. Rudmaš pa je na tihoma posebno marljivo učil slovenščino svoje učiteljske pripravnike, kajti bil je prepričan, kako jim bode koristila slovenščina v življenji, v šoli. Zato jih je pri poluletnih preskušnjah izpraševal tudi iz slovenščine. Fassl mu daje sploh najboljše spričevalo; imenuje ga vestnega in strogega šolnika, previdnega in bra-tovsko občujočega šolskega voditelja, ki je s svojimi učiteljskimi pripravniki dosegel več, kakor je bilo takrat predpisano. Zato so mu nekateri tovariši duhovenskega stanu celo navidezno očitali, da jih preveč uči, njih glavice preveč razbistruje. da jih uči rečij, katerih nikdar potrebovali ne bodo, in da utegnejo za svoj stan preveč znati in vsled tega bodo morebiti nezadovoljni ž njim kot mežnarji, orglavci in učitelji. S tem očitanjem so mu morebiti — meni Fassl — še kaj škodovali, kajti Rudmaš se je za jedno in drugo prazno dekanijsko mesto potegoval brezvspešno. Sicer pa je bil na šolskem polji kaj delaven in plodovit.*) Kakor spričuje omenjeni šolnik Fassl, spisoval je že v Celji slovenske šolske knjige. Poleg tega pa se je učil italijanščine v 1. 1835—1839. tako marljivo, da je napravil na Dunaji izpit iz tega jezika. To mu je poleg drugih lastnostij pripomoglo, da je 1. 1839. dobil službo šolskega ravna,telja in pripravniškega učitelja na normalki v Trstu. V Celji si je * bil pridobil velike zasluge, kar pričajo raznovrstna priznanja pred njegovim odhodom v Trst, in sicer: Knezoškofijski konzistorij v Št. Andraži mu je podelil častni naslov duhovnega svetovalca, Celjani so ga izvolili za svojega častnega meščana.
Zato so bili pa Tržačani veseli, da so dobili tako vrlega šolnika v svojo sredo. Tu ga je čakalo seveda težko delo, ker je bilo treba učiti večinoma laške otroke tudi v nemščini. Zato sam toži v svoji knjigi „Detovodsko potovanje v Krajclingo": „Tukaj imajo otroci dvojne knjige, za nemški jezik čisto nemške, za laški čisto laške. Dvojne knjige v
*) V Celji je bil osnoval tudi veliko šolarsko knjižnico, obse gajočo 566 zvezkov.
roki otroka so zmota; nemške so mu, kakor da bi jih ne bilo; še urnih učencev ne veseli doma brati, kar jim je naloženo, ker knjig ne razumo." Vender je marljivo deloval tudi za izboljšanje tržaških šol, osobito normalke s prepa-randijo. In sploh je moralo biti njegovo postopanje v Trstu odlično; kako bi ga bili sicer v tako velikem mestu volili v srenjski zastop, kjer je bil svetovalec. Morebiti se je bilo to zgodilo 1. 1848., v letu preporoda avstrijskih in tudi primorskih Slovanov; kajti v tem letu je izhajal v Trstu hr-vatsko-slovenski časopis „Jadranski Slavjan", kateremu je bil baš Rudmaš urednik. V tem listu so spisi tudi iz Rudmaševega peresa, a list sam ni dolgo izhajal, kajti politična pomlad, ki je 1. 1848. zasijala avstrijskim Slovanom, trajala je komaj jedno leto; potem je nastopila hladna zima, ki se je vlekla do 1. 1860.
L. 1849. Rudmaš „Jadranskega Slavjana" gotovo ni več uredoval, kajti v tem letu se je bil v družbi dveh tovarišev podal na daljno potovanje v izobraženje svojega pedagogiškega poklica. Podal se je bil v družbi kateheta Švaba in učitelja Knobla čez Koroško in Tirolsko na Švicarsko in od tod še v Kostnice (Constanc), Monakovo, Augs-burg, Bamberg, Lipsko. Čez Dunaj in Gradec so prišli zopet v svojo domovino. To potovanje je opisal Rudmaš v knjigi, ki je beli dan zagledala 1. 1850. v Trstu pod naslovom: „Detovodsko potovanje v Krajclingo na Švajcarskem". (Kreuz-lingen je vas na južni strani Boclenskega (Vodanskega) jezera v Švici). Tukaj je bilo sloveče semenišče za učitelje, združeno s kmetijsko šolo. To so ti slovenski šolniki najprvo obiskali in si ogledali. Na Rudmaša in njegove tovariše je naredilo kaj dober vtis to semenišče, kjer so gojenci, učiteljski pripravniki, dobivali stan in hrano, ob jednem pa se tudi teoretiško in praktiško vadili kmetijstva. Vse zunanje in notranje naprave na tem zavodu je Rudmaš lepo in živo opisal v omenjeni knjižici, v kateri je povedal, kako so bili vsprejeti naši detovodi na tujem, kaj so vse našli in videli v šoli in zunaj šole. Primerjali so metode po teh
vzornih nemških šolah z načinom, katerega se sami doma poslužujejo itd. Zanimali so se posebno za dvojezične šole po svetu,, katerih je bilo takrat še nekaj na francoskem in laškem delu Švice in v Alzaciji. 0 tem ima Rudmaš sledečo opazko: „V laških in francoskih kantonih se začne drugi jezik učiti šele v četrtem razredu. Šole, v katerih se začne že v prvem razredu učiti v dveh jezikih, so v Alzaciji, in ondašnje bukve so v nemškem in francoskem jeziku urejene tako, da se napreduje pri mehaniškem in razumnem branji v obeh jezikih po pravilnem načinu. Da bi pa bukve za take šole bile namenu popolnoma pristojne, moral bi se tuji jezik naslanjati vedno na domačega." Take knjige niso bile Rudmašu po volji, kakor tudi ne takratne avstrijske šolske knjige, kajti on pravi: „Tudi v avstrijanski državi niso 1.) šolske bukve in njih način namenu pristojne, 2.) vrinil se je v nekterih krajih ves napačen in zoper-natoren način pouka, ker se je učil le nemški jezik, domači pa zanemaril." To poudarja na več mestih svoje knjige, da se rab'jo slabe knjige in slaba metoda. Posebno pa se trudi prepričati šolske oblasti, kako bi bilo takšno semenišče, kakeršno je videl v Švici, potrebno za Primorje, zlasti pri Trstu. A ne želi ga v mestu samem, ampak kje v okolici. Glede tujega jezika je bil pač Rudmaš tistih nazorov, ka-keršnih so domoljubni slovenski šolniki dan danes. V isti svoji knjigi pravi, da se morata v Avstriji, zlasti v Primorji učiti dva jezika, t. j. vrh materinskega še nemški. Navaja tudi razloge, zakaj, in sicer: 1.) Lahkost, s katdf-im se ga uče otroci, 2.) razširjenost nemškega jezika od 1. 1816. naprej in 3.) v mnogih družinah se govorita dva jezika.
Toplo pa priporoča naš vrli šolnik boljše knjige v ta namen, in sicer taka berila za laške šole, v katerih je na jedni strani to v nemškem, kar je na drugi strani v laškem jeziku, rekoč: „Če so pisane bukve v obeh jezikih, pokrije učenec laško stran, ko prestavlja nemško v laško, odkrije jo pa rad večkrat, da vidi, kaj pomeni ta ali una. nemška beseda."
Vsa knjiga pač kaže vnetega šolnika, ki bi posebno rad izboljšal takratna učiteljišča in metodo po slovenskih in laških šolah, zlasti z ozirom na učenje nemščine, ki se mu je vsekako potrebna zdela in ki jo je moral zagovarjati menda zlasti nasproti Italijanom.
Rudmaševo delovanje na šolskem polji je bilo pač vzorno, in v Trstu še posebno v pravem avstrijskem duhu; merilo je pač na to, da bi Slovani in Italijani v Trstu napredovali ne le v večji izobraženosti, ampak tudi v večji zvestobi do ljube Avstrije. Kot Slovan — o njegovi slovanski odločnosti nam priča tudi to, da mu latinsko petje pri mašah v istrskih cerkvah ni bilo po volji — pa ni prišel pri visoki vladi v nemilost, marveč je bil 1. 1850. visoko povzdignen; imenovan je bil za c. kr. šolskega svetovalca in deželnega šolskega nadzornika. Svoje imenovanje je napovedal učiteljem 1. 1851. v „ Šolskem prijatelji", katerega je izdajal Andrej Einspieler, s sledečimi besedami: „Poklican sem od presvetlega cesarja, najlepše in najžlaht-nejše polje v svoji ljubi domovini obdelovati. Da se za to visoko čast vsaj nekoliko hvaležnega skažem in vas, ljubi učitelji, prav prijazno pozdravim, namenil sem 400 gld. v to razdeliti in obrniti, da bi ž njimi povzdignil znotranje šolske zadeve na višjo stopnjo in obudil ljubezen do svojega materinskega jezika." V nadzorovanje je dobil Rudmaš na Koroškem vse ljudske šole in višjo realko, ki je bila že takrat v Celovci pod vodstvom Payerja, ki je prej služil le na mali realki v Celji, in sicer še pod Rudmašem. Nadzoroval je tudi zavod za gluhonemce in — učiteljsko pripravnico, katero pa je moral nekako Rudmaš sam šele ustanoviti.
Sicer je pa bil naš Simon z Einspielerjem in Janežičem vred duša takratnega delovanja koroških Slovencev. In to delovanje je bilo za tiste čase, ki niso bili napredku preveč ugodni, kaj veliko in znamenito.
Da je začel pokojni voditelj koroških Slovencev, A. Einspieler, izdajati prvi dobro uredovani slovenski šolski list
„ŠoIskega prijatelja", (začetkoma je bil le priloga Bčeli) 1.1852. in to po 4krat na mesec, mogel je to storiti le z ozirom na precejšnjo duševno in materijalno podporo, katere se je smel po vsej pravici nadejati od tako odličnega in vplivnega šolnika in domoljuba, kakeršen je bil Rudmaš, ki je povsodi rad pomagal, kjer je bilo treba podpirati šolstvo, omiko in slovenstvo. Zato ga vidimo kot sotrudnika pri „Bčeli", „Šolskem prijatelji" in v začasnem odboru društva sv. Mohora, ki se je osnovalo 1. 1852. Skoro v sleharni številki „Šol-skega prijatelja", pri katerem so že takrat delovali nekateri sloveči slovenski šolniki, n. f>r. Andrej Praprotnik (takrat učitelj v Škofji Loki), ranjki Musi (vrl učitelj v Šoštanji), Drnjač, L. Belar, pokojni Emanuel Tomšič in oba njegova sinova Ivan in Ljudevit Tomšič, takrat še učenca, imenuje se Rudmaš. Jedenkrat ga hvali list, kako podpira učiteljske pripravnike, drugič, kako sklicuje in obiskuje učiteljske skupščine in šole, kako izboljšuje metodo in knjige, kako vnema učitelje za materinščino itd. Že v 1. številki II. tečaja (1. 1852.) beremo, da je vzel Rudmaš 3 kandidate k sebi na stan in hrano brezplačno. Pri njem so se v njegovi sobi vadili na lepem glasovirji, ki si ga je omislil za-nje. V tem letu je bilo še malo pripravnikov, a v prihodnjem jih je privabil že več, kajti skoro vsem je preskrbe! brezplačno stanovanje in hrano. Sestavil je za-nje posebna pravila, po katerih so se ravnali izven šolskega časa. Rudmaš se je namreč ravnal po izreku: „Da dobimo boljših šol, treba je boljših učiteljev." Zato je rekel „ Šolski prijatelj" v 45. štev., da slovi njegovo ime po vsej Sloveniji.
Ker pa Rudmaš sam le ni mogel skrbeti za veliko število revnih in potrebnih pripravnikov, trudil se je, da se ustanovi poseben zaklad za-nje. Po njegovem vplivu je bilo knezoškofijstvo izdalo ukaz, da so duhovniki v ta namen nabirali doneskov po vsej škofiji. Temu fondu je bil Rudmaš zapustil tudi svoje premoženje v oporoki. S pokojnim Slomškom sta si bila velika prijatelja. Njegovih „ Drobtinic" je bil Rudmaš kaj vesel in jih je povsod priporočal. L. 1854.
jih je kar očitno hvalil v „Šolskem prijatelji", rekoč: „Nisem navajen, kar si bodi hvaliti, toda vest me sili o tej lepi knjigi izreči svoje mnenje, to je: Akoravno prebiram dosti knjjg, našel še nisem nobenih tako mikavnih — slovenskemu duhu tako prijetnih, kakor so letošnje ljube „Drobti niče". — Rudmašu gre zasluga, da je vpeljal na Koroškem učiteljske skupščine, in sicer za slovenski del take, na katerih se je oziralo tudi na slovenščino. Kadar je zbiral naloge za te učiteljske skupščine, bila je skoro vselej tudi ta vmes, kako je poučevati na slovenskih šolah, kjer se uči nemščina. Pri teh skupščinah so se po njegovem vplivu sprejela in naglašala vselej prava načela zdravega pouka, načela namreč, katerih se Slovenci držimo še zmirom zvesto.
Kako je skrbel za slovenske šole v celovški okolici, kaže to, da je bil 1. 1853. sklical samo slovenske učitelje v shod v glavno mesto, pri katerem je sam predsedoval, menda tudi zavoljo tega, ker so bili dekani celovški, ki so nadzorovali tudi slovenske šole v okolici, navadno Nemci, nad čemer se je nekdo (morebiti on sam) pritoževal v „Š. prijatelji". — Kjer se dan danes na Koroškem le v nemškem jeziku vrše uradne učiteljske skupšine, bile so za Rudmaša že zborovanja, in sicer v njegovi navzočnosti, pri katerih seje oziralo tudi na materinski, na slovenski jezik. Vsaj beremo, da je bil 1. 1856. učiteljski shod v Št. Mohoru, pri katerem sta bila Rudmaš in Majar (znani sloveči koroški domoljub in jezikoslovec). Na tem shodu se je pelo pri obedu po nemški, slovenski in še po italijanski. Kako je pa vender pri županih takrat nemščina še cvetla, kaže dogodek v Gorjah, kjer je župniku Majarju župan prepovedal v šolo hoditi, ker je slovensko učil. Višja oblast je morala poseči vmes, da je župnik zopet smel hoditi v šolo, kjer je učil zopet v slovenskem jeziku, vsaj krščanski nauk. Kako je slovenščina v šolah napredovala, nam „Š. prijatelj" — gotovo po Rudmaševih besedah — tako-le pripoveduje: „Iz kanalske doline slišimo vesele glase. Šole tam napredujejo prav lepo; po slovenskih farah se uči po
slovenski, po nemških pa po nemški. V Žabnicah se je prej začelo najprvo nemško učiti, potem šele slovensko v 2. razredu. To je bilo narobe; pri slovenskih otrocih začni slovensko! Najbolja je pa šola v Lipalj«j vesi. Tam je g. Kovač učitelj. On je hitro spoznal, da slovenske šole oživlja le slovenski duh. Otroci se lepo in veliko učijo, radi v šolo hodijo, urno pišejo in bero, lepo po slovenski pojejo, in cela fara hvali zdaj svojo slovensko šolo." Marsikatera šola na Koroškem je zdaj čisto nemška, dočim je bila pred 35 leti za Rudmaša še slovensko-nemška, n. pr. v Velikovci se hvali „Šolski prijatelj" 1. 1853., da je bilo ondi takrat celo slovensko petje in v 1. in 2. razredu slovensko-nemški pouk. Ravno tako beremo o Beljaku, da se je na ondotni šoli oziralo tudi na Slovence.
Rudmaš je imel posebna veselje do sadjereje, ker je imel prepričanje, da si bode ljudstvo s to panogo kmetijstva gotovo izboljšalo svoje materijalno blagostanje. Zato je vpeljal, da so se učiteljski pripravniki učili kmetijstva. Na vrtu koroške kmetijske družbe je imel sleharni kandidat svojo gredico, katero je sam obdeloval. Kmetijstvo je Rudmaš zelo ljubil; še celo na svojem rojstvenem domu je dal kopati breg, da bi napravil drevesnico. Pri tem mu je pa včasih kaj spodletelo, in njegovi domači so se mu smejali.
Rudmaš je bil pa tudi slovenski pisatelj. Pisati je začel v slovenščini morebiti že v Celji. V Trstu je uredoval, kakor smo slišali, „Jadranskega Slavjana" in spisal že omenjeno knjigo „Detovodsko potovanje v Krajclingo". Njegovo slovstveno delovanje seje pa prav razvilo šele na Koroškem, kjer je sodeloval pri „Slov. Bčeli" in „Šol. prijatelji". V slednjem listu beremo iz njegovega peresa sledeče dobre razprave:
„Kako naj se „Malo berilo" (Slomškovo) z otroci čita." „Kako da bodo otrokom povesti všečne in koristne." V „Slov. Bčeli" je jel 1. 1851. spisovati „Kratek navod v šte-viloslovji". V „Drobtinic:ah" je 1. 1853. priobčil „Navod, kako bi se prvenci v nedeljskih šolah pisati in čitati ob jednem, ali pisaje se čitati učili". Iz njegovega peresa je menda
7
tudi v „Ponovilu (Slomškovem) potrebnih naukov za nedeljske šole na kmetih (1854)" spis z naslovom „Število-slovje". Samostojna knjižica je pa: „Kratko številoslovje ali navod, kako učence iz glave rajtati učiti". V Celovci, nat. Kleinmayr 1852. 8. str. 40.
V	rokopisu je bil izgotovil tudi „slovenski slokovar" (Abecednik) že 1. 1852., pa menda ni bil natisnen, kakor tudi ne snopič gospodarskih stvarij, katere baje hrani g. Fil. Haderlap, „Mirov" urednik v Celovci.
V	nemškem jeziku je pisal Rudmaš v „Oesterr. Schul-bote" in izdal tudi sledeči samostojni deli: „Anleitung zum Leseunterrichte mit Berucksichtigung der neuen Schulbiicher" (1852 pri Leon-u v Celovci) in „Beitr;ige zum Methoden-buche". Čisti znesek vseh spisov je odločil za pomnoženje svoje ustanove za podporo šolskih pripravnikov.
K sklepu naj povemo o odličnem slovenskem šolniku še nekaj zanimivih podrobnostij, katere smo dobili naravnost od preč. gospoda Jos. Petermana, župnika zdaj na otoku ob Vrbskem jezeru. Njegovi podatki, za katere ga lepo zahvaljujemo, glase se:
Rojen je bil Simon Rudmaš pri Sv. Primoži št. 2 in krščen v tukajšnji farni cerkvi po župniku Franu Ks. Zu-rennerji. Praded mu je bil Lukež Rumeš (s soprogo Heleno), ded pa Kašpar Rumaš (* 4. januvarija 1718, f 1797) (s soprogo Elizabeto, rojeno Temel). Oče mu je bil Matevž Rumaš (* 12. sept. 1762, f 8. nov. 1826), mati pa Urša, rojena Škrjanec (f 1847). Iz tega zakona so bili trije sinovi: Jakob (* 11. aprila 1793, f 1863), kije bil posestnik na domu, naš Simon in Luka (* 14. okt. 1799), ki je prodal dom Rudmašev bratu Jakobu in se preselil v Št. Markš blizu Velikovca. Simonov brat Jakob je imel tri otroke Mojco (Mico) (* 1822), omoženo Štrukelj v Kamenu, Roka (* 1830, f 1850) in Barbo, omoženo Kerbič na Rud-maševem domu. Mojca in Barba še živite. Stariši Rudmaševi so bili torej pošteni kmetje. Pri krstu sta bila Simonu
kuma: Jakob Kolman, kmet v Veselah, in Marija Ravnjak, kmetica v Pogerčah.
Kronika ljudske šole v Št. Primoži poroča (v nemškem jeziku) o njem: Simon Rudmasch je v svoji oporoki volil 1500 gld. za šolo, ki naj se pozida v Sv. Primoži, (njegovem rojstvenem kraji). K temu volilu se je nabralo še 100 gld. obrestij. Iz oporoke Simona naj posnamemo sledeče: „Koj z enim samim duhovnikom me pokopljite, zakaj duhovniki so zmirom hudo oko na-me imeli."
Preč. gosp. župnik Peterman mi poroča nadalje:
„Ako bo pri Rudmaševi hiši le jeden sam sin, naj ostane na domu, da ne izumrje ime Rudmaševo; kadar bi jih pa bilo več sinov, naj, ako le mogoče, jeden študira za učenika in uči v Št. Primoži. — Zatorej je dal Simon, ko je služboval v Celji, svojega nečaka Roka v Šoštanji do 17. leta šolati; ta je pa umrl šele 20 let star. V dokaz, kako so ga učenci ljubili, naj navedem: Tržaški šolarji so njemu za slovo, ko se je selil v Celovec, kupili skrinjico za sladkor, 100 gld. vredno. Kdo jo je pa po njegovi smrti odnesel, ne ve se. (Dr. Delami v Celovci, ki je obravnoval po rajnem, ni je izročil dediču Jakobu.) V dokaz njegovega spoštovanja do očeta, naj povem: Naprstek svojega rajnega očeta je dal nakovati na namizni nož, ki je imel srebrn roč. Ta nož je vselej rabil pri obedu. Ta nož, že zelo porabljen, bil je pozneje z nekim prstanom vred prodan pasarju v Celovec za 4 gld.
Rudmaš je tudi na to delova1, da bi faro (Št. Vid) prestavili v Št. Primož (njegovo rojstveno vas). Nagovarjal je večkrat brata Jakoba, da naj dom za farovž d&. Pa dobil je Jaka več potrebnih dedičev, in do darovanja ni prišlo.
Njegova nečakinja Barba mi je pravila: „Naš „črni ujčej" so vsako leto za nekaj dnij prišli sem, svoje stariše in nas obiskat, bili so do nas zelo radodarni, meni so je-denkrat prinesli petak. Od tukaj so sosednje šole šli „fisi-tirovat", imeli so posebno veselje do sadjereje; jedenkrat so se lotili in začeli kopati breg, da bi naredili drevesnico;
tudi pri kmetijstvu so se večbarti trudili, pa njih študirane poskušnje so bile nam le v zasmeh.
Podobe od rajnkega Rudmaša nikjer ni. Vprašali so jih moj rajni oče Jakob, da naj se dajo namalati, da bi saj spomin od njih imeli. Pa Hujčej" so rekli: Saj tako vsako leto pridem, pa me poglej prav natanko; spominka pa tebi ni treba, saj boš tako prej umrl, kakor jaz, ker si starejši; malanje je samo posvetna čast!" (Umrl pa je le on prej.)
Jaz (Peterman) sem rajnkega poznal; zdi se mi podoben Napoleonu I.; imel je nekako štirivoglato obličje, visoko čelo, močen nos, nagrbančene obrvi in bister, presunljiv pogled. Dobil sem v šoli 1852. (?) 1. od njega, „šulinspek-torja", prvo podobo, na kateri je bila tiskana sama — smrt. Ko se je Rudmaš iz Trsta preselil v Celovec, povabil je v svojo rojstveno hišo svoje prijatelje na obed; prišlo jih je 9 gospodov, in bili so prav židane volje.
V	šolo je hodil naš Simon najprej v Št. Kocijan (1 uro hoda), poletu domov spat, po zimi pa je pri Horjanči v Klopinji pri svoji žlahti dobival jed in postelj. — Potem je hodil v Dobroljsko šolo, — pozneje pa se šolal v Šoštanji, in naslednje v Celovci. — Kdo so bili njegovi učitelji, in kako dolgo je tu in tam hodil v šolo, ni mi znano, tudi ne vem, ali je pel svojo novo mašo tukaj v šentprimoški cerkvi ali v farni cerkvi Sv. Vida. — To še vem, da je obed imel tukaj, na domu, na skednji in na selišči.
V	farno kroniko (nova 1878) nisem kaj drugega zapisal o Rudmaši kakor to, kar je prinesel „S1. Glasnik" 1858. 1, stran 37 in 38. Rudmaš je torej pripomogel, da je bila pri Voglu v Št. Primoži začasna šola urejena; tam je učil Jurij Hobel kot neizprašan začasen učitelj. Okoli te šole je tudi Simon Rudmaš zasadil veliko sadnega drevja." —
Naj še povemo, da je bil Rudmaš v obhoji res sama prijaznost in dobrota; vse, kar je zamogel, razdelil je med uboge. Pripovedoval nam je o njem jeden njegovih učencev na glavni šoli v Celji v letih 1836., 1837., da se ga še dobro spominja, kako je lepo z učenci ravnal, rekoč: „Bil sem v
3. razredu (zdaj 4. r.), ko pride ravnatelj Rudmaš v šolo in me izprašuje iz verouka. Ker sem bil bolehen in slaboten, nisem se bil naučil dotične lekcije. Rudmaš me ni karal, marveč le vprašal, zakaj se nisem naučil. Drugi učenci so namesto mene odgovorili, da sem bolan, ker si nisem upal sam tega povedati. Ko izve, da ni bilo nobenega zdravnika pri meni, naročil je sam dr. Neckermanu (očetu sedanjega celjskega župana), da me je obiskal. V cerkvi pri maši sem ga večkrat videl, da so mu solze v oči silile; gotovo se mu je smilila mladina."
0 blagem rajnkem se je že marsikaj pisalo. V nemškem jeziku ga je omenjala: „Wiener-Zeitung" (1858), „0. Schulbote" (1858) in „Salzburger-Blatter tur Erziehung und Unterricht" (1859) ter Fassl tu in tam v svoji originelni „Selbstbiographie" v „Lehr- und Lernmittel-Magazin" (Gradec 1885). Obširneje je bil opisan v »Slovenski Koledi" 1. 1859 (str. 110—116) in v „Glasniku", kakor smo navedli zgoraj.
S to blago dušo, ki se je 30. junija 1858 preselila v večnost izgubili so, kakor pravi »Glasnik", koroške šole in ubogi učitelji svojega najskrbnišega varuha in najboljšega očeta".
Jednostavni predmeti
iz
stavbarstva in strojstva.
Za deške meščanske, obrtne nadaljevalne in rokodelske šole.
Spisal IKarel IHLesky.,
arhitekt in ravnatelj državne višje obrtne šole v Trstu.
Poslovenil J"osip Bezlaj,
učitelj meščanske šole v Krškem.
Predgovor.
Množitev obrtnih nadaljevalnih šol s slovenskim učnim jezikom in pomanjkanje slovenskih strokovnih knjig me je napotilo, da sem z založnikovim in pisateljevim dovoljenjem preložil na slovenski jezik važnejše odlomke iz izvrstne in od ministerstva posebno priporočene nemške knjige, ki je izšla tudi v češkem jeziku.
Zaradi nedostatne slovenske terminologije je bilo potrebno izposoditi marsikak izraz iz češčine in hrvaščine, kajti zdelo se mi je to pravilneje, kakor pa umetno kovati novih izrazov.
Sčasoma bode morebiti marsikdo zamenil kak izraz z domačim — narodnim, kar je seveda najbolje, ker domača beseda navadno tudi pojem bolje pojasnjuje kakor tujka. V tem obziru se nudi posebna prilika risarskim učiteljem naših obrtnih nadaljevalnih šol v raznih krajih domovine, kjer od rokodelskih učencev in obrtnikov lahko poizvedd še marsikaj izvirnega.
Predloge temu na vodu so nemške ter veljajo 11 gld. 80 kr. Pri sedanjih razmerah nam pač ni mogoče tako drage zbirke izdati v slovenskem jeziku.
Konečno prav srčno zahvali še na tem mestu vse gg. pregledovalce terminologije (posebno pa gosp. profesorja M. Pleteršnika) na njihovem trudu in za naznanjene opazke
prelagatelj.
Uvod.
Učni načrt za deške meščanske šole z dne 18. maja 1874. 1., št. 6549., zahteva iz geometrije in geometriškega risanja v 3. razredu sledečo tvarino:
„Zračunjenje površine in telesnine navadnih telesnih oblik. Razumno risanje priprostih predmetov iz stavbarstva in strojstva s potrebnimi pojasnili".
Izvršitev takega risarskega pouka je namen pričujoče razprave in sicer po sledeči osnovi:
»Risanje stavbnih in strojnih predmetov naj daje učencem priliko, vaditi se risanja z orodjem in z uporabo merila. S tem se pa učenci tudi priuče razumevati črteže in podrobne obrise posamnih del. Učenci si morajo tedaj prisvojiti take nauke, ki jim pojasnijo zvezo med posamnimi deli narisa in dovršenim predmetom. Pri tem pa tudi spoznavajo razne risarske načine, kakor se v praksi izvršujejo".
Tako znanje je dandanes važno za vsakoga, zlasti pa za obrtnika, da se more s pomočjo strokovnih časopisov in knjig nadalje izobraževati.
Pričujoči sestavki pa podajajo v prvi vrsti učitelju navod, po katerem mu je mogoče doseči predpisani učni smoter, in sicer je I. teoretiški del namenjen za skupni, drugi praktiški del pa večinoma za posamni pouk.
Navod za projektivno risanje z uporabo merila.*)
V teku časa so se razvili na geometriški podlagi stalni narisi za posamne tehniške predmete, ki se med seboj razlikujejo le glede tvarine in namena.
*) Primeri: Pouk o črtežih I. del (str. 4—8), izdal prelagatelj leta 1885.
Da učenec pri elementarnem pouku razume črteže in izriske tehniških predmetov, mora se priučiti na navadnih geometriških modelih (kakor jih za meščanske šole predpisuje min. ukaz z dne 10. grudna 1. 1879., št. 18774.) raznim načinom projekovanja (vzmetovanja), kakor so očrti, načrti, stranski ogledi (pročrti) in prečni prerezi, narisani po pravokotnem ali ortogonalnem projekcijskem načinu (navodilu), nadalje pa se mu mora tudi razložiti najpriprostejši način prečne (poševne) projekcije in risanje telesnih mrež.
Prej navedene modele so učenci že perspektivno risali pri prostoročnem risanji; v 3. razredu pa morajo z risarskim orodjem in po merilu risati tako, kakor se zahteva za obrtne namene.
I.
Narisovanje geometriških teles v očrtu in načrtu.
List I. — 1.) Učitelj postavi na mizo navpično štiri-stransko piramido ter opomni sledeče:
„To piramido ste že risali prostoročno. Ako pa kdo hoče glede oblike in velikosti narediti jednako piramido, ne zadostuje mu prejšnji naris, kajti iz njega ne spozna natanko podslombine oblike in tudi ne dolžine robov in ne piramidine višine".
„Ako hočemo telo narisati tako, da iz narisa natanko spoznamo obliko in razsežnost (obmer) telesa, potem ga moramo tako-le izvršiti:
„Telo si predstavljamo postavljeno na vodoravno ravnino ter opazujemo njegovo gornjo obliko, — ogledujemo ga namreč naravnost od vrha tako, da imamo oči nad telesom. Podobo, ki se nam kaže na ta način, imenujemo očrt ali vodoravno projekcijo, ravnino pa, na katero smo narisali očrt, zovemo vodoravno projekcijsko ravnino".
Kakšen je očrt te piramide?
Učitelj naj postavi piramido na tla ter pokliče učence posamezno k mizi; ukaže jim piramido ogledovati od vrha in sicer tako,
da pridejo oči ravno nad ost.	(Učenec vidi kvadrat in v njegovi sredi zapazi ost piramide, od katere se razprostirajo robovi kot preme k kvadratovim oglom).
Učitelj (k učencu obrnen): „Načrtaj to podobo na šolsko tablo, ki je očrt piramidin". (Drugi učenci naj to podobo narišejo prostoročno v svoje zvezke).
Učitelj vzdigne sedaj piramido ter jo nagne tako, da je ost obrnena proti učencem, in da vsi učenci, ki v jedni vrsti sede zapored, vidijo taisto podobo piramide, kakor jo je narisal učenec prostoročno na tablo. Ako so se vsi učenci na ta način prepričali o popolni jednakosti narisa z obliko, kakor jo kaže piramida, potem učitelj nadalje vpraša: „Ali razvidimo iz tega narisa vse razsežnosti piramidine, kakor jih potrebujemo za njeno zračunjenje ali izdelovanje?"
Odgovor: „Ne, višina piramide ni v narisu določena".
Učitelj: „Kako bi morali piramido ogledovati in risati, da bi iz narisa raz videli (posneli) njeno višino?"
Odgovor: „Od spredaj, ako je piramida pokonci postavljena".
Učitelj dopolnjuje: „Potem pa si moramo njeno podobo misliti narisano na navpični ravnini, kateri pravimo navpična projekcijska ravnina".
Sedaj naj učitelj na mizi stoječo piramido premakne tako, da vidi določeni učenec njeno podobo (sliko), kakor je narisana na listu I. v podobi 1.*) To podobo naj učenec opiše ustno. (Učenec vidi jednakokrak trikotnik, čegar osnovnica je sprednji podslombin rob, višina pa jednaka višini piramide).
Opisano podobo narišemo na tablo z opazko: „To podobo imenujemo načrt ali vertikalno projekcijo piramide".
Ko so učenci na ta način spoznali pojme „očrt in načrt", opozori jih učitelj prilično, da je praktično, načrt (ako prostor dopušča) narisati ravno nad očrtom, tako da sleharni točki očrta sledi v navpičnici taista točka načrta. V tem slučaji navadno ločimo očrt od načrta z vodorav-nico (premo), kateri pravimo os, ki loči vodoravno in
*) Podobe so v nemški izdaji.
navpično projekcijsko ravnino, kajti ravnina nad osjo je navpična, ona pod osjo pa predstavlja vodoravno, ki je potisnena tako daleč navzdol, da se strinja z navpično ravnino. Iz obeh narisov posnamemo natančno razsežnost telesa. *)
2.	Kot drugo vajo izberemo ravni stožec (kegelj), čegar podslomba je krog. (Ser. I. C., št. 38.) List I, fig. 2. Tu je treba opomniti učencem:
„Kakor ste prostoročno risali piramido, tako narišite tudi stožec. Vender iz tega narisa ne bodete spoznali niti podslombine oblike (je-li krožna ali pakrožna), niti njene višine. Ako nameravamo napraviti naris, iz katerega bodemo spoznali obliko in telesno velikost, moramo ravno tako kakor pri piramidi izgotoviti očrt in načrt".
Kako obliko pa bode imel očrt navpičnega stožca, ki je postavljen na vodoravni projekcijski ravnini? (Učitelj naj postavi stožec na mizo, kakor prej piramido.)
Odgovor: „0črt ali vodoravna projekcija stožca je krog, v čegar sredini je stožčeva ost". To podobo narišemo na šolsko tablo. Nadalje naj učenci opišejo načrt ali navpično projekcijo stožca, (ki je jednakokraki trikotnik), katero potem kakor v fig. 1. narišemo nad stožčevim očrtom. Tudi tukaj smo dobili dvojni naris, ki nam natančno razlaga obliko in velikost stožčevo.
3.	Navpični paralelepiped. (Ser. I. C., št. 31.) List I., fig. 3. Na isti način kakor prej določimo vsled ogledovanja najprvo očrt, potem pa načrt.
Da predstavimo paralelepid na najjednostavnejši način, moramo ga položiti tako, da ste vštrični stranici podslombe vsporedni z osjo, potem ste drugi navpični.
*) Pri perspektivnem predstavljanji teles, kakor so se ga učili učenci pri prostoročnem risanji, izhajajo vidni traki iz jednega središča, to je oko; zaradi tega se tudi ta način načrtovanja imenuje „osrednja projekcija". Popolnoma nasprotno je pa prejšnje projeko-vanje, ki se imenuje vsporedno ali paralelno. Ako so pa traki na projekcijski ravnini navpični, imenujemo to projekovanje navpično ali ortogonalno, drugače prečno (glej 13. odstavek;.
Očrt tega paralelepipeda je zaznamovan s pravokotjem e' f <j' h', načrt pa je taisto pravokotje, čegar jedna stranica je jednaka dolžini roba vsporednega k osi, druga stranica pa telesni višini.
4.	Navpični cilinder. (Ser. I. C., št. 33.) List I., fig. 4. Očrt tega telesa je krog, čegar premer je jednak onemu cilindrove podslombe; njegov načrt je pravokotje, čegar jedna stranica je jednaka premeru, druga pa višini cilindrovi.
5.	Kocka. (Ser. I. C,, št. 29.) List I., fig. 5. Očrt in načrt kocke določimo, kakor pri paralelepipedu. Ako kocko predstavljamo tako, kakor pri nalogi 3., potem je njena vodoravna in navpična projekcija kvadrat.
<}. Krogla. (Ser. I. C., št. 40.) List I., fig. 6. To telo se nam kaže v očrtu kakor tudi v načrtu kot krog. C" nam predstavlja kroglino središče v očrtu, O" v načrtu. Obe projekciji središča ste v premi, ki stoji navpično na osi.
7. S tem je tv?irina za prvi list določena. Doslej so učenci očrte in načrte teles iz table prostoročno risali v svoje zvezke. Predno pa preidemo k pravi izvršitvi s šesti-lom in ravnilom, moramo se ozirati na potrebne mere.*)
V ta namen naj premeri učitelj razne razsežnosti modelov, in sicer:
a)	Pri piramidi in paralelepipedu: Podslombine robove
in višino telesa.
b)	Pri stožci in valji (cilindru): Premer podslombe in višino telesa.
cj Pri kocki jeden rob.
d) Pri krogli njen premer.
Piramidino in stožčevo višino kakor tudi kroglin premer zme-rimo s premično mero (merokaz, Schublehre). Brez merokaza pa si učitelj pomaga z ravnilom, katerega položi vodoravno na vrh telesa, potem pa zmeri z metrom višino od tal.
Merska števila, ki jih tudi imenujemo „kote", vpišemo poleg telesnih narisov, kakor kaže list I.
*) Pouk lahko učitelj uredi tudi tako, da rišejo učenci precej spočetka z risarskim orodjem.
Dobro je tudi, da učenci pod učiteljevim nadzorstvom sami poskušajo meriti, ker se s tem privadijo, razno mersko orodje rabiti. Učence je treba tudi opozoriti na napake, ki se vrinejo pri meritvi. (Opazke o merjenji glej na konci).
8.	Ako so mere vpisane v obrisih (osnutkih, skicah), potem lahko izvršimo natančni naris. Učitelj razloži na tabli s šestilom in ravnilom projektivne predstave teles na tak način, da morejo učenci na svojih deskah z risarskim orodjem razumno za njim risati in sicer po sledeči razvrstitvi :
a)	Omaljeno merilo z naznanilom pomanjšave (v tem slučaji n. pr. 1 :10 ali 1 :15);
b)	os (A X, fig. 1. do 6, list L),
c)	očrt dotičnega telesa, ki je narisan po merilu in s kotami;
d)	načrt taistega telesa. V ta namen potegnemo od sle-harne točke v očrtu perpendikel ha os A X, ter nadalje zaznamovamo daljino točke od vodoravne projekcijske ravnine (n. pr. list I., fig. 1. m g", fig. 3 m"f, n'Y).
Kadar je naris dovršen in s tušem prevlečen, potegnemo še kdtine preme z bledim tušem ali rudečo tinto ter opišemo naris.*) Pri tem je treba opomniti, da je pri tehniškem risanji in opisovanji navada, vse tiste mere naznaniti, ki so k popolnemu nedvoumnemu narisu potrebne.
9.	Pri dovršenem narisu mora učitelj učence še na sledeče posebnosti opozoriti:
a) Projekcije črt ali robov, ki leže v kaki projekcijski ravnini, morajo biti narisane v pravi (naravni) dolgosti in v pravem medsebojnem naklonu; torej tudi natančno spoznamo njih dolžino in naklonjenost iz narisa.
*) Navada je obe projekciji kake točke zaznamovati z jedno črko, vender z razliko, da vodoravni projekciji dostavimo jedno, navpični pa dve črtici n. pr. a1 a", obe projekciji skupno natanko določujete jedno točko na telesu (oziroma v prostoru).
Kateri robovi piramide, prizme in kocke imajo pravo dolžino v vodoravni projekciji in kateri v navpični? Kateri koti imajo pravo velikost?
b)	Črte (robovi), ki so vsporedne s kako projekcijsko ravnino, imajo projekcije v naravni velikosti in v pravem medsebojnem naklonu na dotični ravnini. (Vprašanje kakor prej).
c)	Vse druge črte (robovi), ki leže pošev k projekcijskim ravninam, imajo zmanjšane projekcije ter navadno spremene naklonske kote.
Učenci naj poiščejo takih robov na svojem narisu ter zmerijo dolžino projekcije in jo primerjajo s pravo dolžino na dotičnem telesu (modelu)'. Način, kako se prava dolžina robov določi iz narisa, razložen je v 15. odstavku.
d)	Vsaka prema ali rob, ki stoji navpično na projekcijski ravnini, ima za projekcijo na tej ravnini „točko".
Kateri robovi piramide, prizme in kocke so v vertikalni projekciji točke?
e)	Stranske telesne ploskve, ki stoje navpično na kaki projekcijski ravnini, imajo preme za projekcije.
Pri kateri obliki je tak slučaj? Kaka je projekcija cilindrovega plašča navpik stoječega na vodoravni projekcijski ravnini?
II.
Predstavljanje geometriških teles v stranskem ogledu ali pročrtu.
List II. 10.) Da telo natančno vsestransko predstavimo v narisu, potrebno je pogostoma, da narišemo tudi. stranski ogled ali pročrt.
Učitelj naj pred učence postavi dotični model, n. pr piramido, ter razloži:
„Stranski ogled ali pročrt telesa dobimo, ako si mislimo telesno podobo narisano na tretji projekcijski ravnini, katera stoji na obeh prejšnjih navpik. To je podoba, kakor se nam kaže od strani, torej mora risar stati ravno pred
8
tretjo navskrižno ali poprečno ravnino ter gledati naravnost vanjo".
Pri tem naj učitelj tudi opomni, da se zaradi priroč-nosti (prikladnosti) navadno stranski ogled nariše na desni ali levi strani očrta in sicer tako, da sleharni točki načrta' sledi v vodoravnici jednaka točka pročrta (glej list II., fig. 1.).
Pročrt tudi lahko ločimo od očrta in načrta z navpično osjo Z Y. Pri podrobnih narisih se pa ta os navadno izpušča.
Učitelj razloži potem na jednaki način narisovanje stranskih ogledov drugih teles (modelov). Opazovanje je povsod taisto kakor pri piramidi.
Določitev pročrta je n. pr. pri prizmatiških in cilin-drastih telesih posebno takrat potrebna, kadar leži telo po-dolgem vspored z osjo, kajti potem n. pr. pri fig. 2. in fig. 5., list II. ne poznamo niti iz očrta, niti iz načrta, katero telo je načrtano, ali parelelepiped ali cilinder (valj).
Taisto velja o telesih, ki so na II. listu v fig. 1., 3., 4., 6. narisani, kajti k popolnemu narisu potrebujemo tudi tukaj pročrta, in sicer imamo v pod. 1. piramido tako položeno, da je njena os vsporedna z vodoravno in navpično projekcijsko ravnino; v fig. 3. ležeči otli paralelepiped (Ser. I. C., model št. 32.); v fig. 4. ležeči stožec; v fig. 5. ležeči otel polcilinder (Ser. I. C., model št. 33., a, toda brez stranskih ploskev).
Črte a' V, c' d' itd. v fig. 3. in 6. so nevidne, ker so na tisti strani, ki je obrnena od očij. Te črte zaznamujemo v narisu s črtičastimi ali pikčastimi črtami.
11. S tem imajo učenci dovolj tvarine za drugi list, kateri mora biti zopet tako izrisan, kakor je bilo razloženo v 7. odstavku.
Te izvršitve se je treba držati že zaradi tega, ker tudi pri risanji tehniških izdelkov risarji postopajo tako, da namreč napravijo najprvo obrisek, potem zaznamujejo vse dolžine na njem in naposled izvrše natančni naris z risarskem orodjem.
12. Predstavljajoče telo pa nima vsekdar tako priproste leže nasproti projekcijskim ravninam. Ako je n. pr. treba narisati štiristransko piramido (Ser. I. C., št. 36.) tako, da podslombini robovi z navpično projekcijsko ravnino naprav-Ijajo prečne kote (list III., fig. 1.), potem ima očrt taisto obliko, kakor na listu I., fig. 1., ter samo drugo ležo k osi; v načrtu pa se opazovalcu kažete stranski ploskvi s tremi robovi S" a", S" b", S" c", kar lahko pojasnimo z modelom. Četrti t. j. zadnji stranični rob S" d" je neviden tgr se mora narisati s črtičasto ali pikčasto premo.
Pri izrisovanji te podobe narišemo zopet najprej očrt, potem navpičnice na os od sleharne točke tako, da pride sleharna točka načrta nad dotično točko očrta. Nadalje pazimo, da so v očrtu skrajni podslombini ogli a" b" c" d" v premi A X (ali v a" d" pri fig. 4.), ker stoji ravnina podslombe navpik na navpični projekcijski ravnini (primerjaj odstavek 9., e); potem začrtamo piramidino višino na navpičnici S" e", in očrt je gotov.
Na jednaki način ravnamo, ako hočemo narisati navpični paralelepiped (list III., fig. 2.).
Kot vajo priporočamo, ako čas dopušča, načrtovanje naslednjih teles v prejšnjih razpostavah: kocko; tristransko, petstransko in šeststransko piramido; tristransko, petstransko in šeststransko prizmo v očrtu in načrtu, oziroma tudi v pročrtu; potem stožec in piramido, ki imate podslombo zgoraj, ost pa navzdol obrneno (fig. 4.). Naris naj učenci izvrše ali po modelu ali pa po ustnih določbah, n. pr.:
„Načrtaj navpično šeststransko piramido s pravilno podslombo. Podslombini rob a piramide meri 35«, višina 50 cm".
Ravno tako bodo znali učenci risati prejšnja telesa, ako sloni njih podslomba na navpični projekcijski ravnini. Pri tej nastavi je načrt ravno tista podoba, kakeršno je imel prej očrt (odstavek 1. do 5.), zaradi tega ga moramo tudi najprej narisati! („Kateri robovi so sedaj nevidni in se morajo črtičasto ali pikčasto izrisati?")
Druge nastave, pri katerih nareja podslomba z jedno ali drugo projekcijsko ravnino prečni kot, niso pri stavbarskem risanji navadne, torej jih tudi lehko tukaj izpustimo.
in.
Najpriprostejši način prečne projekcije.
13. Pogostoma je namen narisa samo ta, da dobimo pregledno in lahko umljivo podobo, iz katere pa vender lahko spoznamo glavne razsežnosti predmeta. V tem slučaji rabimo prečno ali poševno projekcijo. To navodilo se razločuje od pravokotne ali ortogonalne projekcije (odstavek 1.) v tem, da so vidni žarki (trakovi) sicer med seboj vspo-redni, vender poševni k projekcijski ravnini. To navodilo imenujemo vsporedno perspektivo, ki ima to prednost, da ni potrebno, kakor prej, primerjati več narisov (oči ta in načrta).
Najpriprostejši in najnavadnejši način projekc;je je ta, ako si mislimo vidne trakove 45° nagnene k projekcijski ravnini. Bistvo tega v praksi najnavadnejšega načrtovanja najlažje razložimo na kocki (list III., fig. 6.).
Učitelj postavi kocko tako, da je njena sprednja ploskev vsporedna s projekcijsko ravnino, recimo s šolsko tablo. (Učenec naj jo opazuje v precejšnji daljavi. Zapazil bode navadno 3 kockine ploskve, in ako bi bili vsi vidni traki (žarki) 45° nagneni k projekcijski ravnini, potem se mu pokaže sprednja kockina ploskev kot kvadrat, drugi dve pa kot romb).*)
Učitelj naj opozori učence, da so pri taki nastavi v narisu vsi kockini robovi v pravi (naravni) velikosti. To lastnost prečnega vzmetovanja (projekovanja) uporabljajo pogostoma za razne namene prav dobro.
Da učence prepričamo o resničnosti prejšnjega stavka, vzamemo pravokoten, jednakokrak trikotnik, čegar katete tvorijo s hi-potenuzo kot s 45".
Ako postavimo tak trikotnik navpik k projekcijski ravnini oziroma k šolski tabli, tako da sloni druga kateta na šolski tabli, ter si mislimo, da je 45° nagnena hipotenuza vidni trak, ki šine skozi gornjo točko navpik stoječe katete; — potem je druga kateta, ki sloni na tabli, tako rekoč podoba (ali prečna projekcija) prve ter ima taisto dolžino, kakor navpična kateta.
*) To velja le s tem pogojem, da je očesna mrežnica vsporedna ravnina s projekcijsko, kar pa v resnici ni popolnoma.
Taisto velja o vsaki dragi na projekcijski ravnini navpik stoječi premi, torej tudi za navpične kockine robove.
Na isti način prepričamo učence, cla imajo podobe robov, ki so vsporedni s projekcijsko ravnino, njih pravo dolžino. V ta namen pritisnemo na prejšnji trikotnik drugi skladni trikotnik, toda v nasprotni leži, tako da se njegova jedna kateta popolnoma pritisne na navpično kateto prejšnjega trikotnika, druga kateta pa je vsporedna s projekcijsko ravnino. Oba trikotnika tvorita sedaj paralelogram; njiju hipotenuzi predstavljate vidne trake, ki šinejo iz skrajnih toček vsporedne katete ter so 45" nagneni k projekcijski ravnini. Ker so pa vsporednice vedno jednake med vsporednicami, sledi, da morajo tudi katete, ki so vsporedne s projekcijsko ravnino, imeti jednako dolžino s podobami, ki smo jih našli s prečno projekcijo.
Taisto velja o vsaki drugi leži prem, ki so vsporedne s projekcijsko ravnino, kakor n. pr. v posebnem slučaji, ko to dokažemo s paralelogramom, izrezanim iz trdega papirja.
Kadar hočemo kocko narisati v tej projekciji, načrtamo najprej stransko ploskev A B C E, ki je vsporedna s projekcijsko ravnino; tedaj dobimo kvadrat, ki je skladen s kockinim. Od skrajnih toček ABC potegnemo robove A L), B F, C G s poljubnim kotom, potem zaznamujemo na njih — dolžino kockinih robov ter naposled dopolnimo lik z vsporednicami F D, D G itd.
To predstavljanje se z ozirom na prej omenjene lastnosti imenuje isometriška*) prečna projekcija, in ako tvorijo kockini robovi A C in C G v projekcijah kote s 45°, imenujemo jo „kavalirsko perspektivo". Podobna je jako perspektivni podobi kocke, ki se pa od nje razločuje v tem, da so tudi podobe prem, ki stoje navpik na podobogledni ravnini, vsporedne in v pravi (naravni) dolžini. Dejansko uporabo ima to risanji pri načrtovanji lesnih vezav (vezb) in pri klesarskih (kamenoseških) izdelkih.
Na isti način moremo v prečni projekciji risati tudi druga telesa, n. pr. pravokotni paralelepiped, in razne prizme ali telesa, ki jih izvajamo iz prizem.
*) isometriško = jednake mere ali dolžine.
IV.
Načrtovanje telesnih mrež.
14.	Pri marsikaterih obrtnih izdelkih (n. pr. kleparskih in klesarskih) je potreben natančen naris glede oblike in velikosti obstranskih ploskev. V ta namen sledi nastopna razprava. Ako razprostremo obstranske ploskve kakega telesa v ravnino, dobimo njegovo mrežo. Ako je očrt in načrt kakega geometriškega telesa določen, narišemo prav lahko še njegovo mrežo, ako je namreč površino telesa mogoče razgrniti v ravnino.
Da n. pr. določimo mrežo ravne štiristranske piramide iz njenega očrta in načrta (list IV., fig. 1.), ni treba druzega, kakor da narišemo njene štiri stranske ploskve, ki so jed-nakokraki trikotniki A, B, C, D, kajti njena podslomba je •že narisana v projekcijski ravnini (očrt a' b' c' d'). Stranskih
trikotnikov osnovnična dolžina a' b' c' d'--— je pa
znana iz očrta, višina S' n' je narisana v načrtu S" n" v pravi (naravni) velikosti, ker je vsporedna z navpično projekcijsko ravnino (glej odstavek 9.). Obe dolžini moremo zmeriti in ž njiju pomočjo utvoriti vse štiri plaščeve trikotnike.
15.	Pri piramidi, ki ima poljubno podslombo a b c d e (list IV., fig. 4.) in ost S, določimo mrežo na sledeči način:
„Stranski robovi" Sa Sb, Sc---so v projekcijah
okrajšani (glej odstavek 9., al. c), treba je torej utvoriti njih pravo dolžino. Ako opazujemo na piramidi trikotnik Sa S', takoj spoznamo, da je daljina SS' (= piramidini višini S" m) v načrtu; daljina S' a' (razstoj podnožišča m od ogla a) je pa v očrtu v pravi dolžini, in ker stoji S' S navpik na S' a', tedaj je trikotnik Sa' S' določen, kajti prav lahko ga na-črtamo iz njegovih dveh stranic in pravega kota, ki ga tvorite stranici. Načrtovanje je izvršeno v podobi na strani pri A. Ako narišemo S'\ m'\ = S S' in mx a1 = S' a', potem je dalja S'\ ax = Sa iskana prava robova dolžina. Če uporabimo taisti pravikot in kateto S'\ m1 tako, da na jednaki
način določimo druge stranske piramidine robove Sb, Sc, Sd,
in Se, potem lahko iz teh in iz stranic a' b' b' c'---
narišemo mrežo, ker je podslomba v očrtu "v pravi naravni velikosti (glej list IV., fig. 5.).
16.	Prejšnja konstrukcija velja tudi za piramide, ki
imajo 5, 6, 10 —--stranično podslombo; in ker ni
stožec drugega kakor piramida z neskončno mnogimi stranicami, določimo tudi stožčevo mrežo na isti način.
Opazujmo n. pr. najnavadnejši navpični krožni stožec, čegar projekciji vidimo na listu I., fig. 2. Ako si mislimo podslombin obod kakor tudi plašč razdeljen v prav majhne dele, potem se nam kaže vsak obodov del cib, bc, cd kot prema, vsak del plašča Sob, Sbc, Scd i. t. d. pa kot ravni trikotnik. Ker so pa ti trikotniki jednakokraki, pokaže se
nam v ravnino razgrnen plašč Sa bed---n kot krogov
izsek, čegar polumer Sa je jednak (v načrtu v pravi dolžini
narisani) stožčevi stranici S"a", in čegar lok abc d---n
je jednak podslombinemu obodu. Plašč in podslomba B skupaj naredita stožčevo mrežo.
Pri risanji mreže navadno delimo podslombin obod na 8, 12
ali 16---delov ter jih prestavimo (prenesemo) na lok a b--— n;
ako hočemo mrežo še natančneje narisati, potem preračunimo dolžino
jednega dela ter jo prestavimo ravno tolikokrat na loku ab---n.
Pri navadnih narisih zadostuje tudi, ako podslombin premer 3'/7krat prestavimo na plaščev lok.
17.	Izvajanje (razvijanje) mreže ravne prizme (n. pr. list IV., fig. 3.) ni kar nič težavno, ker vse potrebne mere lahko posnamemo iz očrta in načrta. Taisto velja tudi o mreži ravnega cilindra (list III., fig. 6.), tako da lahko opustimo natančno opisovanje mrežne konstrukcije.
Vsekakor pa je dobro, da učitelj razlaganje (14, 15, 16, 17) vedno podpira z modeli dotičnega telesa, in ako je le mogoče, naj tudi pokaže dotično iz papirja izrezano mrežo. Ako pripušča čas, načrtajo naj učenci še mreže sledečih teles: kocke, šeststranske prizme, šeststranske piramide, piramidinega in stožčevega čoka (okrajšanega stožca) na ta način, da najprvo narišejo očrte in načrte dotičnih teles po naznačenih razsežnostih, potem pa določijo njih mreže. Krogline ploskve ni mogoče natančno razgrniti v ravnini.
V nekaterih učnih knjigah najdemo pač približno narisano kroglino mrežo.
Ker učni načrt v 3. razredu zahteva tudi zračunjanje povrSine m telesnine navadnih telesnih oblik, treba je k prejšnjemu pouku tudi še to dostaviti. Večkrat se v življenji pripeti slučaj, da je treba telesne razsežnosti določiti iz narisov. Dobro je torej, ako se učenci tega vadijo že v šoli ter iz svojih narisov zračunijo površino in telesnino geometriških teles.
V.
Narisovanje prečnih prerezov in zaznamovanje
tvarine.
List V. 18.) Pri izdelovanji črtežev in podrobnih narisov za tehniške predmete rabimo pogostoma prorez ali prečni prerez. Pri 10. odstavku, ko smo opisovali razne projekcije prizmatiških in cilindrastih teles vsporedno ležečih k projekcijskim ravninam (list II., fig. 2., 3., 5., 6.), morebiti je marsikateri učenec zapazil, da je nepotrebna jedna izmed teh projekcij, n. pr. očrt, ker v tem slučaji popolnoma zadostujeta načrt (sprednji ogled) in pročrt (stranski ogled) za natančno določitev telesa (glej list V., fig. 1.). Včasih pa predstavimo (narišemo) telo lahko še na jednostavnejši način, ako namreč pročrt telesa narišemo naravnost v načrt (list V., fig. 2.). Pri prizmatiških ali cilindrastih telesih ima pročrt v omenjeni leži ravno tisto obliko in velikost, kakor prorez, ki ga v kaki točki izvršimo navpik na robove. Taka telesa narišemo pogostoma le v načrtu (sprednjem ogledu), v katerega vrišemo še prorez, ki si ga mislimo položenega v ravnino načrta. Tako n. pr. spoznamo na podlogi prejšnjega pojasnila takoj, da je
na listu V., fig. 2. prizma s pravokotnim prorezom, „ 3. valj s krogočrtnim prorezom, „ 4. votli valj z okroženo odprtino.
Taisto jednostavnost v narisovanji smemo tudi uporabljati, ako predstavljamo taka telesa v drugi nastavi, namreč vsporedno s projekcijsko ravnino.
Da ne nastanejo kake pomote in da se razločno vidi, da vrisani prorez ne predstavlja kakega drugega na tem mestu navpik k risarski ravnini (papirju) stoječega in po-prek prerezanega predmeta, narišemo prej omenjeni prorez s pikčastimi ali tanko vlečenimi črtami s tušem ali kako drugo barvo ter ga navadno v j redi tudi črtičamo (šrafu-jemo). Pogostoma je tudi namer izvršenega prereza s črti-často črto zaznamovan (m n fig. 1., fig. 2., list V.). Na jed-naki način predstavljamo včasih tudi druga n. pr. obročkasta telesa, kakor to vidimo v fig. 5.
19. Ako moramo v narisu kakega predmeta pojasniti njegovo notranjo konstrukcijo ali pa risati votle izdelke, mislimo si telo z ravnino presekano ter narišemo k očrtu in načrtu še ogled preseka. (Glej na listu V. v fig. 6. izvršeno narisovanje votlega valja). Namer izvršenega prereza je v oči tu zaznamovan s Črto M N. Je-li ravnina, s katero smo si mislili telo presekano, vodoravna, — potem se imenuje presek vodoravni: ako je pa ravnina navpična, imenujemo ga navpični presek. Fig. 6., list V. nam predstavlja (kaže) votel na obeh straneh pokrit valj. V očrtu ni narisan gornji ogled, ampak vodoravni presek, v pročrt-u pa je narisan navpičen presek skozi valj.
Tudi to predstavljanje lahko včasih izvršimo pripro-steje, in sicer tako, da jeden del telesa narišemo v sprednjem ogledu, drugega pa t prorezu (prekoseku). To je posebno takrat mogoče, ako omenjeni dvojni naris predstavlja kako simetriško ali pa po obliki že znano telo, tako da pri ogledovanji narisa ni nikake dvoumnosti. Na tak način je n. pr. v fig. 7. (list V.) taisti valj narisan, tako da je v načrtu le jedna polovica zaznamovana, druga polovica pa je narisana v preseku, izvršenem po črti J/ O N v očrtu.
Pri krožnih ali izstruženih izdelkih opuščamo navadno pri podrobnih narisih tudi očrt, potem pa tako, kakor vidimo v fig. 8. (list V.), narišemo telo na pol v ogledu, na pol v preseku. Očrta tukaj zaradi tega ne potrebujemo, ker so v načrtu zaznamovane vse mere, ki jih rabimo pri izdelovanji.
20.	Predstavljanje, kakor je razloženo v odstavkih 18. in 19., porabimo navadno tudi pri obarvanji ali črtkanji (šrafovanji) proreza, s katerim označimo tvarino (gradivo), iz katere so narejeni v preseku zaznamovani deli.
Tako n. pr. pomeni v fig. 7. na listu V. z rmenorjavo barvo (Terra di Siena) ozaljšan prorez — leseno telo — in v fig. 3. (prorez: berlinsko višnjav) je valj iz kovanega železa.
Ravno tako značijo obarvani prorezi drugih na taistem listu narisanih teles fig. 4. in 8., da ste telesi iz vlitega železa (prorez: nevtraltinta).
Fig. 5. predstavlja izdelek iz kovanega železa.
Da imajo učenci priliko, spoznati to navadno zaznamovanje raznih tvarin z barvami, zato je predlogam priložen zaznamek (pregled) barv, kakor se rabijo v obče.
VI.
Splošne opazke o izvrševanji tehniških narisov.
21.	Akoravno so učenci že v prejšnjem razredu meščanske šole imeli priliko vaditi se v risanji z orodjem, vender jim ne škoduje, ako jih učitelj zopet opozori na nekatere ročnosti. Zaradi popolnosti hočemo tu najvažnejše na kratko ponoviti: „Risarsko orodje mora biti prav natančno izdelano. Črtalno ravnilo in trikotniki se morajo glede pravilnosti preskusiti. Za risanje z orodjem so boljši trdi svinčniki nego mehki. Navadno rabimo za konstruktivno risanje Hardtmuthove svinčnike štev. 3 in 4, za prostoročno risanje pa 1 in 2. Vse črte vlečene s svinčnikom morajo biti tanke in polne, kajti pikčaste in črtičaste izrišemo šele s tušem. Črtalno (risarsko) ravnilo se mora na levi strani deske naslanjati in z levo roko premikati".
Risanje merila in načrtovanje razsežnosti se mora vršiti z največjo natančnostjo.
Nadrgnen tuš za izrisovanje ne sme biti prebled in tudi ne pregost, ker potem črtalno pero (črtalnik) ne vleče, in vsled tega nastanejo razne debele črte.
V obče velja pravilo, da moramo črte v narisih vleči tem debeleje, čim večje je merilo narisa. Vzglede najdemo pri posamnih predlogah.
Pri potezanji je najbolje, da prevlečemo s tušem najprej kroge in loke, potem šele preme in nazadnje nepravilne krivulje s prosto roko, oziroma s krivuljastim ravnilom (krivuljnikom).
To ravnanje je s tem utemeljeno, ker se na ta način preme bolje pritisnejo h krivuljam kakor nasprotno, tedaj je tudi manj pogreškov.
Risanje debelih (senčnih) črt pri črtežih navadno odpade.
Pri sestavljenih narisih potezamo najprej polne obrise projekovanega telesa, ker na tak način se najprej jasno pokaže rezultat naloge, potem tudi ni težko izrisati druge črtičaste in pikčaste črte. Pogostoma tudi potezamo po-samne pomožne črte in kote z rudečico in višnjevko (tinto), in sicer se to zgodi, ko je naris že obarvan.
Obarvanje prorezov (oziroma ogledov) se mora vršiti previdno, da se ne zamažejo črte s tušem vlečene.
Ako uporabljamo pri kakem narisu barve v večji meri, kakor n. pr. pri stavbarskih črtežih, tedaj je potrebno, da naris, ki je s tušem izrisan in na desko z gumijem prilepljen, dobro polijemo z vodo, da odteče nepotrebni del tuša. Predno pa pričnemo slikati, mora se naris popolnoma posušiti. Po barvanji zarišemo še kote in opišemo naris s črkami. Za opisovanje narisov dandanes posebno pri stavbarskih črtežih (kakor razvidimo iz prilog) največ rabijo drobno pisavo (Nadelschrift), pogostoma tudi rond, za mašinsko-tehniške narise pa le rond. Pri tem je treba posebne pazljivosti, kajti nejednake številke in črke pokvarijo risbo.
VII.
Konečne opazke.
Merstvo ima v obrtu in pri poljedelstvu važno ulogo. Od natančnega uporabljevanja meril in merskega orodja je največ odvisno pravilno izdelovanje predmetov (objektov),
in skušnja kaže, da marsikateri obrtnik, ako ni pri delu natančno posnel mere, pogostoma pri izdelovanji trati čas ter si s tem gmotno škoduje.
Gotovo je koristno, ako učitelj pri geometriškem risanji porabi priliko ter učence privadi na natančno uporabljanje najnavadnejših mer, posebno metra.
Natančnost merjenja je največ odvisna:
1.	Od uporabe natančnega merila. Za meritev in tehtanje smemo pri kupčiji rabiti le take mere, uteži in tehtnice, ki so odobrene z uradnimi znamenji.
Za domačo rabo smejo obrtniki i. t. d. rabiti tudi uradno ne odobreno merilo, vender ima vsak priložnost, tako potrdilo si pridobiti, ker so povsod v večjih krajih merski uradi (merilnice, cementarije).
2.	Od natančnosti pri uporabi merskega (merilnega) orodja. Merilne pomote, ki se vrinejo tudi pri pravilnih merilih, prihajajo
a) od nepravilnega pokladanja merila;
h) od nenatančnega opazovanja mere.
Nikdar torej ne pozabimo učence opozoriti, da naj pri merjenji začetnišče merila natančno porinejo do kraja in merilo potisnejo k črti. Zadnje velja posebno za dolge črte, katere zahtevajo večkratnega pokladanja merila (istotako pri natančnejšem merjenji z dvema stik položenima meriloma).
Pri merjenji je treba posebno paziti, da je oko navpik merila in merjene črte, da ne nastane vsled poševne meritve kaka pomota. Ravno tako je treba paziti, da je število odmerjenih celih dolžin in število zaznamovanih ali cenjenih delov popolnoma resnično. Ako hočemo dolžino kake preme zelo natanko določiti, moramo jo dvakrat, trikrat ali še večkrat meriti in od teh mer vzeti poprečno število.
Skušnja je pokazala, da je meritev tudi pri največji natančnosti le do neke meje resnična.
Naprava natančnega merila je zelo težavna, tako da se skorej pri vsakem merilu najde majhna napaka.
V odloku trgovinskega ministerstva z dne 19. grudna 1872. 1. se je izdal nov merilni red (Aichordnung) za cislit-vanske dežele, v katerem so naznanjeni še dovoljeni pogreški navadnih mer.
Te določbe so n. pr.
Pri kovinskih natančnih merilih za dolžino 1 m---
01 mm. Pri navadnih merilih iz kovin in pa pri merilih iz trdega lesa, slonove kosti i. t. d., katerih dolžina ne presega V2 metra, — je za dolžino 1 m dovoljen pogrešek
0'5 mm; pri lesenih merilih za dolžino 1 m---0'75 mm,
pri trgovskih metrih, ki so le na centimetre razdeljeni za
1 m---1 mm, pri merskih pločevinastih trakovih za
dolžino 10 m —-- 2 25 mm. (Pri navadnih merilih in
metrih dovoljena je razlika le v obilnosti).
Iz prejšnjih številk razvidimo, da moremo pri natančnih merilih le do Vioooo z gotovostjo natančno meriti, pri navadnih merilih pa le do Viooo aii le do 1 2000. Vsled tega merimo razsežnosti pri navadni uporabi pri dolžinah od 1 m le še milimetre, malokdaj desetinke mm; dolžino od 10 metrov le do cm, malokdaj še na mm. Vender ta meritev popolnoma zadostuje za obrtne namene.
Za meritev razsežnostij, pri katerih ne moremo metra prisloniti (n. pr. pri meritvi piramidine višine, kroglinega premera i. t. d.) rabimo drugo mersko orodje in sicer razne merokaze, ki so tudi v predlogah narisani na 6. listu.

Stavbni črtež za zgradbo poslopja na deželi.
(List 9. do 12.)
Kadar hočemo hišo zidati ali prezidati, potrebujemo od gosposke stavbnega dovoljenja. Tako dovoljenje potrebujemo tudi za vsako večje popravilo pri poslopji. Gospodar si to pridobi, da vloži pri občinskem predstojniku (županu) pismeno prošnjo, s katero dokaže, da je istiniti posestnik ali pa da ima pravico do stavbnega zemljišča (stavbišča). Prošnji mora priložiti tudi stavbni črtež v dveh jednakih izrisih.
Ta črtež naj obsega:
a)	situacijo (legopis, krajepis) stavbnega prostora in okolice, kolikor je k natančnemu spoznanju in določitvi stavbnega zemljišča potrebno;
b)	očrte in preseke vseh nadstropij poslopja;
c)	pročelje (fasado) poslopja;
d)	vse izvanredne konstrukcije (sestave); posebno železne sestave in težavnejše lesne vezbe, katere morajo biti v črteži po večjem merilu narisane.
Črtež mora podpisati gospodar, izdelovalec (risar, in-žener) in, ako kdo drugi izvršitev zidanja prevzame, tudi podvzetnik.
Listi 9., 10., 11., 12. sestavljajo popolni stavbni črtež kmetskega poslopja, ki je izrisan po predpisanem merilu in z ozirom na postavne določbe (stavbnega reda). Vsekdar mora biti črtež sestavljen tako, da popolnoma ugaja stavbnemu redu dotične kronovine.
Situacijski (položajni, krajepisni) črtež.
(List 9.)
Tu je po navadnem merilu 1:250 (kakor ga zahteva večina stavbnih redov) pregledno načrtana krajevna leža in razdelitev celega za zidanje namenjenega posestva.

Stavbna parcela (oddelek), ki je navadno zaznamovana z dotično katastrovo štev. (tu n. pr. 102), ima v tem slučaji obliko podolgovatega štirikotnika, na čegar sprednji ožji strani je glavna cesta in na zadnji strani 'poljska pot ob potoku. Na obeh daljših straneh so sosedna zemljišča. Graditelj je dobil od gospodarja nalogo, da naj na opisanem prostoru sezida primerno malo hišo, hlev in gospodarsko poslopje za orodje, šupo z drvarnico ter odloči prostor za vrt. Ravnati se mu je nehote po pesnikovih (Levstikovih) besedah:
„Poleg hiše hlev i staje, Blizo dvora stog i pod, Da si v zimi pokladaje H krmi skratimo dohod".
Prednji in večji prostor se je določil za zgradbe, zadnji za vrt. Glavni vhod za vozove in k gospodarskemu dvorišču je od ceste, stranski izhod vodi na poljsko pot. Ves prostor je ograjen deloma s količki (remelji), deloma s plotom. Na levi strani glavnega vhoda stoji hiša s pročeljem, obrnena na cesto, zadaj je hlev in kolnica, na desno lesena šupa in vodnjak. Iz dvorišča se gre v sadovnjak, na kuhinjski in cvetlični vrt.
Ker je določeno, da se ne sme pod cesto napravljati jarek (kanal) za nesnago, morala se je na dvorišči narediti gnojna jama. Voda iz dvorišča se odteka po kanalu v potok.
Na situacijskem črteži morajo biti tudi prejšnja stara poslopja, sosedne hiše in zemljišča narisana ter zapisane njih hišne ali parcelne številke in imena gospodarjev.
Na situacijskem črteži je tudi zaznamovano razno gradivo posamnih stavb z raznimi barvami, in sicer so zidane stavbe rdeče, lesene rmeno obarvane. Nekateri stavbni redi pa predpisujejo, da je na situacijskem črteži novo-postavljeni zid zaznamovan z rdečo, stari, ki se ima podreti, z rmeno, oni ki bode pa ostal, s črno barvo. Ravno tako naj se zaznamuje staro lesovje z rjavo barvo, novo pa z bledormeno.
Situacijski črtež se izdela na podlogi zmeritve dotičnega posestva, ali pa na podlogi katastralnih (zemljiških) črtežev, ki se dobe pri c. k. osrednjem mapskem arhivu na Dunaji ali pa pri dotičnih davkarijah, list za 1 gld. 20 kr.
Na situacijskem črteži (list 9.) je zaznamovan predpisani niveau (nivo) ali ploskvena višina stavbnega mesta z dotičnimi kotami, ki se tu nanašajo na sprednji hišni ogel, zaznamovan z ničlo. Površje (izobrazba) zemljišča je označeno s kotami in s podolžnimi profili (pročrji) AB, BC, CD, načrtanimi na straneh. Da se strmina bolje spozna, zaznamujejo navadno v profilih višinske kote v peternem ali deseternem dolžinskem merilu (tu n. pr. 1:25).
Tak natančno kotiran situacijski in površinski (niveau) črtež omogoči, da lahko iztaknemo najvažnejše dimenzije (razsežnosti) stavb na stavbišči.
Število potrebnih profilov je zavisno od kakovosti zemljiškega površja. V predloženem slučaji so se zaznamovale le točke na oglih glavnih parcel in nekatere vmes.
Pri stavbah, katerim preti povodenj, mora biti v niveau-črteži vedno najvišje in najnižje vodno stanje zaznamovano z višnjevimi črtami.
Profili se določijo z nivelirskim instrumentom (nivelovalnikom) ali pa pri manjših prostorih z razuljo (vodoravnilnico).
Stavitelj mora natančno poznati vse gričke in jamice na gradišči, da prav gospodari z izkopano prstjo in pa, da pravilno izvrši potrebne odtoke in kanale.
Ravno tako je višina pSda v pritličji, naprava vznožja (sokelja) in stopnjic zavisna od površine in leže bližnje ceste.
Ali še drugi razlogi so, ki postavno zahtevajo predložitev situacijskega črteža.
Posamni stavbni redi (dunajski, moravski i. t. d.) zahtevajo celo, da gospodar še pred prošnjo za dovolitev zidanja prosi za določitev stavbne črte. Predložiti mora situacijski in niveau-črtež v dveh jednakih narisih, na katerih ste načrtani obestranski stari mejni črti ulic ali trga, potem meje vseh posamnih posestev z naznanilom njih dolžine in pravokotno merjene širine ulic na tistih točkah, kjer se nameravajo izspremeniti.
Pri razdelitvi zemljišča za stavbišča se dobi pravica za zidanje posamnih stavb navadno šele, ko je razdelilni črtež odobren. V ta namen mora gospodar gosposki predložiti situacijski in niveau-črtež.
Pri zazidanji odprtih prostorov v večih krajih je občina dolžna skrbeti za to, da se tako zazidanje vrši po uravno-valnem črteži s posebnim ozirom na promet, zdravstvene in gasilne predpise ter položajne (površinske) razmere.
Tudi pri zopetnem zidanji razrušenih selišč (krajev) se je treba natančno ravnati po uravnovalnem črteži, ki ga je odobrila gosposka.
Za osamljena poslopja (na samoti), posebno delarne zadostuje navadno kot priloga k stavbni prošnji le situacijski črtež, na katerem je zaznamovana temeljna oblika vsega posestva z vsemi pripadajočimi poslopji, katastralne parcele z njihovimi številkami, sosedne meje in poslopja z imeni gospodarjev, kakor tudi namerovana izvršitev kanalov za odpravo nesnage in mokrote. Za obrtne stavbe in naprave je treba razen navadnega stavbnega dovoljenja še posebnega od poiitiške gosposke (III. poglavje obrtnega reda).
Manjša popravila in izpremembe, ki ne izpremene dosti poslopja, naznanjamo gosposkam, predno pričnemo z delom. Gosposke lahko zahtevajo predložitve posebnega črteža, toda to se mora zgoditi v treh dneh, ako se to ne zahteva, sme podvzetnik nameravano delo izvršiti.
Pri najnavadnejših popravilih ni treba nobenega na-, znanila. Taka so: Zunanje osnaženje hiše, naprava novih podov (ako ostanejo prejšnji tramovi); popravila durij in oken; kritje streh, ako je krov proti ognju varen in se ne izpremeni; popravilo in snaženje dimnikov; postavljanje in popravljanje pečij in ognjišč, ako s tem ne predrugačimo ognjevodov in dimnikov, popravilo strelovodov, vodnjakov, gnojišč, stranišč in jarkov (kanalov); pri slednjih ne smemo brez dovoljenja izpremeniti njih velikosti, namere in strmine (strmeča).
Očrti ali tločrti.
(List 10.)
List 10. predstavlja hišno poslopje (stanje) v predpisanem merilu 1 : 100, in sicer:
a)	pritličje, katero obsega prostorno vežo, tri sobe, jeden kabinet, kuhinjo in čumnato za posle, jedno stranišče in jeden vhod v hram, kakor tudi pristop na podstrešje. Glavni vhod ima pokrit prostorček in stopnjice. Obkrajni zid predstavlja pravokotnik, kateri je s srednjim zidom in z ločilnimi stenami razdeljen na več hišnih prostorov. Debelost zida je zaznamovana s kotami ter se strinja s stavbnimi predpisi. Ker je stavbna gosposka dolžna, da nadzoruje pri zidanji natančno izvršitev črteža, zato se mora stavbni črtež vedno hraniti na stavbišči, da se državni uradniki kadarkoli lahko prepričajo o pravilnem zidanji.
Razdelitev v stanovanji določi vedno guspodar. On je navezan le na tiste predpise, ki se ozirajo na telesno varnost prebivalcev. Posebno stopnjice naj se vedno tako na-pravljajo, da pridemo brez ovir iz podstrešja in od vseh stanovanj na prosto in tudi v klet po stopnjicah, ki so proti ognju varne.
Sobe ne smejo biti nikdar prizidane pri svislih in skednjih. Gospodarska poslopja stavimo zadaj ravno za stanovanja v daljavi 6 m in ravno tako daleč od sosedovih poslopij, ali pa jih ločimo vsaj s požarnovarnim (ogenj bra-nečim) zidom. V predloženem očrtu je gospodarsko poslopje 8 m od hišnega poslopja oddaljeno.
Tla v kuhinji morajo biti vsaj 45 cm globoko (v nekaterih deželah se zahteva celo 80 cm) proti ognju varna. V očrtu je to zaznamovano s črtami.
b)	Klet in temeljni črtež. Proti cesti in proti levemu sosedu obrneni spodnji del hiše ima klet; drugod je zaznamovan samo temeljni zid. Kleti ne smejo segati čez cesto in morajo biti obokane. Kletne line se morajo dobro zavarovati in se ne smejo brez posebnega dovoljenja zunaj poslopja, na javnem prostoru narejati. V tem slučaji pa
morajo biti s kamenitimi ali železnimi pokrovi pokrite in le izjemoma z omrežjem zaprte.
V	temeljnem črteži in v črteži kleti morajo z dotič-nimi profili zaznamovani biti hišni kanali (jarki), vodotoki in glavni cestni kanal, v katerega se iztekajo prejšnji. Tam, kjer ni kanalov, napraviti se morajo greznice (gnojnišnice).
Pri napravi stranišč je treba paziti na zdravstvene predpise in na javno dostojnost. Stranišča morajo biti tudi tako narejena, da pride do njih dovolj svetlobe in zraka. Odcedki in izmečki se vodijo v kanale, v gnojnišnice ali v zaprte sodaste priprave.
V	krajih, kjer imajo za odpravo nesnage glavne kanale, napravi se pri zidanji ali dozidanji hišni kanal takrat, kadar se more brez posebnih ovir vezati z glavnim jarkom. Ti kanali morajo biti navadno vsaj 60 cm široki in imeti najmanj 0 5 m2 v prorezu, tako da snažilec lahko sključen noter zleze in se dalje splazi. Imeti morajo tudi prilično velik strmec in se s kamenitimi ali železnimi ploščami pokriti. V krajih, kjer nedostaje glavnega kanala, ali kjer ni nobenega druzega odcedka, napravijo naj se gnojnišnice (greznice). Te kakor tudi gnojne jame (gnojišča) morajo biti daleč proč od vodnjakov in tako narejene, da niso soseščini na poti.
Praktiško je in nekateri stavbni redi celo zahtevajo, da so te jame obzidane na dnu in na straneh z zidom, ki ne spušča mokrote (vlage) skozi. Imeti morajo tudi pokrove, ki se dobro zapirajo. Prepovedano je, da bi se nesnaga ali gnojnica odcejala na cesto. Ravno tako so prepovedani odcedki, narejeni pod sobnim podom v tleh.
c) Črtež podstrešja. Na tem črteži opazimo najprej zidovje in strešno sobo, katera se vzdiguje na desni strani pročelja (fagade), deloma iz strehe. Stranske omejilne stene pri čumnati so pregrade (medzidje, paradane), in so zaradi tega tudi tanke.
V	črteži podstrešja morajo biti tudi zarisani vsi dohodi, posebno stopnjice, leža dimnikov, svetlišča za razsvetljavo
9*
podstrešja, kakor tudi posamni oddelki podstrešja. Na vse to se je oziralo na listu 10.
Prerez in pročelje stanovališča.
(List U.)
Na tem listu je narisan važen del stavbnega črteža, to je pročelje in za zidanje posebno važen prečni presek hišnega poslopja, čegar očrti so narisani na listu 10. Ker so ti listi v zvezi, rabilo se je zaradi primere tudi tukaj merilo 1: 100.
V nekaterih deželah, n. pr. na Češkem, predpisuje stavbni red za pročelja in prereze večje merilo, namreč 1:50.
1. Prečni presek je v tem slučaji izvršen po črti A B, torej nalomljeno, ter nam predstavlja podobo konstruktivnega sezidanja posamnih nadstropij kakor tudi vse razsežnosti višin.
Pred vsem razvidimo iz prereza razen važnih nadstropij in konstruktivnih višin razvrstitev obokov, svetlišča v kleti, višino in ležo oken in stropa, kakor tudi ležo sezidanja, ostrešja in dimnikov. Ta višinski prerez je tedaj za presojo projekta potrebno dopolnilo k očrtu, in pri njegovi osnovi je bilo na sledeče stavbne postavne določbe posebno paziti.
Debeline (jakost) zidovja morajo biti zaznamovane na stavbnem črteži s kotami. Predpisi za debelost zidovja so omenjeni v stavbnem redu; o delilnem zidovji so pa le v nekaterih stavbnih redih posebne določbe.
Tako n. pr. predpisuje stavbni red za mesto. Solno-grad: „Ločilni zid, ki loči posamne stavbne dele pri stanovanjih, mora biti vsaj 15 cm debel, ako pa zid loči stanovanja, mora biti vsaj 20 cm debel. Srednje zidovje, katero nosi strope (k večjemu dveh nadstropij), ali ki ga kot nosilo stropov celo ne rabimo, sme biti 30 cm debelo, ako naredimo strope iz tramov, v katerih ni nobenega dimnika.
Dimniki. Jako važno je pravilno postavljanje dimnikov. Tudi je zaradi požarne nevarnosti treba posebne previdnosti.
V	obče velja pravilo, da mora biti med lesovjem (Holz-werk) in svetlobno luknjo dimovoda tak zid, ki ima širino vsaj jedne opeke. Tudi mora biti pokonci vzidana jedna strešna opeka, in sicer tako, da zakriva podolžne in skončne sklade navadnih opek.
Imamo pa:
a)	Plazne dimnike, ki imajo kvadratni prečni presek, čegar stranica meri vsaj 45 cm (1V2 opekine dolžine), ter 15 cm debel zid in se vzdigujejo vsaj 1 m nad streho.
Parni dimniki ali sploh taki za veliko kurjavo, kakor jih imajo peki, lončarji i. t. d. morajo tako zidani biti, da dim ne nagaja soseščini. Imajo tudi zapornice ali zatik in, ako je potreba, tudi iskrobran.
b)	Ozke ruske dimnike smemo rabiti le pri takih poslopjih, ki so dobro proti ognju obvarovana.
V	premeru ne smejo dimniki za priprosta zaprta ognjišča imeti manj kot 18 cm, za več pečij pa nikdar manj kot 24 cm. V sleharnem nadstropji ima vsak kurilni oddelek svoj lasten dimnik, ki sega tudi nad streho.
Notranje dimnikove stene morajo biti gladke. Pošev-nost (prečnost) dimnikov od nadstropja do nadstropja ne sme presegati 60 0 k vodoravni leži.
Vsaka ozka dimna cev mora imeti na spodnjem konci in v podstrešji luknjo za snaženje, katera se zapira z dvema snažilnima duricama (snažilnicama), ki se prav tesno zapirate. Durice morajo biti zaznamovane z dotično sobno in nadstropno številko ter biti vedno na takem prostem kraji, da se lahko pride do njih. Tudi morajo biti V2 m nad podstrešnim tlakom in daleč proč od lesovja.
V	tej zadevi dela stavbni red za Češko izjemo, ker zabranjuje snažilnice narejati v podstrešji. Za snaženje ruskih dimnikov morajo biti posebni hodni mostiči na slemenu tako, da se ometanje dimnikov vrši raz streho.
Združevanje lazljivih dimnikov ali izvod dimnih cevij v bližnjo kuhinjo drugega stanovanja ni praktiško in v nekaterih stavbnih redih naravnost prepovedano. Tudi ni dovoljeno, dimne cevi iz hiš napeljavati na ulice ali dvorišče.
Pod ali tla vseh pritličnih stanovanj pri novo sezidanih hišah morajo biti vsaj 32 cm nad določenim cestnim površjem. Stanovanja pod tem površjem so dovoljena le s tem pogojem, ako se napravijo popolnoma suha, svetla in zračna.
Gosposke imajo pravico zaradi varnosti ognja pri po-samnih poslopjih zahtevati, da se obokajo vsi pritlični prostori. To se mora tudi z vršiti pri shrambah za drva (drvarnicah) in premog.
Tlak v kuhinji mora okrog navadnega ognjišča biti vsaj l-3 m, okrog štedilnega (umetnega) ognjišča pa vsaj 45 do 80 cm proti ognju obvarovan.
Stropi iz porezancev (tramov), iz stropnikov in vrhoma zapaženi stropi, kakor tudi stropi z železnimi sestavami (konstrukcijami). Gospodar si lahko izbere ka-keršenkoli strop, da je le zadosti jak in da glede varnosti ognja zadostuje predpisom. Zaradi tega mora biti na njem vsaj 8 cm visoko naložena sipa (šuta), katera loči p6d gornjega nadstropja. Tudi nad najvišjim nadstropjem smemo napraviti strop iz tramov ali zapaženi strop, toda tu ne zadostuje le debela plast sipe, ampak treba je tudi napraviti proti ognju varen tlak. Strop mora biti tudi toliko jak, da vzdrži težo ostrešja, ako bi se slednji podrl v slučaji požara. Uporaba ostrešnih gred za sestavo stropa je prepovedana.
Podstrešne izbe so dovoljene, ako se napravijo po-žarnovarne.
Strešni žlebovi. Vsa nova poslopja morajo imeti na cesto žlebove v primerni velikosti iz kovine ali take tvarine, ki vodo ne pušča in ne gori. Ako segajo žlebovi čez strešno površje, potem ne sme biti med žlebom in streho nad 30 cm prostora, in sicer zaradi tega ne, da se sneg dol
ne udira. Na strešnih žlebovih so napravljene primerno široke cevi, po katerih se odteka mokrota in sicer najbolje v bližnji kanal.
Trottoir (trotoar) ali pešnik (tlak). V mestih je gospodar pri zidanji ali prezidanji hiš dolžan, na tistih straneh hiše, ki so obrnene na javno cesto, napraviti na svoje stroške tlak v smisla gosposkine naredbe. Širino in sestavo tlaka kakor tudi čas, doklej se mora narediti in iz česa, določi gosposka. Pravilno narejen tlak postane lastnina občine, katera ga mora v teku jednega leta sprejeti v last, toda s pogojem, da je tlak do tega časa nepoškodovan. Vsak gospodar je tudi primoran napraviti pred vežo mali mostiček čez jarek, ako to zahteva gosposka.
Nadaljno oskrbovanje tlaka, predvežnega mostička itd. je navadno dolžnost občine.
2. Pročelje (odspredje) ali fasada. Pri risanji pročelja na listu 11. se je pred vsem oziralo na namen poslopja in pazilo tudi na naravni organiški razvitek zidanja.
• Jednostavnost v obravnavi oblik, ki jo provzročimo z naravno uporabo zidarskega materijala, ta je tudi glavni moment koncepcije (osnove).
Solidna naprava vznožja (sokelja), priprosti okenski okviri iz kamena, daleč moleč strešni napušč (velik pomolek) iz lesa, pri umni in stvari primerni izvršitvi sten iz neome-tanega zidovja (ako je opeka slaba, treba je stene ometati), bili so v tem slučaji jedini činitelji pri izvršitvi arhitekto-niškega značaja pročelnega.
Ob sebi umljivo je, da glede okrasja ni nobenih postavnih določeb; pročelje naj torej le v obče ugaja zahtevam dobrega okusa. Le v nekaterih stavbnih redih najdemo omejeno določbo v tqpn smislu, namreč, da se vsako bliščeče in očem škodljivo namazanje hiše zabranjuje. V nekaterih stavbnih redih se tudi nahaja opazka, da se morajo stavbni črteži primerno prenarediti, ako ne zadostujejo dobremu okusu.
Čedno, priprosto in okusno izvršeno pročelje je v lepoto dotičnemu kraju, in gospodar poslopja ima prijeten in zadovoljen občutek. Ako je gospodarju kaj na tem ležeče, da bode njegovo poslopje ne le popolnoma pripravno, ampak tudi lepo in v slogu dovršeno, potem najbolje stori, da naroči stavbni črtež pri strokovno izobraženem arhitektu, inženirju ali zidarskem mojstru.
Hlev in gospodarsko poslopje (kolnica).
(List 12.)
Tu so načrtani glavni deli hleva in kolnice v predpisanem merilu 1:100, potem pa je tudi še narisan v merilu 1: 5 važni podrobni del železne sestave (konstrukcije).
1.	Razdelitev očrta je izvršena prav priprosto z ozirom na praktiške zahteve. Poslopje se namerava zidati masivno (trdno) iz opeke ter obsega razen hleva še kolnico in nad obema p6d za krmo (svisli). Hlev je urejen za dva konja, za kravo in za tele ter je neposredno v zvezi s hlap-čevo spalnico, s shrambo za oprego (opravo) in krmo. V slednjo pridemo tudi iz dvorišča, ter je ista po lijaku zvezana s podom za krmo.
Razsežnost posamnih staj, durij in oken je zaznamovana z vpisanimi kotami. Neposredno poleg tega poslopja sloni drugo leseno s svinjakom in kurnikom, zraven je tudi stranišče za družino in gnojna jama, pokrita z leseno jedno-straniško streho.
2.	Iz prečnega preseka, ki je načrtan po črti A B v očrtu, razvidimo višino na železnih nosilcih obokanega hleva, potem način ventilacije in konstrukcije za omejitev konjskih staj. Prerez gre tudi čez lesene jasli in gnojnični kanal. Sveži zrak se dovaja s tem, da se gorenje okence dol spušča, oziroma po ceveh, ki so napeljane §koz okenski naslon (parapete), odvod sopara iz hleva se pa vrši po ceveh (so-parnicah), ki segajo na zadnji steni pod hlevnim stropom čez streho v podobi dimnikov. Te cevi se s posebnimi zapornicami skupno uravnavajo. Nad hlevom je pod za krmo,
do katerega pridemo skozi duri, ki so narejene na čelu (krilu) kolnice. Podstrešje in pod za krmo zračijo stranska podstrešna okna in strešne line.
Zidani hlevi in shrambe za krmo (svisli, parne) morajo vsled predpisov imeti zgoraj, oziroma spodaj proti ognju varen strop. Hlevi za konje, goved i. t. d. morajo biti znotraj vsaj 25 m visoki in imeti dovolj soparnih lin.
Ventilacija v hlevih mora biti vedno taka, da ne pride kak smrad v stanovanje. Tudi moramo napraviti odtočne kanale, ki so v zvezi z gnojno jamo, ako ni cestnega kanala. Paziti moramo tudi na to, da se mokrota v hlevu ne odceja v tla ali zid.
3. Na listu 12. vidimo podrobni naris železnih nosilcev, na katerih sloni iz opeke sezidan obok hleva. V tem slučaji zadostuje, ako je na črteži kotirani profil takega nosilca načrtan v povečanem merilu 1 :5, ker iz tega že lahko presodimo prenosnost nosilčevo.
Železo rabijo v najnovejšem času za razne stavbne konstrukcije, posebno za podpore in nosilce, kakor tudi za strešne konstrukcije. Kakor je ta uporaba pripravna, tako pa je treba tudi velike previdnosti pri izberi železa. Vsekdar je treba izračuniti tiste razsežnosti (dimenzije), katere mora imeti dotični železni del, da brez nevarnosti nosi svoje breme.
Iz tega razloga zahtevajo pri predložitvi stavbnih čr-težev naznanitve podrobnostij železnih konstrukcij in njih zračun.
Nosilci morejo v obče biti iz vlitega železa, iz kovanega železa zvarjeni ali iz pločnikov (pločevinastih koscev) sestavljeni in zakovani (zanetani pločevinasti nosilci). Večkrat rabijo za manjše teže in male prostore tudi navadne železniške šine (tirnice).
Z ozirom na prorez imenujemo nosilce "j" podobne ali J podobne = dvojnemu "j" podobne. Nosilec, načrtan na listu 12., podoben je dvojnemu "j" ter je iz valjanega kovanega železa.
Take nosilce izdelujejo v fužinah v različni velikosti, ter so po vrsti s številkami zaznamovani. Tudi na listu 12. načrtani profil ima številko, katera je vzeta iz jednotnega zaznamovanja s številkami, kakor ga je določilo avstrijsko društvo arhitektov in inženerjev 1. 1882. na Dunaji.
Ako naris obsega izvanredne lesne vezbe za streho in strope* potem morajo tudi te v stavbinskem črteži biti podrobno v večjem merilu načrtane, da se more stavbna gosposka prepričati, ali je dotična konstrukcija dovolj jaka in povsem varna.
Opazke k uporabi listov 9., 10., 11., 12. pri pouku v šoli.
Listi 9. do 12. so namenjeni večinoma za nazorni pouk. Učenec ima sedaj prvič priliko spoznati črtež, ki je sestavljen iz več listov, kateri so v ožji zvezi, ki pa vsi zadostujejo postavnim zahtevam.
Učitelj najbolje stori, ako učencem najprej nekoliko pojasni, namen celega črteža in zvezo posamnih delov kolikor je namreč potrebno k pouku. Opozoriti jih tudi mora, da jeden črtež sam ne zadostuje k izvršitvi zidanja, ker iz njega posnamemo le najvažnejše razsežnosti zidovja in glavne dele. Za strokovno izvršitev posamnih delov je treba še mnogo drugih izvrševalnih in podrobnih črtežev, ki so narisani po večjem merilu. Za tem razlaganjem prično učenci pre-risavati podrobne črteže za zidarje, klesarje, ključarje, tesarje i. t. d. iz naslednjih listov. Vsekdar se jim pa mora najprvo na stavbnem črteži natanko pokazati kraj, kjer stoji izdelek podrobnega črteža, in čemu da je. Podrobnosti pri načinu risanja posamnih izdelkov so razložene na dotičnih listih.
Stavbne črteže ali njih posamne liste pa učenci šele tedaj rabijo s pridom, ako so si s posnemanjem mnogih podrobnih načrtov pridobili potrebno razumnost in spretnost v risanji.
Glede izvršitve listov 9. do 12. je treba še pomniti:
Situacijski črtež moramo ravno tako narisati, kakor druge črteže, t. j. s pomočjo naznanjenih kot. Pri tem opozorimo učenca na različnost merila za dolžine in višine in na staro zidovje (zaznamovano v obrisu s kratkimi črtami), ki stoji na stavišči ter se bode podrlo.
Očrte lahko rišejo po jednega ali dva na list, ako gre samo za vajo v risanji. Širina durij in oken se mora zarisati od srednjih črt, drugače se ravna po vpisanih kotah.
V listu 11. je pod pročeljem načrtan del očrta, da izvaja iz njega učenec s pomočjo ravnil (šine in trikotnikov) glavne dimenzije
pročelja deloma iz tega očrta, deloma pa iz stranskega kotiranega prereza.
Pri slikanji z barvami rabijo:
Za opeko — karmin in nekoliko indijske rmenice; za kamene — berlinsko višnjavo in nevtralno tinto; za les po dolgem (žile) — indijsko rmenico in nekoliko karmina; za les s koncema (letnice) — karmin pomešan z indijsko rmenico in nekoliko terra di Siena; za zemljo sepijo; za kovano železo berlinsko višnjavo; za nasipino (sipo) bledo nevtralno tinto; za drevje in grmovje — sočno zelenico; za obsenčene dele — bledo nevtralno tinto in nekoliko berlinske viš-njave; za vodo — berlinsko višnjavo (modro).
Črteži za stavbno izvršitev (zidanje).
Da izvrše delavci najvažnejše dimenzije raznih predmetov glavnega črteža tudi dejanski popolnoma konstruktivno pravilno, napravijo inženerji pogostoma za vsako sestavljeno delo še posebni delarnski ali podrobni črtež. Sele po teh v večjem merilu ali v naravni velikosti izvršenih črtežih more gospodar naročiti vse potrebno za dela kle-sarja, tesarja, mizarja i. t. d. ter ukreniti, da se vse posameznosti lepo strinjajo v celoto.
Ti črteži so posebno važni za obrtnike, ki imajo pri zgradbi opraviti, zaradi tega jih hočemo v naslednjih listih natančneje razložiti.
V sledečem so našteta glavna dela po vrsti, kakor se vrše pri zidanji novega poslopja:
1.	Iztikanje (s kolci) poslopja. Določitev ravnoležja (niveau) in vodoravnega začrtka. Odstranitev ovir pri zidanji oziroma podiranje starega zidovja, oboj stavbišča z deskami, stavljenje zidarske čuvajnice (bajte). Izkopanje vodnjaka ali začasnega vodovoda. Narejanje dovožnih potov in odtokov. Izkopavanje jam za apno in zgotovljenje potrebne priprave za gasitev apna. Določitev pripravnega prostora za stavivo (materijala) na stavbišči in dovažanje potrebnega gradiva (staviva) za temelj.
2.	Izvršitev dela v zemlji, včasih tudi pilotiranje (zabijanje kolov za brano) in drugih del za utrditev zemljišča'
3.	Postava temeljnega zidu in zidovja za klet, naprave v obrambo proti razširjenji zemeljske vlage. Postavljanje (vzidavanje) vznožnih plošč, narejanje položišč za kletne stopnjice ali vzidanje kletnih stopnjic. Izzidavanje dimo-vodov, straniških in soparnih cevij, grajenje votlin za vodovodne in plinove cevi. Naprava obokovih ram. Vlaganje (založitev) železnih vezij.
4.	Sezidanje pritličja. Vložitev tramov pri neobokanem pritličji in nategovanje železnih vezij.
5.	Izvršitev zidovja v naslednjih nadstropjih oziroma povišanje zidu. Naprava vencev (simsov) in postavljanje kamenitega obstenja.
6.	Vezanje in postavljanje ostrešja, sezidanje podstrešnega zidovja in dimnikov. Oboj ostrešja z deskami ali letvami. Izvršitev kleparskih del. Pokrivanje strehe.
7.	Izvršitev obokov. Pokladanje stopnjic. Vzidavanje bangerjev (križev). Pokladanje vodnih in plinovih cevij ter žice za brzojav.
8.	Ometanje in osnaženje kleti. Stukatoranje in sna-ženje stanovanj, hodnikov i. t. d. kakor tudi naprava tlaka v posamnih nadstropjih.
9.	Dopolnitev pročelja (odspredja). Postavljanje okvirov za okna, Primerjanje oknic in durnic, njih okovanje in vložitev šip.
10.	Nametovanje nasipine (šute) na strope. Vložitev tlaka v podstrešji. Natikanje snažilnih podstrešnih duric.
11.	Vlaganje slepih in navadnih podov, slikanje sob; natikanje durij.
12.	Postavljanje ognjišč in pečij.
13.	Izvršitev notranjih naprav kakor naprava izlivov (korit za odtekanje), stranišč in kopališč, držajev za stopnjice i. t. d.
14.	Narejanje kanalov, vodnjakov in odtokov. Urav-nanje površja in naprava tlaka na dvorišči; ograja; naprava vrta.
15.	Pobarvanje (namazanje) oken, durij; vložitev parketnih podov, obešanje zagrinjal (rouleaux) in natikanje sve-tilnic; vlaganje podov.
16.	Naprava tlaka na ulici, postavljanje kamenitih od-našalcev, žlebov i. t. d.
Pri izvrševanji stavbe smejo delovati le take osebe, ki imajo postavno pravico. Te so tudi popolnoma odgovorne za solidno in pravilno izvršitev stavbe.
Take osebe so:
1.	Postavno pooblaščeni civilni tehnik.
2.	Zidarski mojstri. To so tehniško izobražene osebe, ki so zidarski posel najmanj 3 leta izvrševale in poleg tega naredile izpit o potrebnih vednostih pri deželnem stavbnem uradu ali pri okrajnem inženerji, ki je v to pooblaščen. Te osebe smejo voditi stavbe, razna zidarska in druga s temi zvezana dela (§ 23. obrtni red al. 2.).
3.	Zidarji, klesarji (kamenoseki) in tesarji. Ako hočejo ti obrtniki samostojno (brez nadzorstva zidarskega mojstra) izvrševati dela svojega obrta, morajo se izkazati, da so si v resnici pri delu pridobili dovolj praktične sposobnosti (§ 23. obrtnega reda).
Graditelj mora pričetek zidanja gosposki 48 ur prej naznaniti ter pri novem zidanji in popravilih vselej na strani javne ceste postaviti očitno svarilno znamenje; ako ostane zidivo in orodje čez noč na prostem, treba je prižgati svetilnice. Ograja okrog gradišča naj se napravi vsaj 2 m od stavbne črte.
Za hranitev zidiva zunaj ograjenega prostora je treba od gosposke posebnega dovoljenja. Na prosti ulici pesek sejati, apno gasiti in mort mešati je prepovedano.
Predno pričnemo zidati, moramo stavbišče poravnati in zemljo za temeljni zid in kleti izkopati. V ta namen določijo na stavbišči z merili in merskimi drogi po kotah iz očrta ležo temeljnega zidu, pred vsem pa njegove ogle in lomišča. Potem preneso s pomočjo količkov in desk celi
očrt iz papirja na zemljišče. Z napeljavo vrvic in pokla-danjem desk določijo razne medtočke.
Za hitro in zanesljivo določitev višin med delom rabimo horicontalno marko (vodoravnostno znamenje), ki je zaznamovana z rdečo ali belo barvo na kolih ali drugih bližnjih predmetih ter v določeni višini predstavlja vodoravno ravnino, ki je podloga vsem kotinim višinam zgradbe in njene okolice. To vodoravno znamenje imenujejo tudi glavno vodoravnico ter jo določijo z nivelirsko pripravo (nivelovalnikom) ali pri manjših objektih z razuljo.
Od vodoravnega začrtka merimo n. pr. globočino temelja, ravnoležje kletnih tal, višino pešnika (tlaka) z ozirom na višino ceste (ki je od gosposke določena), ležo podov, strmec kanalov. Prenos glavne vodoravnice na manjše daljave izvrše s pomočjo ravila in grebljice.
Ko so vsa ta pripravljalna dela končana, potem pa pričnejo delavci razkopavati in odvažati zemljo.
Polirski črteži za stanovališča.
(List 15. in 16.)
Stavbni črtež nam predstavlja razdelitev stavbišča le v obče, ker je risan po majhnem merilu. Konstruktivno zvezo raznega staviva (zidiva) cele zgradbe pa pojasnjujejo podrobni črteži, ki so za izvršitev raznih del in za razna naročila prav potrebni klesarjem, mizarjem, ključarjem i. t. d.
Tega podrobnega načrta potrebuje v prvi vrsti zidarski polir ali delovodja, iz katerega posname razsežnosti po-samnih stavbnih delov in tudi tiste za razna dela, ki so ž njimi v dotiki. Vse te podrobnosti niso v stavbnem črteži na listu 9.—13. natančno zaznamovane.
V ta namen se izrišejo posebni polirski črteži navadno v merilu 1:50 ter se morajo glede glavnih razsežnost-ij popolnoma vjemati s stavbnim črtežem.
a) Polirski črtež. Izvršilni črtež za zidovja na listu 15. se opira na pritlični očrt stanovanja. Način predstavljanja
se natančno naslanja na narise stavbnega črteža, toda tu so zaznamovane glavne mere vseh posamnih delov. V ta namen mora polirski očrt biti pregledna mreža kot, ki se dopolnjujejo med seboj in z glavnimi razsežnostimi. Tu velja pravilo „ne preveč in ne premalo", in ako se med zidanjem vrši kaka izprememba, ne smejo se merska števila izbrisavati, ampak prečrtati in zgoraj nova napisati. Kote morajo biti velike in razločno pisane, da jih lahko čitamo v navadni vidni daljavi.
Kakor razvidimo iz lista 15., zvezani so s kotami glavni obrisi poslopja, debeline zida, notranje širine vseh prostorov, središčnice za duri in okna in njih oddaljenost od važnih končnih toček. Zaznamovane so tudi notranje širine durij in oken, potem naprava stopnjic, vodovodov, stranišč i. t. d. Tudi plošče, namenjene za tlak, zaznamovane so na polirskem črteži, istotako prostor, kjer se bodo stavile peči in ognjišča, potem tudi način, kako bodo dimne cevi zvezane z dimnikom.
Peči se navadno postavljajo povprečno v kot, včasih z ozirom na praktiško razpostavo pohišja tudi vsporedno k steni. Železne peči so zarisane s krogom, lončene pa zaradi razločka s kvadratom ali pravokotnikom.
Vlaganje okvirjev pri oknih in durih se mora posebej zaznamovati, ako so kamenita, in sicer zaradi tega, da se pravilno vzidajo.
Leseni durni deli se morajo tudi natančno načrtati, da se po debelosti zida ločijo v jednostavne in dvostavne (dvojne), tudi mora biti način zapiranja durij s črticami zaznamovan tako, da iz polirskega črteža spoznamo ne le vrsto durij (z jedno ali dvema durnicama), ampak tudi stran, na katero se durnice odpirajo.
b) Prerez po višini in pročelna proga. Narisi na 16. listu so dopolnila prej razloženega izvrševalnega črteža. Takih povečanih projekcij zunanjih poslopnih delov in k tem potrebnih prerezov moramo imeti toliko, kolikor je različnih pročelj ali pa raznih naredeb pri konstrukcijah.
Navadno pač zadostuje le jeden podrobni naris višinske osi celega pročelja.
Ti polirski črteži obsegajo mere višin, ki so se za izvršitev zidanja določile stalno. Ako vlečemo iz okenskega središča višinski prerez, spoznamo ležo glavne vodoravnice, t. j. tiste vodoravne ravnine, na katero se nanašajo navpične oddaljenosti, potem višina poda nad cestnim tlakom, višina parapeta (okenskega naslona); notranja širina okna, višine nadstropij in konstrukcij i. t. d. Ogled pročelnega pasa nam kaže razpostavo vznožja (sokelja), obliko in ležo okenskega okvirja, vezilnega venca (simsa) in svetlišča (svetlobne luknje) v podstrešji; iz tega vzgleda razvidimo neometani (surovi) zid (iz opeke) in od višin opečnih plastij odvisne razsežnosti.
Zunanji neometani zid poslopja navadno sezidajo iz dobro žgane in trdne opeke, ki ima nepoškodovane ravne robove in ravne ploskve, ali pa še bolje iz nalašč za to narejene opeke. Večkrat je tudi potrebno opeko popravljati s kladivom ali rašpo. Pri surovem zidanji morajo biti plene (vrste) natančno vodoravno sezidane in skladi po dovršitvi poslopja zamazani s cementnim mortom, kateremu primešajo po potrebi opečni prah ali kako drugo barvilo. Ako se po zamazanji skladov zopet pokaže bela lisa, potem jo je treba zmiti s solno kislino. Neometani venci (simsi) se ne smejo nikdar pobarvati ali z mortom podrgniti, ampak se morajo od vseh peg osnažiti in njih ploskve pustiti take kakor so.
Sleharni izvršilni črtež mora imeti napis in številko, da se more pri naročilih in računih nanj sklicavati. Praktiško je tudi, posamne prostore in zidovje ločiti s črkami.
Zidarski polir potem prav lahko izvršuje in vodi razna dela, ako so črteži po teh podatkih narisani.
Opazke za izvršitev narisov na listu 15. in 16.
Risanje očrta na listu 15. ne dela nobene težave.
List 16. učenec šele tedaj razume, ako je prej podrobno risal dotične lesne, kamene in železne konstrukcije, kakor so narisane na listih 4., 17., 18., 20., 21.

Pri risanji pročelnih podrobnostij mora učenec najprvo začrtati središnico ali os okna, na kateri se kote preneso po naročilu in s pomočjo risarskega ravnila (šine) z vodoravnicami na višinini prerez. Potem se zarišejo vse opečne plasti z vodoravnicami, toda z opazko, da so opečne plene (vrste) od spodnjega roba sokeljevih plošč do vrh zidovja v podstrešji nepretrgana vrsta, in da se mora njih višina v popolnoma jednake dele a l'bcm., oziroma zaradi večje natančnosti v 4 plasti a 30 cm po merilu razdeliti. Ako je razdelitev plastij dovršena, potem se zariše prerez skozi streho, zidovje in skozi okensko okvirje deloma po kotah, deloma na oko, kakor pri profilih strešnih škarnic, strešnih žlebov, pri kamenitem obstenji oken, iz katerih se potem izvaja ogled z vodoravnimi pomožnimi premami.
Barve rabijo se taiste kakor pri prejšnjih narisih.
Črtež kovačnice z navadnim kuriščem.
(List 34.)
Pri napravi obrtnih delarn je pred vsem merodajen namen objektov, potem pa tudi obziri na varnostne predpisane naredbe.
Že pri izberi stavišča in zidiva (staviva) je glavna stvar praktiško stališče, še bolj pa pri razdelitvi očrta, posebno pri napravi stopnjic, oken, ognjišč (kurišč) i. t. d. Pri vsem tem je vsekdar mogoče zgradbi dati lepo zunanjost.
Kot vzgled zgradbe smo izbrali priprosto samostojno kovačnico na deželi, ki ima preddvor za kovanje konj in vozov ter delarno z jednostavnim kuriščem in z drugimi potrebščinami. Pričujoči narisi obsegajo očrt, prorez in sprednji ogled kovačnice v merilu 1:50.
V očrtu je zaznamovano orodje in oprava delarne, kakor tudi stališče dimnika, oken in vrat. Kakor pa je že pri razdelitvi hišnega poslopja važna praktiška razpostava pohišja, tembolj je to potrebno pri obrtnih napravah in raznih delarnah glede orodja in pripomočkov.
Postava kovačnice je bila tako projektirana, da se napravi iz močnega neometanega zidu, in ker stoji poslopje samotno (glej spodaj), napravili so leseno streho, katera ima
10
nad delamo vzvišeni nastavek z uravnovalnim (regulovanim) žaluzijem, podobnim zaporom, po katerem se odpravlja dim in izprijeni zrak. Streha je pokrita s skalicami (škrlje-vemi ploščami). Gradivo za pokladanje sokelja, podov, dur-nega in okenskega obstenja je v črteži označeno z navadnimi barvami.
V kovačnici opazimo jednostavno kurišče, obdano z ognja branečim dimnim plaščem, valjasti meh (v novejšem času rabijo pogostoma vetrilo = ventilator), nakovalo, ko-višče (tvorišče) s primežem, mali vrtalni ročni stroj, oziroma tudi stroj za upogibanje ko^snih obročev (šin). Ko-nečno se je treba pri razdelitvi očrta ozirati tudi na prostor za kovaško in drugo ročno orodje, kar pa v črteži ni zaznamovano.
Glede zdravstvenih in požarnih policijskih naredeb pri takih napravah določujejo natančno dotični stavbni redi in drugi predpisi gosposk.
Po neki starejši gubernalski naredbi z dne 11. maja 1871. 1. se smejo kovačnice staviti le požarnovarne in 100 korakov od drugih hiš.
Pogoji, pod katerimi se smejo kovačnice v sredini kraja zidati, določuje gubernalska naredba z dne 20. maja 1831. 1., št. 18029., natančneje. To naredbo so pa v nekaterih kronovinah z deželnimi postavami nekoliko prenare-dili. Tako n. pr. ukazuje stavbni red za Koroško: „Kurišča, zlasti ona za kovače, ključarje, puškarje, zvonarje, kotlarje in druge jednake obrtnike, morajo biti ne le obokana, ampak tudi obdana z vsaj 45 cm močnim požarnim zidom, tudi tlak mora biti požarnovaren".
Pri mnogih ognjiščih, n. pr. v pekarnah, kovaških livarnah i. t. d., imajo dimniki nad ognjiščem 30 cm debel zid, višje pa 15 cm debel.
Ta določba velja za kurišča v sredini kraja. Ako je pa obrtno kurišče na samotnem kraji,*) potem lahko go-
*) Na samoti stoji poslopje tedaj, ako so vsi njegovi deli od sosednih poslopij oddaljeni vsaj toliko, kolikor stavbna postava za-
sposka dovoli izjeme, če niso te že v postavi določene. Tako na pr. beremo v stavbnem redu za Nižje Avstrijsko: „Pri kuriščih, ki so v neobokanih prostorih, morajo se napraviti obokani ali železni dimni plašči".
Slednje je izvršeno pri projektu na listu 34. Tu stoji ko-vačnica samotno, torej ni obokana, in zaradi varnosti ognja je okrog ognjišča narejen dimni plašč iz močne železne pločevine.
Postavne določbe o zidanji dimnikov so pa bile že
prej omenjene.
Pri posnemanji lista 34. prično učenci z risanjem očrta, potem narišejo prerez po vpisanih merskih številkah, zdaj šele načrtajo pročelje. Ako hočemo fapado obarvati, izvršimo to najbolje s sepijo ali nevtralno tinto na najpriprostejši način, to je, obarvanje omejimo le na tisti del, ki je označen na listu 34.
Iz drugih manj važnih oddelkov knjige so posneti nastopni teliniški izrazi,
ki so v slovenščino prevedeni na podlogi jednake češke knjige ter hrvatskega „Rječnika tehnologičkoga nazivlja", deloma tudi vzeti iz slovenskega slovstva (oziroma nabrani med narodom). Opazka: č = češki, (h) = hrvatski, (n) = narodni izraz.
Abbolzung der Erd\vande, opi- Abtheilung eines Grundes fur ranje zemeljskih sten.	Bauplatze, razdelitev zem-
Abdachung, sklonitost, polo- Ijišča na stavbišča.
žitost.	Abwasserung bei Erdaushe-
Abschrot, sečivo (h), sekalo. bungen, odpeljavanje (odta-Abstrebungen, podpore.	kanje) vode pri izkopanji
Abteufen, kopanje v globino zemlje, (vglobljenje).
hteva, tako n. pr.. določuje na Nižjem Avstrijskem stavbni red 20/», na Moravskem in Koroškem 57 m i. t. d. V nekaterih kronovinah, n. pr. na Češkem oddaljenost ni natančno določena.
Abzugscanal, odtočni kanal (jarek).
Achsbander, osne vezi, vezila, pritveze, frače.
Achsbiigel, osni stremen.
Achse, os.
Achsenblech, osni okov, osnjak.
Achsennagel, zakolnik (č), osnik, lunek (n).
Achsenstock, podvoz.
Achsmutter, osna babica, (osnica).
Amboss, nakovalo, naklo (n).
Ambossstock, nakovalnik, kovaška klada (blanja).
Anrainer, mejač.
Ansatz (beim Schraubenkopf), nos pri vijakovi glavici.
Anschlag der Thiirleibung, durna pripira (n), (pripora).
Anschlagwinkel, oglomer, (kljuka).
Anschiittung, nasip.
Anwendung, uporaba.
Anwurf, omet, (škrop).
Arbeitsplan, črtež (za izve-denje kakšnega dela).
Areal (skupni prostor).
Aschenfall, pepelnjak.
Aufgesetzter Kegel, nasadilni kegel (štekelj).
Aufklauung, zveza s čelustjo.
Aufladen, naložiti, nalagati, nakladati.
Aufmauerung, povišanje zidu.
Aufnehmen, zmeriti.
Aufsatzbander, nasadila, zavese (č), panti (n).
Aufsatzbandstifte, nasadilni žičniki (čavlji).
Aufspreitzstange, podporka.
Aufzugsmaschine, dvigalni stroj, dvigalnica.
Augenspangen, spone (h), pripone.
Ausbesserungen bei Wohn-gebauden, popravila pri stanovališčih (hišnih poslopjih).
Ausfiitterung = Bolzung, opla-titi, podpreti, opažiti, oblo-žitev.
Ausgleichen v. Erdschiittun-gen, poravnavanje nasute prsti.
Ausheben, izkopati.
Aushub und Verladen, izkopavanje in nakladanje.
Auskarren der Ziegel, izla-ganje (skladanje) opeke.
Auslaugen, izlužiti.
Auslegen der Gesimse, naprava (povlačenje, vzidanje) obkrajkov (zidcev, simsov, vencev).
Ausschub, izkopavanje starega zidovja, zrušitev.
Ausschiittung, izsipanje, (skladanje).
Aussparren, grajenje (puščanje) votlin pri zidanji.
Austritt (bei Stiegen), izstop.
Backen, čeljust.
Backstein = Mauerziegel.
Baggermaschine, jaružilo (h), trebilnica.
Bahn (am Ambosse), nako-valno čelo.
Balanpiers, kimalo, ravno-težnik.
Bandgesimse, pojas (h), pas.
Bandmass, merski (merilni) trak (pas).
Bankeisen, skoba (h, č) kljuka, kavelj.
Baskiilenriegel, baskilni zatik (zasunek, zapirka).
Bast, stržen.
Baubewilligung, stavbno dovoljenje.
Bauconstructionslehre, nauk o stavbnih konstrukcijah (sestavah).
Baugrund, stavbišče, stavišče, (gradišče).
Bauherr, gospodar zgradbe.
Bauholz, les za zgradbe (stavbe).
Baulinie, stavbna črta.
Baumeister. stavitelj (graditelj), zidarski mojster.
Baumkluppe, deblomer.
Bauordnung, stavbni red.
Bauparcelle, stavbni oddelek (parcela).
Bauplan, stavbni črtež.
Becherschrauben, vijaki za paromlinske posode.
Befestigungs- und Verbin-dungsmittel, pritrdila in vezila.
Befestigungsschrauben, pritr-jevalni vijaki.
Behordlich autor. Civil-Teh-niker, postavno pooblaščen civilni tehnik.
Bepackung (Obergestell), gorenji vstroj (del) voza, tovo-rišče.
Beschlage, okovi (za duri).
Bewegungsschrauben, premi-kalni vijaki, premikovalci.
Bezimmern, otesavati (č).
Bezugsdimensionen, dotične razsežnosti (obmer).
Biberschwanz, žaga lista-rica (h).
Biberschwanz-Ziegel, okro-žena opeka, okrožnjaki.
Binder, veznik.
Blatt, platnica.
Blatthaue, rovnica (n), tre-bežnica (n).
Blechkragen, pločevinast obrob (ovoj), ovojnik.
Blechlehre, pločevinski mero-kaz, (mera za debelino pločevine).
Blechnieten, pločevinski za-kovniki (za pločevino).
Blechstutzen, pločevinasti cevni konci (odvodnice).
Blechtrager, prečnik (nosilec) od pločevine.
Boden fur technische Zwecke, za tehniške namene uporabljena zemlja.
Boden mit Eisenconstruc-tionen, stropi z železnimi sestavami (konstrukcijami).
Bodenclassen, razredi zemlje po kakovosti.
Bodengewinnung, dobava zemlje (prsti) z izkopavanjem (z zrahlanjem).
Bodenstiege, podstrešne stopnice (v podstrešje).
Bogenzirkel, šestilo z lokom.
Bohrungen, vrtanje, navrta-vanje.
Bohrmaschine, vrtalni stroj, vrtalo.
Bolzen, klinec (č).
Bolzen, opirati (6).
Bolzungen = Abbolzungen.
Boschung, strmina, sklon (č).
'Brechpunkt, lomišče.
Brechstange, vzdigalo, kozja noga, sohor(č), železni drog. vržela.
Breitaxt, ši ročka, cimeraka(n).
Breit- (Letten-)haue = Blatt-haije.
Bretter, deske.
Brettmiihle = Sagemiihle = žaga.
Brettnagel, deskovci, čavlji (žeblji) za deske.
Bruchsteinmauerwerk, zi-
dovje od lomljenega kamenja.
Briickennieten, zakovniki za mostove.
Brunnen, vodnjak.
Brunnenbiichse, vodnjakova puša, boben, čebernica.
Brunneneindeckung, vodnjakov pokrov.
Brunnenkranz, vodnjakova podstava (brana).
Brunnenschale, vodnjakova skleda (koritce).
Brunnenziegel, opeka za vodnjak.
Biichse (bei Radern), tulija, tuljava, pukša (n).
Biigel, ločeč, povraz (h).
Bundgesparre, povezano rogovje (špire).
Bundtram, greda (n).
Busch (Haufen), sredina gla-vine, pesto.
Caliber, kaliber (promer). ^
Calibermass, promeromer, ka-liberska mera (za kalibre).
Caliberringe, kaliberski (pro-merni) obroček.
Canalgrand, odtočni žleb.
Canale, jarki, prekopi, odtoki, kanali.
Canallehre, mera za votlino kanalov (jarkov), kanalski merokaz.
Canalprofile, kanalov (jarkov) pročrt (profil).
Canahvage, dvokračna ra-zulja (h).
Catastralparcelle, zemljiški kos, katastralna parcela.
Catastralplan, katastralni črtež.
Cisternen, vodnjaki, nakap-nice, štirne.
Chambrane, šambrana.
Chamotte, žamota, žarnjača.
Collaudierung, ogled in potrdilo (pogodba).
Conception, osnutek, osnova.
Conglomerat, zlepenec, labora.
Constructionsdetails, konstrukcijske podrobnosti.
Constructionsplan, konstr. (sestavni) črtež.
Coten, Cotenlinien, kotč, vpisane mere, merske črtef
Crepinstifte, višnjevi žičniki.
Cylinderblasebalg, valjasti meh.
Dachbodenplan, črtež podstrešja.
Dacbbodenpflasterung, podstrešni tlak.
Dach- (Flachziegel), strešniki (n).
Dachgebalke, strešno ogredje, (tramovje, bruna).
Dachlattung, priboj strešnih letev.
Dachluken, strešne line.
Dachpappennagel, lepenkovci, čavlji (žeblji) za streho od lepenke.
Dachpfannen, strešne ponvice, (strešnice), korci.
Dachprofil, strešni profil (pro-črt).
Dachrinnen, kapni žlebi.
Dachschalung, strešni oboj (paž).
Dachstube, podstrešna izba.
Dachwerk, ostrešje, (krov).
Dachziegeleindeckung, krov s strešniki.
Dampfrauchfange, hlapovni (parni) dimniki, hlapovniki, soparniki.
Daraufsicht = Grundriss.
Decoration, nakit, okrasek, dekoracija.
Deckelthiir, pokrivalne durce (s pokrovom), pokrovka.
Deckenauflager, vošč (nosilo za strop).
Detailplan, podrobni črtež (plan).
Detailriss, podrobni obrisek.
Details, podrobnosti.
Detailzeichnung, podrobni naris.
Deutscher Amboss, nemško (staro) nakovalo.
Deutsches Normalschlauch-gewinde, nemški normalni cevni zavoj.
Deutsche Schiebkarre, nemška (stare vrste) samokol-nica, tačke (h).
Deutsche Stichschaufel, nem-
ška (stare vrste) lopata za obračanje prsti (obračnica, šteharca).
Dichtungsmittel (fur Rohren-verbindungen), mašilo pri cevnih zvezah.
Differentialflaschenzug, dife-rencijalni (razlikovni) kolo-turnik.
Dippelboden, (navadni) strop s stropniki (mozniki).
Dinamitsprengung, razstrelba z dinamitom.
Disposition, razporedba.
Doggenrohre = Standrohre,
Doppelkrampen, kramp dvo-jak (h), budak (h).
Doppelmeterstab, dvome-trovka (č).
Doppelstreichmass, dvojni čr-talnik (zareznica).
Doppelzirkel, dvošestilo, dvojno šestilo (krožilo).
Drahtlehre, mera za žico, žični merokaz.
Drahtstifte = Drahtnagel, pa-rižki čavlji (žičnikij.
Dreschboden, skedenj, pod.
Drucker, durna kljuka.
Druckpumpe, tlakovna se-salka (tromba).
Druckrohr, tlakovna cev.
Druckventil, tlakovna zaklop-nica.
Diingergrube, gnojna jama, gnojišče.
Durchschlag, preboj, prebijalo.
Durchschlaghammer, preboj-nik, proražec (h).
Durchschub, zatikač, zarinek, prevlak = p m vlak (č).
Einfliigelthiir, duri z jedno durnico.
Einfriedungsstander, ograjni stebri, vereja (n).
Eingangsthiir, vhodne duri.
Eingestemtes zweitouriges Schloss, vdolbena (zagož-jena) ključavnica z dvakratnim zaklepom.
Einkarren der Ziegel, vlaganje (nakladanje) opeke.
Einlaufschacht, izliv v kanal /jarek).
Einsteigschacht, kanalov ulaz (vhod).
Einzaumung (aus Iiolz), lesena ograja, plot.
Einziehen der Nieten, stisniti (zatolči, vložiti) zakovnike.
Eisenblech, (železna) pločevina (od železa).^
Eisenge\vindschrauben, (za-vojni) vijaki za železo.
Eisenzwingen, železne sti-skalke.
Einserne Trager, železni preč-niki (nosilci).
Elevationsschraube, vzdigalni vijak.
Entlastungsbogen, razbremenilni lok.
Erdarbeitenberechrvung, proračun (zračun) za izkopavanje zemlje.
Erdaushebungsmaschine, stroj za izkopavanje zemlje.
Erdausschuttung, nasipanje prsti (zemlje).
Erdforderung, odvažanje prsti.
Erdgeschoss, pritličje, pri-zemlje.
Erdkorbe, rudarske košare.
Erdramme, bat, tolkač (kij) za tlačenje prsti.
Erker, pomol, izpust, balkon.
Esse, vigenj.
Fasade, pročelje, (odspredje), fasada.
Facette, faseta, obrobnica.
Falz, pripira, zasek (č), pre-vitek, pregibek, zareza.
Falzverkleidung, pripirni oboj (obložnik).
Falzziegel, zarezana opeka, zarezniki.
Faserholz, vlaknast (žilast stremast) les (po dolgem).
Fassnieten, zakovnikiza sode.
Fassschaufel, ročna lopata.
Faustel, pestnjak, (ročno kladivo s kratkim držalom), betičnik.
Federzirkel, šestilo na pero (h).
Feinkorneisen, drobnozrnato železo.
Feldertheilung, ploščina razdelitev vkladkov (plošč, tabel).
Feldweg, poljska pot.
Felge, platišče, naplatek.
Fensterbeschlage, okenski okovi.
Fensterbriistung, okenski naslon (parapet), zid pod oknom (podokenski zid).
Fenstereinfassung, okviranje, vlaganje okenskega okvira.
Fensterfltigel, krilo (h), oknica.
Fensterhaken, kavelj za ok-nico, natikalo.
Fensterhohe, višina okna.
Fensterreiber, obračaj, vrtač.
Fensterspreitze, okensko zatikalo.
Fensterumrahmung, okensko okvirje.
Feuerstatte, kurišče, ognjišče.
Finne, kljun (h).
First- oder Hohlziegel, žlebak, žlebnjak.
Flantsch, flanč (č), peleš (h), obkrožnik.
Flantschenverbindung, zveza s peleši.
Flasche, a) sestavljeni škripec, b) obstranski pločici.
Flaschenzug, koloturnik.
Fliessen = Flurziegel.
Flug- (Pult-) dach, jednostrešni krov, jednostranska streha.
Flurpflaster, vežni tlak.
Flurziegel, škrilje, plošče, ve-žina opeka.
Formziegel, oblikanec (opeka s posebno obliko).
Forderung der Erdmassen, odvažanje prsti (zemlje).
Freitreppen, vnanje stopnice.
Friese, pas, (pojas h), proga.
Fuge, sklad, reža.
Fiillungen = Thiirfullung.
Fundament, podstava, podzid, temelj.
Funkenfanger, iskrobran.
Fussboden, pod, tla.
Fussbrett, podnožnica, pod-nožka.
Fussgesimse, spodnji (vznožni) obkrajek (sims).
Fussventil, spodnja zapornica.
Fussweg = Gehweg, pešpot.
Futterboden, pod za krmo.
Futterkammer, shramba za krmo, svisli, parna.
Gaisfuss = Brechstange.
Gabelanker, rogovilasta vez.
Gabeldeichsel, ojnice.
Gebaude in insol. Lage, osamljeno poslopje, stanje na samoti.
Gebaudeanlage, razpostava poslopij.
Gedeckte Canale,kanali (jarki) s pokrovi.
Gefalle, strmec.
Gehause, okrov.
Gehrmass, jeralnik, prečni oglomer.
Geisshammer = Faustel.
Gerade Ueberplattung, ravni preklop.
Gerades Hakenblatt mit Zwi-schenstiick und Keil, ravni sklop z brado in zagozdo.
Gerader Stoss, ravni spah.
Gerolle, prod, gramoz, kršje.
Geschirrkammer, shramba za oprego.
Geschnittene Balken, pore-zanci, porezana bruna.
Geschoss, nadstropje.
Gesenke, kalupnjak(h), (uglob-ljenik).
Gesimse, obkrajek, zidec, venec, sims.
Gesimsziegel, opeka za ob-krajke (vence).
Gestellschrauben, kolarski vijaki (kolarniki).
Gestemmt, začepčen.
Getreideboden, kašča.
Gewande, obstenje, oknjaki, dovratnici (h).
Ge\vinde (rechts- und links-gangig), zavoj na desno in levo stran.
Gewindsystem, zavojev sestav.
Gewijlbte Canale, obokani kanali (jarki).
Gewolbziegel, obočna opeka (za oboke).
Giebelfeld, čelo, (krilo, svisel).
Gittereinfassung, naprava omrežnega okvirja.
Gliederstab, členasto merilo, pošet (n).
Greif- (Dick-) zirkel = Taster, šestilo za meritev votlin in deblin, objemnik.
Griff, držalo, držaj.
Grubenmass, jamnamera (prostornina).
Grundrisse vom Wohnge-baude, tločrti, očrti (ogledi z vrha) hišnih poslopij.
Haken, kavelj, kljuka.
Hafter = Heftblech, sponka.
Haftung, poroštvo.
Hammer-Schragen, kobila (h), kozača (h).
Handbohrmaschine, ročni vrtalni stroj, vrtalnica.
Handhammer, ročno kladivo.
Handkarren, samotežna kolca (ciza) (n).
Haspelaufzug, vzdigovanje (po-teganje) z vretenom.
Haufen — Busch.
Hauptmauern, glavni zid.
Hauscanal, hišni kanal (jarek).
Haustreppen, hišne (notranje) stopnice.
Hebel (Wagbaum), vzdigalka, navor, vzvod, (štanga).
Hebepumpe, navadna sesalka (na vzdig).
Heftblech, sponka (č).
Hellernagel = Spitzkopfnagel, nežice (čavlji), špičniki.
Hemschuh, zavira, cokla.
Heuboden, senica.
Hinterftillungen, zasipi.
Hirnholz, skončni les (s koncema).
Hirnschnitt, prečno prežagan.
Hofniveau, dvorno površje.
Hohe der Wohnraume, višina hišnih prostorov.
Hohenschnitt = Vertikal-schnitt, navpični (pokončni ) presek (po višini).
Hohlziegel, prevotljena opeka, cevak.
Hohl- (Loch-)zirkel, votlinsko šestilo, votlinar.
Holzblock, klada.
Holzgattungen, razne vrste
lesa.
Holzschrauben, lesni vijaki (za bruna).
Holzverbindungen, lesna vezava (vezba).
Holzwerk, lesenina, lesovje, lesena zgradba.
Horizontalmarke, vodorav-nostno znamenje, vodorav-nišče, uravnalnica.
Horn, rog.
Hornafnboss, nakovalo z rogom, rogač.
Hubhohe, višina vzdiga (vzdi-žina).
Hufbeschlagraum, podkoval-nica.
Hulse, natikalo, tul, uho (n).
Industriebauten, obrtna po slopja ali obrtne stavbe.
Jalousien,zatvornice, žaluzije.
Justierpunkt = Matrizen-sonde, črkolivski globino-mer.
Kachelofen, peč iz slepič (ka-helj, modelnic).
Kalibermass, ražovka (č), ka-liberski merokaz.
Kammer, čuranata.
Kanalschacht = Spundloch, vliv, kanalsko okno.
Kantholz = kantige Holzer,
Kantige Holzer, oglato obte-san les.
Kardatschnagel, kardečniki, grebenčniki, gredašniki.
Kardatschstifte, žičniki grebenčniki.
Karren, gare, kola.
Karrenbaume, kolna bruna.
Kastenwand, samokolnična stranica.
Katasternummer, zemljiške knjige (katastrova) številka.
Katastralplan, katastralni črtež.
Kegelventil, stožasta zaklop-nica.
Keile (eiserne), železne za-gozde.
Keilhaue = Spitzhaue, kljunača, cepin.
Keilschloss, ključavnica z za-gozdo.
Keilverbindung, zagozdna vez (s klinom).
Keilziegel, zagozdasta opeka, (zaglavna opeka pri obokih) (svodih), zaglavniki.
Keller- und Fundamentplan, črtež od kleti in temelja (podzidja).
Kellerstufenauflager, polo-žišče (lege, muše) kletnih stopnic (ali napuš za kle-tine stopnice).
Kerben, zareze.
Kern, duša, stržanj (h) (vijakov).
Kernholz, srčenina, jedro.
Kernrisse, pokline v jedru.
Kesselnieten, zakovniki za kotle.
Kesselziegel, opeka za kotline.
Klammern, vezi, klanfe, pri-tegače, skobe (č), kale.
Klampfel, žabica, klanfica.
Klappe, zapornica, zaklopnica, jeziček.
Klinker, prepeka (holandska trda opeka).
Kloben, škrip, precep, baba.
Klobsage, razparalnica.
Kluftdeichsel (Scheere), oje.
Kluppe, kljupa, deblomer.
Knaustsches Patentnormalge-\vinde, Knaustov normalni patentovani zavoj.
Knierohr, upognjena cev.
Kniestiick, pregib, kolence.
Koffernagel, čavlji za kovčege, kovčegovci.
Kohlenbehalter, shramba (posoda) za oglje.
Kohlenkarren, kolca (tačke) za oglje.
Kolben. bat, bet.
Kolbenhub, batov (premik) vzdig, stapaj (h).
Kolbenrohr, betna cev, škor-njica.
Kolbenstange, betni drog.
Kolbenventil, b&tna zaklop-nica, čepalj (h).
Kopfhalter der Schraube, vijačni nos (nastavek).
Kopfschuttung, nasipanje z vrhoma (kupcem).
Korner, prebijalo.
Kramme, inga (n), klanfica.
Krampe, kramp, cepin, pikon.
Kranz, kolesni obod, obloga.
Kreuzband, križasto nasadilo.
Kreuzhammer, križač (kladivo).
Kreuzholz, navskriž razžagan les.
Kreuzmass, prototip, pralik (h), križni oglomer, (križnik).
Kreuznagel, ploščaki, križ-njaki.
Kreuzpickel = Doppelkram-pen.
Kreuzschlag = Kreuzhammer.
Kreuzthiire = Vierfiillungs-thiire.
Kiibel, čebrica.
Kiihlschiffhieten, zakovi za hladilnike.
Lader, nakladalec, zmetalec,
Lafettennagel, lafetniki.
Lagenschuttung, plastovno nasipanje.
Lagerflache, ležnica, položnica, položna ploskev.
Lagerfuge, položni sklad, leža.
Lagerkante, položni rob.
Lamelle, ploščica, lamela.
Langband, podolgasto nasadilo (petlja) (h).
Laschen (Stossblechen), spojka, zaplatka.
Lattennagel, letveniki, čavlji za letve.
Laubholzer, listnato drevje.
Laufer, podolžnjaki.
Laufgalerie (briicke), dimniški mostiček (galerija).
Laufpfosten, kolovozni plohi.
Leergesparre, nepovezano ro-govlje.
Lehmziegel, opeka od gline.
Lehnnagel (Liinz), lunek (n), osnik.
Lehrbolzen, lukenjski kalup, mera za luknje, kroček (č).
Lehren, mere, modli, vzorci.
Lehrgeriist, podzidni oder, ob-lučilo (h).
Letten, smolnica (h), sivica (h).
Lettenhaue = Breithaue.
Libelle, libel, vodoravnostna vaga (vodoravnosti), levelj. Lichtoffnung, svetlovna odprtina.
Liederung, ševle (č), drgnilo, usnjat obložek.
Locheisen = Stanze, preboj-nica.
Lochlehren, lukenjski mero-kazi.
Lochring, matrica, lukenjski obod.
Lochstempel, filja, luknjičar.
Lochziegel, cevak, (prevot-ljena opeka).
Lochzirkel = Hohlztrkel.
Luftziegel, opeka na zraku posušena, crpič (h).
Liinzloch, luknja za osnik.
Manometer (paromer, tisko-mer).
Maschinenbau, grajenje (izdelovanje) strojev.
Maschinenmigel, strojniki (ma-šinski čavlji).
Massstab, merilo.
Matrizensonde, matica za meritev izdolbine.
Maueranker, zidna vez, (kala, klanfa, klešče).
Mauerbank, strešina (n), na-zidnica.
Mauergrund = Fundament.
Mauerecke, zidni ogel.
Mauerhaken, zidni kavelj (kljuka).
Mauerstarken, zidna deblina.
Mauerziegel, zidarska (zidna) opeka.
Maul, žrelo.
Mauskopfl, mišje glavice.
Messband, merski (merilni) trak.
Messkette, merska veriga (lanec).
Mess\verkzeuge, mersko
" orodje.
Meterstab, metrovka (č).
Metz'sches Schlauchge\vinde, Metzev cevni zavoj.
Mittelholz, sredina.
Mittelrippe, greben.
Mittelstiick, srednik.
Mortel (Luft-), (zračni) mort.
Muffen, obodja, grla.
Muffenrohr, cev z obodjem, mufta.
Muffenverbindung, zveza cevi z obodjem.
Mut,tergewinde, babični (matični) zavoj.
Mutterschrauben, navadni (babični) vijaki.
Nabe, glavčina, glavina (n).
Nabenring, glavini obroček (okov).
Nadelholzer, jelovina (jelov les).
Nageleisen, čavljenik, top (kalup) za izdelovanje zakov-nih glavic.
Nagelsorten, razne vrste čav-Ijev.
Nagelung, priboj s čavlji (žeblji).
Nasen- (Blechansiitze) der Schraube; vijakov nos (nastavek).
Nattirliche Grosse, prava (naravna) veličina.
Naturprofil, profil (pročrt) v resnični (pravi) velikosti.
Niete, zakovnik, ščener, nčt (zakov) (h).
Nieten und Nietenverbindun-gen, zakovniki in vezi (sklepi) z zakovniki.
Niete mit runder Fixierung, zakovnik z okroglim pri-trdilom.
Nietensorten, razni zakovi.
Nietnath (Nietreihe), zakovna vrsta, (zakovnica).
Nietplatten, zakovne ploče.
Niveanplan, črtež ravnoležja.
Nivellierinstrument, nivelo-valnik, nivelirska priprava (orodje), razalo (h).
Normalgewinde, normalni (navadni) zavoj.
Normalgewindlehren, mero-kazi za navadne vijačne zavoje.
Nuth, utor, (h).
Obergesimse, gornji venec (obkrajek).
Ober- (gestell-) wagen, gornji ustroj voza (h).
Oehr, ušesce.
Oertchen, ost.
Oertersage, velika žaga, prire-. zovalka = prirezovačka (č).
Parallelmass, mera vspored-nica.
Parallelreisser, vsporedno-črtnik.
Parallelschraubstock, vspo-redno premični primež.
Parien, prerisi (prepisi) jednaki originalu, istopisi, istorisi.
Pfeilermass, urarskastebrična mera.
Pfenningnagel, čavlji most-niki, (pilakarji).
Pflasterplatten, ploče za (tlak).
Pflasterziegel, opeka za tlak, tlakovci.
Pflocke zur Bodenlockerung, kolci za zrahlanje prsti.
Pfosten, plohi (n).
Pickelhaue = Spitzhaue, kramp, cepin.
Piffelnagel, č. pifelniki.
Planieren, splaniti, zravnati.
Planier- (Scarpier-) haue, mo-tika planirka.
Plankenstutzen, čavlji za plotove, plotniki.
Plattl, ploščica.
Plotzhammer, težak (težko kladivo, rabljivo na obe strani).
Poliergrundriss, delovodski (polirski) očrt.
Polierplan, delovodski (polirski) črtež.
Pratzenanker, zapinjača, krempljasta vez.
Probegruben, poskuševalne jame.
Profil (pročrt, prerezni načrt).
Pulversprengung, razstrelba s smodnikom.
Pumpenstiefel, sesalčna škor-njica.
Putzthiirchen, snažilne durice.
Quadern, oklesano (obsekano) kamenje, kvadrovci, kle-sanci.
Querschnitt, prečni presek (prorez), prekosek.
Querstiick, prečnica (pri glo-binomeru).
Querverband, prečna zveza.
Radnieten, zakovi za kolesa.
Radreif-Biegmaschine, upogi-balni stroj (upogibalnica) za kolesne šine.
Radreifringe, obročki za kolesne šine.
Radreifschrauben, vijaki kolesnih šin.
Rahmholz, okvirni les.
Rahmstifte, železni klinci (žič-niki) za okvire, okvirniki.
Rasenhebschaufel, lopata za vzdigovanje rušinj, rušavka.
Rasenschneidmesser, nož za rezanje rušinj, rušnjak.
Raspel, rašpa, piljek, tur-pija (h).
Rastventil, (Fussventil, Riick-fallventil), dušek, spodnja (vznožna) zaklopnica.
Rauchfangkopf, dimnični vrh, (glava).
Rauchmantel, dimnikov plašč.
Rauchschlott, dimovod.
Rechen aus Eisen, železne . grablje.
Regulierungsplan, črtež uravnave.
Reisshaken, zarisnik, za-črtnik.
Reiss- oder Streichmass, čr-talnik, (zareznica, črtama mera).
Reissmesser, zareznik, zare-zač.
Reissnadel, igla črtalka, špiček.
Rectificirschraube, uravno-valni vijak, uravnovalnik.
Remisengebaude, poslopje za kolnico.
Reservoirnieten, zakovniki za vodohrame.
Richtplatte, planometer, pla-nomer, ravnoploščna mera.
Richtschiene, ravnilnik, pravilnik.
Richtschnur, tesarska vrvca ■(žnora).
Riegel, pah, zapah.
Riegelwand, pregradba, med-stenje, medzid.
Riemenverbindungsnieten, jermenovezni zakovniki (za zveze jermenov).
Riemenverbindungsschrauben, jermenovezni vijaki (za zveze jermenov).
Ringofen, okrogla opekarna (peč za opeko), cegelnica (n).
Ringelschrauben. obročkasti vijaki.
Rinne, žleb.
Rinnenhalter, žlebni priklep.
Rinnenhaken, žlebni kavelj.
Rinnsal, žlebina, žlot.
Rodehaue, t.rebežnica (n), rov-nica (n), kopačica (n).
Rohre, cev.
Rohrenverbindung, cevna zveza.
Rohrleitung, napeljane cevi.
Rohrenziegel = Lochziegel.
Rohrstiick, (posamna) cev.
Rosettenschrauben, vijak za rozete (rožice).
Rouleaux, zagrinjalo, zavesa.
Ruckfallventil, povratna za-klopnica.
Rundgesenke, okrogli kalup (h).
Rundholz, hlodje, deblovina, oblikovci.
Rundsteckel = Gesenkham-mer. okroglič, okrogli pre-bijač.
Russische Rauchfange, ruski dimniki.
Sackkarren, dvokolnica (ciza) za prevažanje vreč.
Sattelnagel, čavlji za sedla, sedlovci.
Saughohe, sesalna (srkalna) višina.
Saugpumpe, einfach wirkende, jednostavno delujoča se-salka.
Saugrohr, sesalna cev (sesal-nica).
Saugventil, sesalna zaklop-nica.
Saulenziegel, stebrska opeka.
Saumrinne, kapni (obkrajni) žleb.
Scarpierhaue, (motika) škar-pirka.
Sciiablone, kalup, tvorilo, obrazec, vzorec, šablona.
Schabe, škrbača, škrbalo, str-gača.
Schaben, škrbati, škrabati (č), (ostrgati).
Schachteinfassung, okvir kanalskega vliva.
Schachtkranz, kanalski (rovni) oklep.
Schachtstock, leseni oklep kanalskega vliva.
Schachtverschluss, kanalskega vliva pokrov.
Schaft (einer Schraube), trup (tul).
Scharen, plena (vrsta) (n).
Sckarnierband, nasadilo s šar-nirom.
Scharnierzirkel, šestilo na ste-žajke (h), šarnirno (veliko) šestilo.
Schaufelwurf, metanje (nakladanje) prsti z ročno lopato.
Scheibenventil, ploskvena krožna zapornica, ko-tačka (h).
Scheinhaken, naogelnica (vdelana, nabita) kljuka.
Sch&inliakenstifte, žičniki za naogelnice.
Schere, škarje.
Schiebkarre, tačke (h), samo-kolnica.
Schiebkarrentransport, prevažanje s samokolnicami.
Schiebtruhe, samokolnica.
Schiffernagel, čavlji za škrlo, škrlovci.
Schienen, opasila, tirnice, šine.
Schiffsgefasse, posode na čolnih za prevažanje prsti.
Schiftnagel, rožnjak (h).
Schindelnagel, čavlji za skod-lice, skodlači.
Schlagschliesse, sestavljena (pritegovalna) vez, (spona).
Schlauch, cev, meh.
Schlesische Schippe, šleska lopata.
SchliefbareRauchfange, plazni dimniki.
Schliessblech, zaklepka, ključnica, zaporni okov.
Schliesseneisen, železo za vezi.
Schliessenritze,muša (špranja) za vez.
Schliessenstange, vezni drog.
Schliessenverbindung, spojitev vezi.
Schliesskopf der Niete, sklepna zakovna glavica.
Schlitze, votlina, lina, špranja (muša).
Schlogel, bojka, (h), tolkač.
Schlogeln, tolčenje, drobljenje.
Schlossnagel, čavlji za ključavnice, ključavničniki.
Schlossstifte, žičniki (klinci) za ključavnice.
Schmiedehammer, kovaško ročno kladivo.
Schmiedefeuer, kovaško kurišče, ognjišče.
Schmiedewerkstatte, kovač-nica.
Schmiege, poševni kotokaz, poševnik, šmika (č).
Schneidewerkzeug, rezalo.
Schnitt, prerez (presek).
Schnittholz, razžagan les (rožje).
Schopfschaufel, plavnica, za-jemača.
Schopfstange, zajemalni drog, ročnik.
Schornstein-Deckplatte, dimnikov pokrov.
Schornsteinkopf=Rauchfang-kopf.
Schragmass, mera prečnica.
Schragmasslibelle, prečnična libela.
Schragwinkel = Schragmo-dell, prečni k.
Schraube fur Holzverbande, vijak za lesne zveze (vezbe).
Schraubenangel, stekelj (tečaj) z vijakom (vijakar).
Schraubenbolzen, vijačni kli-nec, (vretence).
Schraubendreher, vijačnik, (vreteničar).
Schraubengang, vijačni zavi-nek (zavitek).
Schraubengewinde, vijačni zavoji.
Schraubenmutter, vijačna babica (matica).
Schraubenkopf, vijakova glavica.
Schraubenschlilssel, izvijač, odvrtač, ključ za vijake (francoz).
Schraubenschneidzeug, rezalo za vijake.
Schraubensorten, razni vijaki.
Schraubenschublehre, premični merokaz za vijake.
Schraubenspindel, vijačno vre-teno.
Schraubenzange, klešče z vijakom.
Schraubstock, primež, precep z vijakom, kovaški primež.
Schraubzwinge, stegača (h).
Schrotmeissel, sekač (č), sekalo, krivec.
Schrotsage = Oertersage.
Schrottwage, grebljica, krok-vice (č).
Schuber, zatik. zapah.
Schublehre, mera, premičnica, premični merokaz.
Schubkarren=Schiebekarren.
Schubriegel, zatik zasunek.
Schuppen, kolnica, šupa, su-hota.
Schiittung, sipa, nasipina.
Schwartbretter, (Schwart-linge), krajniki, krajevci.
Schwedischer Thonofen, švedska glinasta peč.
Schweisspulver, varež (zvarni prašek).
Sch\vengel, ročnik, kimavica.
Schwungbaum, lestvenik (h), deblič, povznosnik.
Sechsfiillungsthur, duri s šestimi vkladki.
Segmentformig, krožno odsekan (krajčni).
Seilflaschenzug, koloturnik na vrveh.
Seitenansicht, stranski ogled.
Senkel (Loth) = Senkblei, olov-nica, navpičilo, plajba (n).
Senkgrube, gnojnišnica, greznica, stoka.
Sesselschrauben, vijaki za stole.
Setzhammer, ravnač, sekač (h).
Setzkopf (bei Nieten), vložna glavica.
Setzlatte, ravilo (h).
Setzung, usedanje prsti (zemlje).
Sicherheitsschraube, varnostni vijak, (varnostnik).
Situationsplan, situacijski ali položajni (krajepisni, lego-pisni) črtež.
Sockel, podzid, podstav, pod-ijožek, vznožje, zokelj.
Sockelanlage, naprava vznožja (podzidja).
Sockelklammer = Mauer-anker.
Sockelmauerwerk, vznožno (pritlično) zidovje.
Sockelplan, črtež vznožja (pod-zida).
Sockelplatten, podzidne plošče, uložnice za vznožje.
Sockelverkleidung, pokla-danje (uzidanje) vznožnih plošč, vznožni obklad.
Sohlbank, polica, podoknjak.
Sohlennagel, čavlji podplat-niki.
Spaltholz, razcepljen les, cep-ljenina, kalan les.
Spaltschnitt, podolžno pre-žagan.
Sparren, škarnice, lemezi (špire) (n).
Sparrengesimse, lemezni (škarni) venci (zidci).
Speichen, prečke (h), špice (n).
Speichring, kolobar za prečke, (okov, pas) (č).
Sperrhorn, dvorogato (francosko) nakovalo, dvorog (h)
Spiegelflache (bei Stufen), sprednja stopnična ploskev (gladina).
Spindel, vreteno.
Spitzeisen, (Meissel), šiljasto dleto, šiljek (h).
Spitzhaue = Keilhaue.
Spitzkrampe = Kreuzpikel.
Spitzzange, šiljaste klešče.
Splint = Durchschub.
Splintholz, belina.
Spundloch, veha, vranj.
Spurweite (b. Wagen), razdalja kolotičin, kolotečinska razdalja.
Stakettenzaun, ograja od količkov (remeljev).
Stallgebaude, hlevno poslopje.
Stallungen und Futterkam-mern, hlevi in shrambe za krmo (parna).
Stampfen, tlačiti.
Stande, staje (n).
Standrohre, vrhovna (stoječa) cev.
Stangenzirkel, količasto še-stilo, (količnik).
Stanzen, stance (č), preboj-nice (Cj.
Steg, prečka, greben.
Stehendes Streichmass, stoječi črtalnik (zareznica).
Stehknecht, stojak (č).
Steighohe der Schraube, višina vijačnega zavinka (vzvoja).
Steigrohr, vzvodnacev, dedec.
Steingut, kamenina (č).
Steinverband, (kamenita) skladna (zveza) od kamenja, vezava kamenja.
Steinzeug-Deckplatten, pokri-valne ploče od kamenice.
Stellschraube, postavljalni (premikalni) vijak, (postav-ljalniE).
Stemmungen, vdolbine.
Stempel, prebojnik.
Stichbalken, krače (n).
Stiel, toporišče, kladvišče, držaj, držalo.
Štifte, železni klinci, (strojniki), žičniki.
Stockhammer = Faustel.
Stoss, spah.
Stossbleche = Laschen.
Stossfuge, skončni ali stični sklad.
Stossringe, krajni kolobar gla-vine (h).
Stossscheibe, odbojni okov osovine (h).
Streicheisen = Schabeisen.
Streichmass, črtalnik, m. zareznica.
Streichmodell, zarezalnik.
Stuccatur-Rohrnagel, čavljiza stukaturo, štukaturniki.
Stufe, stopnja, stopica, štabla (n).
Stufenbreite, stopniška širina.
Stufenhohe, stopniška višina.
Stumpfer Stoss, topi spah (stik).
Sturz, gornji prag, poprečnik, nadoknjak, podboj, nadprag.
Sturzboden, vrhoma zapažen strop.
Sturzkarrentransport, prevažanje z dvokolcami (talji-gami) (h).
Stiirzung, naklon.
Sumpfhaue, močvirska mo-tika, močvirka.
Supportschraube, stružni vijak (suportnik).
Tafelwerk = Vertafelung, vkladje.
Tanzmeister, skakač, (prožno urarsko) šestilo.
Taster, šestilo za debline, ob-krožek.
Taubenkogel, golobnjak.
Teichgraberschaufel, lopata za kopanje ribnikov.
Tender, tender (pri lokomotivi).
Tendernieten, zakovniki za
tenderje, tenderski zakovniki.

Textur, tekstura, strema(žilje).
Thonplatten, glinaste plošče.
Thonwande, glinen naboj (h), (stena).
Thorbandnieten, zakovniki za vratna nasajala (pante).
Thurangel, tečaj, (štekelj).
Thiirflugel, durnica.
Thurfullung, durni ukladki (uložki).
Thurfutter, oboj durnegakriža, obstenje, obdurje.
Thiirgattung, raznotere duri.
Thurgestell, durni okvir.
Thiirhaken, durni kavelj = Thurangel.
Thurhohe, durna višina.
Thiirklammer, venge.
Thiirramen, podboj, križ, banger.
Thtirstock = Thiirrahmen.
Tiefenmass, mera za luknje, globinomer, globinski mero-kaz.
Tiegelgussstahl, lito jeklo iz topllnikov.
Tragbaum, lestvenjak (h), podvoz, deblič, nosilnik.
Trager, nosilec, nosač.
Tragfahigkeit, prenosnost.
Tramboden, strop od tramov (porezancev, poprečnikov).
Transportweite, prevožna daljava.
Treppen, stopnje (stopnice).
Triebmass, deblinar, (urarsko mersko šestilo.
Triebsand, sviž (n), svišč (n).
Trittbrett, nastopka (pod-nožnik).
Trittflache, nastopna ploskev, nastopnina.
Trottoir, pešnik, kamniti tlak.
Uberblattung, preklop.
TJberfahren, povoziti, považati.
Uberschaufeln, premetati, od-metati.
Uberschubhobel, prestružnik.
Umrahmung, okvirje.
Umschlag (Kreuz-) winkel, križni kot (križnik).
Unrathcanal, kanal (jarek) za nesnago.
Untergesenk = Rund stekel = Gesenkkammer.
Unter = (gestell) wagen, doljni ustroj voza (h).
Unterlegscheibe, podstavka, podložka (ploščat pod-ložek).
Unverstellbare Lehren, nepremični merokazi.
Ventil, zaklopnica.
Ventilator (vetrilo).
Verankerungen, vezi, zapone.
Verbauung freier Platze, zazidanje praznih (prostih) prostorov.
Verblendziegel, obzidniki, (ob-ložna opeka), obložniki.
Verbindungsmittel, ve/.ilo, spojilo.
Verbindungsstutzen, zvezne
cevi, (cevi za gretje).
Vergrosserungszirkel, pove-čalno šestilo, povečalnik.
Verjiingungsstucke, omaljeni kosci, gmaljeniki.
Verkleidungsbretter (bei Thii-ren), opažne (obložne) deske, obložke.
Verlangerung wagrechter Hol-zer, podaljšanje vodoravnih brun.
Verputzen, ometati, ofrajhati,
• (osna žiti).
Verschalungsbretter, pažniki.
Verschluss der Thuroffnungen, zapiranje duri.
Verschlussklappen bei Ofen, zapornice pri pečeh.
Versenken, uglobiti.
Versetzung der Steingewande, vzidanje (postavljanje) ban-gerjev (kamen itegaobstenja)
Verstellbare Lehren, premakljivi merokazi.
Verstemmen der Nietungen, zagozditev zakovov zane-tati (h).
Vemendung der Erde, uporaba prsti (zemlje).
Viehtranke, napajališče za živino.
Vierfullungsthure, duri s štirimi vkladki (vložki).
Volumverwendung bei Erd-aushebungen, povečanje prostornine pri izkopavanji zemlje.
Vorderansicht, sprednji ogled.
Vorhaltehammer, odbijač, podložnik.
Vorkopfe, brade (n).
Vorplatz, predvežje.
Vorschlaghammer, veliko kladivo, nabijač, mlat (h).
Vorspann, priprega.
Vorsprung, napušč.
Vorstecker, zatika, vtikalec.
Vorstecknagel, osnik, lunek (n), svornik (č).
Wagenbeschlag, vozni okov.
Wagentransport (vierradri-ger), prevažanje na štirikolesnih vozeh.
Wagnerstifte, kolarskižičniki.
Wagnerwerkstatte, kolarnica.
Wagriss, vodoravni začrtek.
Waldkantige Holzer, na pol (deloma) obtesani les (debla).
Wandhaken, stenski kavelj, (kljuka).
Wasserdicht, vododržen, ne-premočljiv.
Wasserlauf, vodotok.
Wasserschlag, kap (n).
Wasserspeier (Blechausguss), izliv, rilci, šnobe (n).
Wechsel, mena, spremenik, obračaj.
Werkbank, tvorišče, kovišče.
Werbankfuss, tvoriščno stojalo.
Werkplan, (delarnski) črtež za i z vedenje dela.
Werkriss, občrtek.
AVerksatz, strešni očrt, (osnov).
Werksgebaude", poslopje (stanje) za delamo.
Werkzeichnung, delarnski naris posamnih del.
Werkzeuge fur Erdarbeiten, orodje za izkopavanje zemlje.
Werkzeuge zum Messen und Anreissen, orodje, za meritev in za znamovanje.
Winkelhaken, ogelnica (merska kljuka), oglomer.
Winkelkreuz, kotomerni (oglo-merni C.) križ.
Witworth'sches Gewinde, Whitworthov zavoj.
Wiener Normalschlauchge-\vinde, dunajski normalni cevni zavoj.
Wippkarren = Kipkarren, dvokolnica, kinkež.
Zapfen, čep.
Zapfenstreichmass, črtalnik (črtalo) za čepe.
Zeichenmassstab, narisno merilo (k narisu).
Ziegelerzeugung, izdelovanje opeke.
Ziegelmauerwerk, zidovje (mirje) od opeke-
Ziegelverband, zveza opek, zidba.
Ziegelrohbau, neometano zidovje od opeke.
Ziegelofen, opekarna.
Zierverkleidung, obojno, (ob-ložno) okrasje.
Zimmern, tesati (n).
Zimmermannsbeil = Breitaxt.
Zirkelspitze, ost šestila (krožila = kružidla (č).
Zuganker = Zugschliesse, po-tezne vezi (poteznice).
Ztige, prepuhne (lončene) cevi (prepuhnice).
Zuschlaghammer=Vorschlag-hammer.
Zweigrohren, odvodnice, stranske cevi.
Dodate k_*)
A) Iz stavbarstva. Opazka: C = Cigale, F. = Flis, (h) = hrvatski, (n) = narodni izraz.
Anlaufe, natok, početek, petnica (h). ' Anschlagleiste, prislonka. Architectur, arhitektura, zidarska umetnost. C. Architektonische Glieder, arhitektonski členi. Armierung der Ecken, obramba (ojačenje) oglov. Aufklauung, vezanje z naklado.
Autkamung, vezanje z grebenom.
Auftritt, nastop (h). Au^adung, napušč (F). Ausspannen, zašpaliti (n). Austritt, izstop (h). Balken verdubelte, iztemp-ljana, sporočena bruna (n). Balken verschraubte, zavija-
čena bruna. Balken verzahnte, zazobljena bruna.
Bandgesimse, vezalni venec. Bau, stavba C., zgradba (h). Bauart, zidava C. Bauhutte, stavbenica F. Baukunst, stavbarstvo (stav-
stvo) zidarstvo C.
Baumaterialien, zidivo, sta-vivo C.
Bauplatz, stavišče C, tesar-nica (h).
Bauprojekt, stavbna nakana (nasnutek).
Baustyl, zidavni slog C.
Bauzeichnen, stavbno (stav-barsko) risanje.
Bekronung, krona, površek.
Binderschaar, vrsta (plena (n) iz veznikov.
Blendbogen, slepo okno F.
Blockverband, angleška vez (h)
Blockwand, stena iz hlodov.
Bohlendecken, pege (n).
Bohlenrost, brana (iz plohov (n).
Bretterthtir, duri iz desk.
Brunnengrand, korito (n), iz-livni podstavek.
Bundsaule, vezalni steber, ve-zilnik, križ (n).
Canneliert, žlebast F, vbraz-den F.
Capital, kapitel, glavica (h).
Constructiv, sestaven F.
*) Iz razprodane knjižice „Pouk o 5rtežih", po katerf se še vedno poprašuje.
Dachausmittellung, strešni začrt (osnutek).
Dachgeruste, strešni oder (n).
Dachreiter, nastrešni stolpič F.
Dachstuhl, ostrešje, cimper (n).
Daehwandriegel, veternica (n).
Dachziegel = Flachziegel.
Dippelbaum, stropnik (n).
Doppelfenster, dvostavno okno.
Dreiband, trivez.
Durchzug, prenos, spodnik.
Eindeckung, (strešni) krov(n).
Einfassgesimse, obrobilni okrajek (sims, venec).
Einlassung, vezanje s stopinjo (n).
Einsumpfen, namočiti.
Estrade, podstenje C.
Estrihe, ještrleh (n), naboj (h), tlak iz ilovice.
Fachwand, pregrada, med-stenje, paradana.
Fach\verk, predalčasta zgradba F.
Fehlbogen = Romenad.
Fehltrame, slepi tramovi (n).
Fensterband, nasadilo C.
Fensterstock, bangerc (n), podboj.
Feuerkanal, ognjevod.
Feuerraum, gorišče.
I^irst, sleme (n).
Flachziegel, strešnik (n).
Fussband, nožna veza (h), štrebenec (n).
Fussbodenbretter, podnice (n).
Fussgesimse, nosilni venec.
Fusstritt, prag (n).
Futter, oboj C, paž (n).
Futterbrett, pažnica (n).
Futterthtir, španske (ob i te, oblečene) duri.
Gabelsaule, rogoviljek.
Gebalk, a) ogredje F. b) glavni venec.
Gebaude, zidanje, poslopje (n).
Geortelt, pričeliti (n).
Geortelt, pričeliti (n).
Geriiste, oder (n).
Gewolbe, obok C, svod (h).
Gewolbejoch, trave, svodna pola F.
Gewolbsbogen, obokov lok, oblok C.
Gewolbsdicke, obokova debelina.	•
Giebel, čelo F.
Giebeldach, stranska (čelna) streha.
Gitter, rešetka (h), omrežje.
Glockenleiste, zvonolik (h).
Grathe, robnik (n), greben (h).
Grathgewolbe. grebenasti svod F.
Gurgel, ušesa (n), grlo.
Gurten, oproge (h).
Hangwerk, višalo, vesilje (h).
Hochbau, višestavstvo, sgra-darstvo (h).
Hochofen, plavež (n), visoka peč (h).
Hohlkehle, užljebina(h), brazda.
Hoblleiste, žlebič.
Holzconstruction, sestava (vezava) lesa.
Ichse, žlota (n).
Kappengewolbe, kapasti obok (na kapo).
Kehlbalken, veza (h).
Kehle, žleb F.
Kehlleiste (Karnies), skruž, sima (h).
Klotz. hlod, klada, čok.
Kreuzgang, križni hodnik F.
Kreuzgewolbe, križni obok F. (na križ).
Kreuzlager, križišče, križna lega.
Kreuzschaaren, križalna plena (vrsta).
Kreuzverband, križna vez.
Kuppelgewolbe, obok s kupolo.
Langschwellen = Longrinen, podolžni pragi (longrine).
Latte, letva, šibka (h).
Laufboden, miznična podloga.
Lauferschaar, plena (vrsta) podolžnjakov.
Lehnmaner = Parapet.
Leisten, lašta (n), (remelj).
Lichthof, svetlobo v od, svet-lišče.
Lisene, lizena, steber v steni vzidan.
Mauer-Einschliessnngs, okle-nilni zid.
Mauer-Feuer, zidani opaž, ognjebran.
Mauer-freistehende, osamljeni zid (h).
Mauer-Front, sprednji zid C.
Mauer-Fundament, podstavni (temeljni) zid.
Mauer-Futter, oblačilni zid, podzid (h).
Mauer-geboschte, ostrmljeni zid.
Mauer-Giebel, načelni zid, zabat (h).
Mauer-Haupt, glavni zid.
Mauer-Mittel, srednji zid.
Mauer-Scheide, ločilni zid, med zid.
Mauer-Stirn, čelni zid.
Mauer-Wiederlags, uporni zid (h).
Mauerwerk-Bruchstein, zi-dovje iz lomljenega kamenja.
Mauer\verk-gemischtes, mešano zidovje.
Mauerwerk-liegendes, ležeče zidovje.
Mauerwerk-Quader, zidovje \v kvadrovca (rezanega kamenja).
Mauerwerk-sch\vebendes, viseče zidovje.
Mauer\verk-stehendes, stoječe zidovje.
Mauer\verk-trockenes, suho zidovje.
Mauerwerk-Triimer, razvalin-sko zidovje.
Mauerwerk-Ziegel, zidovje iz opeke.
Mauerschutt, frajh (n), od-luščen omet, zruščen zid.
Nischen, neške (n), dolbine F.
Nuth und Feder, pero in dušica (h).
Oberbogen, gornji lok, nad-ločje C.
Oberboden, gornji pod (n, h), nadstrop.
Oberlichten, gornja svetlišča, nadsvetloba.
Paralleldach, sok rov (h).
Parapet, naslonilo.
Pfeilbogen, oblok.
Pfeilhohe, obokova višina.
Pfeiler, steber (n), slop F.
Pfeilerstiege. stopnice na stebrih.
Pfette, glajt (n), podružnica (h).
Pfettenbug, glajtna rama (n), komolec, kozel.
Pflok, konec.
Pfuhl, svitek F.
Pilaster, (steber k steni pri-zidan).
Pilotenrost, brana na koleh.
Plattensteine, kamenite plošče.
Platzlgewolbe, češki obok, šije (n).
Poln. goth. Verband, poljska gotska vez.
Postament, podnožje C.
Pultdach,jednokapni krov (h), (streha).
Quaderverputz, omet na kvadre.
Querschwellen = Traversinen.
Raufen, jasli (n).
Reibbrett, gladilnica (h), plazna C.
Rinnleiste, guša (h).
Rohban, neometana stavba F.
Roheisen, grodelj (n).
Romenad, šiponk (n), izzidan lok.
Rost, sragovje, mreža.
Rostladen, deska za na vošč (n), podložna deska (h).
Rostschliesse, blazina za na vošč (n).
Rundstab, prutič (h) = pal-čica.
Satteldach, dvokapni krov (h), dvokapna streha (na sedlo).
Saule, stolp C.
Scheidewand, opaž, pregrada (h), prezid (h).
Schematische Darstellung der Schraube, (pregledno) načrtovanje vijaka (v obrazcih).
Schiftssparren, prirožak (h).
Schlagelschotter, šuta, prod (n), grušče (stolčeno kamenje za nasipanje).
Schluss, ključ, navratnik (h), sklepnik F.
Schopfen, šop (n), skošina (h).
Schrotleiter, skladnje, sklade (legnarji).
Schweller, pragi (n, h).
Sockelplattenverkleidung, po-klada sokeljnih plošč.
Spalettbogen, špaletnik, (obok nad oknom),
Spaletthur, špaletne ali slepe duri.
Spalettwand, špaleta, stranica.
Spalettierung, špalet, (ograja).
Spann\veite, stežaj (n).
Sparren, špire, špirovci, škar-nice, lemezi (n).
Spiegelgewolbe, gladki obok.
Spiegelstufen, gladke stopnice.
Spitzbalken, strela (n).
Spitzsaule, fiala, ostrostolp F.
Sprengung, upoga, sloka bruna.
Sprengbander, uporne vezi (podpretnice).
Sprengriegel, upornik.
Spreng\verk, uporje (h), upora.
Spritzwurf, škrop (h).
Sprosse, klin, šrpljak (h).
Statue, kip, soha.
Steinpflaster, kameniti tlak.
Stiegenarm, oddelek stopnic.
Stiegenhaus, stopnišče (prostor za stopnice).
Stiegenspindel, stopnično vre-teno.
Stiegenspindelraum, prostor za stopnično vreteno.
Streben (eines Hangwerkes), upornice (h).
Strebepfeiler, podporniki F.
Streitbaum, razdelilnik, pregrad (h).
Streubaum, steljnik.
Stuccatorung, stropnina, stu-katura.
Stuckofen, nizka(uzpravna (h) peč.
Stuhlsaule, škarje (n), drevo.
Sturzrinne, nagnjeni gladki skruž.
Sturztrame, glavni tramovi.
Tischblatt, mizna plošča.
Tischlade, miznica.
Thurbogen, durnik (obok nad durmi).
Tonnengewolbe, žlebasti (va-ljasti (h) obok.
Traversinen, traverzine, po-prečnice (h).
Trennung, ločba, ločitev.
Tunnel, prerov (h).
Turbine, motva (h), vrtačka.
Unterbogen, spodnji lok, pod-ločje.
Ueberlegholz, preklade (n).
Versatzung, vezanje s čepom in s stopinjo, zašek (h), škatlje (n).
Verschalung, oboj, paž (n).
Verschmatzen, zamušiti (n), zmršiti (n).
Verstarkte Trager, ojačeni nosilci.
Verzapfung, vezanje s čepi.
Verzwicken, založiti, zaši-brati (h).
Voli auf Fuge, polno na sklad.
Vordach, pristrešek.
Vorsprung, napustek, napušč.
Walme, kačka (trioglata strešna stran).
Wetterdach, nadstrešek.
Wetterschenkel, doljni (okap-ni) krak (h), okapnik (h).
Viderlager, upornik (h). Windschiefe Dachflache, ve-
gasta strešna ploskev. Winkeleisen, ogelnik. Wulst, bula, bunka, žmula. Zahnschmatzen, muše, Stu-
fen-Schmatzen, zmrše. Zarge, obod (h). Z\vickel, kožice F.
B) Iz merstv Opazka: Ce = Celestina, L =
Abdachung, položitost (h).
Abmessung, izmera C.
Abplatten. sploščiti C.
Abscisse, abscisa, č. narez-nica T.
Absehen, ziralo (h), očnik (h).
Abstand, razstoj C, razdalja Ce.
Abstecken (Tra<jiren), zakliniti C, obtakniti C, izkolčiti C.
Accidentalansicht, akciden-talni (navskrižni) ogled.
Accidentalpunkt, nal.etišče, akcidentalna točka.
Achtuhr, osmerokotna zvezda (h) (tloris).
Aehnlichkeit, podobnost Ce. (sličnost).
Alhidade, alhidada.
Anfangspunkt, izhodišče, po-četek C.
enega risanja.
Lavtar, T = Tušek, C = Črta.
Anlegen, prevleči z barvami, obarvati.
Anschlagnadeln, zapičnice.
Aquarell, slikanje z vodenimi barvami C.
Arabeske, arabeska, kraža C, (arabsko listno okrasje).
Asymptoten, asimptote, č. pri-bliževalnice C, nestičnice (h).
Atelier, slikarnica C.
Aufnahme, načrtanje (h).
Aufnehmen, načrtati C, izmeriti C, mapovati L.
Aufriss, načrt (h), vertikalna projekcija.
Aufspannen, prilepniti, napeti C.
Auftragen, narisati, unašati L.
Aufwickalbare Flache, navi-jalna ploskev.
Augdistanz, očesna daljava.
Augenmass, mera na oko C, (ogled).
Augpunkt, gledišče (h), (nazo-rišče, nasprotišče).
Ausdehnung, obmer L, razsežnost Ce, razširjenost.
Ausziehen, izčrtati, potezati, prevleči.
Bahn, pot.
Begegnungspunkt, prepre-žišče, križališče.
Begrenzen, omejiti C.
Beleuchtungsintensitat, raz-svetljivost.
Bergmesser, klitometer, vi-šavomer.
Beriihrungsebene, stična (do-tikalna) ravnina C.
Beriihrungselement, dotikalni delek (element).
Beriihrungslinie, č. dotikal-nica C.
Beriihrungspunkt, dotikališče C, stik (h).
Bildebene, podobogledna ravnina.
Bogen, lok C.
„ -flacher, plošnati lok C. „ -gedriickter, potlačeni,
znižani lok. „ -gothischer, gotski lok. „ -steigender,vzdigajoči,
nastopni lok. „ uberhoheter, vzvišani
lok (h). „ voller, polni lok L.
Bogengrad, ločna stopinja Ce.
Bogenmass, mera za loke C, lokomer.
Boschung, strmina (h).
Breite, širina C, širjava C.
Brennpunkt, žarišče L, go-rišče Ce.
Calquirpapier, presojni (prozorni papir).
Cardioide, kardioida, srčasta krivulja C.
Carton, karton.
Centrale, centrala, č. središ-nica C.
Central-Projection, centralna (osrednja) projekcija.
Centrallinie = Centrale.
Centrum, središče C.
Colorieren, kolorirati, obarvati.
Combination, kombinacija, sestava C.
Concentrisch, koncentričen, istosreden Ce.
Congruenz, kongruenca, skladnost C.
Conjugierte Axe, druga os C(osica).
Conoid, konoid, pastožec C.
Construieren, utvoriti, ustrojiti, sestaviti, načrtati.
Construction, konstrukcija, tvorba, ustroja, sostava T, načrtovanje.
Contour, začrt, obris C, očr-tek C.
Convergierend, primičen Ce.
Convergenz, konvergenca, primičnost, stičnost C.
Coordinaten, koordinate, č. sorednice C.
Coordinatenaxe,koordinatnaos
Copieren, prerisati (h), posnemati, kopirati.
Cotieren, kotirati, opisati, očrkati, zaznamovati.
Crayonzeichnung, s kredo črtano C.
Croquis, začrt na oko, na-črtek C.
Cubikinhalt, telesnima L.
Curve, kurva, krivulja C.
Curvenflache, krivuljasta ploskev.
Curvenlineal, krivuljar C.
Darstellende Geometrie, načrtno (opisno C, deskriptivno) merstvo.
Dastellung, osnova, osnutek, razložba C.
Deckfarbe, pokrivalna barva.
Dendrometer, deblomer C.
Depres3ionswinkel, kot zni-žanosti C.
Detailaufnahme, meritev na drobno.
Detailplan, podrobni (natančni) črtež C.
Diagonalansicht, dijagonalni (prekotni) ogled, pogled (h).
Diagonalschnitt, dijagonalni presek.
Diktatzeichnen, risanje po narekovanji.
Dimension, dimenzija, ob-mer C.
Diopterlineal, dijopter, prozir (h), podokaz, (mersko ravnilo).
Directrix = Leitlinie..
Distanzkreis, dištančni krog.
Distanzlinie, č. dištančnica (daljnica), č. oddaljenosti (h).
Distanzmethode, navod (vodilo) z dištanco.
Distanzpunkt, dištančna točka, točka daljine (h), razdaljišče, razstojišče.
Divergenz, divergenca, od-mičnost C, razvod (h).
Divergierend, odmičen.
Drehung vrtenje C, (sukanje).
Drehungsaxe, vrtilna os.
Drehungsmittelpunkt, vrtišče C.
Drehungsradius, vrtilni polu-mer (radij).
Durchdringung, predirnost.
Durchschnittslinie, č. preseč-nica C, č. prereznica.
Durchschnittsmetode, navod s presekom.
Durchschnittspunkt, presečišče C, (prerezišče).
Ebener Schnitt, ravni presek (prerez).
Eckpunkt, oglišče (h) C.
Eingeschriebene Figuren, vrisane (vkrožne) (h) figure, (liki).
Einlothgabel, vilice za navpično vravnanje.
Einschlupfen, upiti se (h).
Einvisieren, ugledavati C.
Einzeichnen, učrtati (h).
Ellypse, elipsa, pakrog C.
Ellypsoid, elipsoid, pakroglja.
Ellyptisch, eliptičen, pakro-žen C.
Endansicht, ogled s koncema, sprednji pogled (h).
Endpunkt, krajišče C, kon-čišče.
En fa^e, na lice, popolni ogled.
Ent\vurf, obrisje, občrt.
Epycykloide, epi- (zunanja) cikloida.
Erdpunkt, znižališče, teme-ljišče.
Errichten, narisali, potegniti.
Erzeugende, č. tvornica C, se-stavljalnica.
Evolute, evoluta, č. odvit-nica (h).
Evolvente, evolventa, č. na-vojnica (h).
Excentricitat, ekscentričnost, izsrednost T, raznosrednost Ce.
Farbenharmonie, harmonija
(soglasje) barv.
Farbenkreis, barve v krogu, šarovni venec C.
Farbenmischung, mešanje barv.
Farbenverbindung, sestava barv, barve ubrati.
Fasade, fasada, ospredje C, lice C, pročelje (h).
Fallen, spustiti (h).
Federzeichnung, črtanje (iz-črt) s peresom C.
Fixieren, fiksovati, ustaliti C.
Fixpunkt. nepremikališče, stališče.
Flachengleich, ploskvenojed-nak L.
Flachenihalt, ploščina L.
Flachenschnitt, ploskveni (plošnati) presek.
Fluchtpunktj stečišče (h), be-žišče.
Formel, formulica, pravilo, oblika T.
Formenlehre, oblikoslovje C.
Freihandzeichnen, prostoročno risanje C.
Galerie, galerija, izložba slik.
Gebilde, tvor C.
Gebogen, zločen, skrivljen.
Gedachtniszeichnen, risanje na pamet (iz spomina).
Gektummt, zavit.
Gemeinschaftliches Mass, skupna (občna) mera L.
Gemischtlinig, raznočrten C.
Genremalerei, slikarstvo iz življenja C.
Geom. Ort, geometrijsko (mer-stveno T) mesto L.
Geometrisches Zeichnen, geometrijsko risanje C.
Gerade, prema C.
Geradlinig, premočrten C.
Gewinde, zavoj (h).
Gleichartig, istovrsten C, jed-nakovrsten.
Gleichgerichtet, istomeren, iste meri T.
Gleichliegend, istoležen L, istoležeč.
Gleichmassig, jednako-meren T.
Gleichseitig, jednakostraničen Ce.
Gleichheit, jednakost C.
Goldener Schnitt, zlati prerez, zlatorez.
Goniometer (kotomer C).
Goth. Bogen, got. zašiljen (h) lok.
Graphik, grafika, pisarstvo.
Graphisches Triangulieren, grafično triangulovanje (načrtno merstvo s trikotniki).
Grenzflache, mejnina L.
Grenzpunkt, mejišče C.
Grenzlinie, č. ločnica.
Grosse, veličina (h), C.
Groteske, groteska, čudnolik C.
Grund, podstava, temelj (h).
Grundanstrich=Grundierung.
Grundebene, podstavna ravnina, podstavnina, temelj-liina.
Grundflache, osnovna ploskev Ce, osnovina, podnica (h), podslomba, stalo.
Grundlinie, č. osnovnica (h) C, temeljnica.
Grundriss, očrt L, tločrt (temeljni načrt), horicontalna projekcija.
Grundschnitt, trasa, raza, sled, temeljni presek.
Grundierung, podmaz (h).
Gummi arabicum, arabski gumij.
Gummi elasticum, gumije-lastika.
Haarstrich, tanka (lasna) poteza.
Halbbegranzt, poluomejen C.
Halbieren, razpoloviti C.
Halbierungspunkt, razpolo-višče.
Halbschatten. polusenca, pri-senčje C.
Handzeichnung, ročni naris (goloročni C).
Harmonische Theilung, harmonična (soglasna, skladna) delitev C.
Hauptaxe, glavna os C.
Hauptpunkt = Augpunkt.
Heftnagel, risarski žebljički (čavljički).
Hilfsebene, pomočna ravnina C.
Hintergrund, ozadje C.
Homolog (istoležen).
Horizontallinie, č. horicontal-nica (vodoravnica).
Horizontebene, obzorna ravnina.
Horizontkreis, obzornik C.
Horizontlinie, č. obzornica.
Hohe, višina C.
Hohenmessung, meritev višav, visotomerje C, višavomerje?
Hyperbel, hiperbola, kosatica T, prepetnica.
Hyperboloid.
Hypocykloide, hipocikloida, notranja cikloida (koloteč-nica (h).
Ikonographisch, ikonogra-fičen, slikopisen C.
Impastieren, debelomazati(h).
Inschrift, nadpis C.
Isometrische Projection, izo-metrijska projekcija (jed-nakomerstveno vzmeto-vanje).
Kantenschnitt, robovni presek.
Kegelform, stožčasta oblika.
Kegelschnittslinie, kegelseč-nica, stožkosečnica C.
Kernschatten, polna (črna) senca C.
Kettennagel, utikljaj L.
Kettenstab, merska palica (h).
Klinographisch, klinogra-fično, likopisno.
Klinometrisch, kosoos (h), klinometrijsko.
Kopfzeichnung, naris glave.
Korbbogen, zbočeni lok, lo-canj C.
Korpernetz, telesna mreža L, razgrnena površina.
Kreidepaste, testo od krede (h).
Kreisflache, krožnina.
Kreislinie, krožnica.
Kreisring, krogov obroč (kolobar).
Kreuzrissebene, navskrižna (poprečna) ravnina, popreč-nina.
Krumflachig, krivoplosk C, (krivoploščat).
Krummlineal = Curvenlineal.
Krummlinig, krivočrten L.
Krummzirkel, cirkelj za deb-lino.
Krummungsmittelpunkt, kri-vuljno središče (razvoja) C.
Krummnngswinkel, krivuljni kot.
Lackieren, lakovati (h).
Landschaftszeichnen, risanje krajev (okolic).
Lange, dolžina C, dolgost C.
Langenmass, dolgostna mera T.
Lasurfarbe, prozirna (lazurna) barva.
Leimfarben, limnate barve.
Leitlinie, č. vodilka, vodnica, ravnalica (h).

Leitstrahl, č. prevodnica T, (radius vector). _
Lichtebene, svetlobna ravnina.
Lichtintensitat, razs vetljivost.
Lichtstelle, razsvetljeni kraj.
Lichtstrahl, svetlobni trak (žarek) C.
Linie gebrochene, nalomljena črta.
Linie gemischte, raznotera (namešana) črta.
Linie gestrichelte, rižašta (črtičasta) črta.
Linie punktierte, pikčasta črta.
Linie volle, polna črta L.
Linearperspective, linearna perspektiva, črtalna (na-glednost) obvidnost C.
Linearzeichnung, naris z ravnilom.
Longimetiie, dolžinomerje C.
Loth, plajba (n), odves, na-vpičje.
Lothrechte = Vertikale.
Luftpunkt, zračišče, vzdiga-lišče.
Maander, meander, spleteno okrasje.
Malerei, slikarstvo C.
Mantelfiache, plašč C, stransko površje T.
Mappe, tlavid L, mapa.
Masszahl, mersko število L.
Mes&band, merski trak (vrvica L.)
Messbar, izmeren C.
Messfahne, mersko bandero (praporec L).
Messkette, merski lanec C, veriga.
MessplattS. merska letva L.
Messschnurr, merska vrvica.
Messstange, merski drog L,
Messtisch, merska miza C.
Mittellinie, č. srednica C.
Mittlere geom. Proportionale, srednja geometrijska pro-porcijonala T.
Mittelsenkrechte, sredinska pravokotnica.
Modeli, model, kalup C, vzor C.
Modellieren, modelovati (h), obrazovati.
Moreske, moreska, krasnolik.
Mosaikmuster, mozajiski obrazec.
Mundleim, klija (h).
Neigungswinkel, naklonski kot.
Nivellierwage, ravnulja.
Oberbogen, nadločje C.
Object aus dem Baufache, predmet iz stavbarstva.
Object aus dem Maschinen-fache, predmet iz strojstva.
Oelfarben, oljnate barve.
Ordinate, č. porednica C, ordinata.
Ornament, okrasje, lepotičje.
Ortogonale Projection, orto-gonalna (pravokotna) projekcija.
Ovallinie, č. ovala, (jajnica (h).
Palette, paleta, podnoska (ploščica) C.
Palmette, palmeta, okrasje iz palmovega listja.
Parabel, parabola, metnica T.
Paraboloid.
Parallelismus, paralelizem, vsporednost G.
Parallelperspective, paralelna (vsporedna) perspektiva (h).
Parameter, obmernik C, po-prečnik.
Parcelle, parcela, zemljiški kosec.
Pastellmalerei, pasteljna slikarija (na suho (h).
Pauszeichnung, preris.
Perpendikel, perpendikelj, č. osnovnica (h), odvisnica.
Perspektivischer Apparat, perspektivni aparat (pristroj), podobogled, podobokaz.
Pikiernadeln=Anschlagnadeln.
Pinsel, čopič, kist.
Pittoresque, slikovit C, živo-pisen C.
Plan, črtež C.
Planieren, planirovati, rav-niti C.
Plastik, plastika, tvorstvo C.
Point de vue, dogledišče C.
Polarachse, polarna os. C.
Polare Projection, polarna projekcija (vzmetanje iz tečaja).
Pole, poli, tečaji C.
Portraitzeichnen, portreto-vanje, obrazovanje C, izri-sovanje obrazov.
Profil, (stranski ogled), pro-črt (h).
Projection, projekcija, vzmet.
Projectionsachse, os projekcije (vzmeta).
Projectionsebene, projekcijska (vzmetna) ravnina, vzmet-nina L.
Projectionslehre, nauk o projekcijah (vzmetanji) C.
Projicieren, projicirati L, pro-jikovati T, vzmetniti T, vzmetati C.
Projicierende Ebene, projiko-valna (vzmetalna), vzmeta-joča ravnina T.
Projicierende Gerade, č. pro-jikovalnica (projicirnica), vzmetalnica (vzmetnica).
Proportionallinie, proporci-jonala, č. razmernica (h), sorazmernica Ce.
Querschnitt, poprečni presek, prorez.
Radieren, izdrgniti, ostrgati izpraskati, zbrisati, radirati.
Radiergummi, radirka.
Radlinie = Cykloide.
Rand, rob C, obrobek.
Randverzierung, robno okrasje (olepšava).
Raum (I. II. III. IV.) prostor C.
Raumgebilde, prostorni tvorCe.
Raumgrosse, prostorna veličina (količina) L.
Rauminhalt, prostornina C, telesnina.
Rectificieren, izpremiti C, iz-praviti (h).
Reductions- (Proportional-) Winkel, redukcijski (raz-merni, prevodni) kot.
Reflex, refleks, odsev C, odraz (h).
Regelrechte Flachen, pravilne ploskve.
Reissbrett, risarska (črtalna) deska (tabla).
Reissfeder, črtalno pero, črtal-nik.
Reissschiene, črtalno ravnilo (šina).
Reisszeug, črtalno orodje, črtalo (risalo).
Relief, relif, pridvig C, pro-puh (h).
Riehtebene, ravnalna ravnina.
Richtung, namera, mer L, smer.
Richtungslinie, č. namernica.
Ring, kolobar C, (h).
Rosette, rozeta, rožica C.
Rotationsachse, rotacijska (vrtilna, sukalna) os.
Rotationsflachen, rotacijske ravnine.
Ruckkehrlinie, č. povratnica (h).
Rundbogen, krožni oblok C.
Schattenstrich, debela (senčna) poteza.
Schattieren, osenčiti, otem-njevati C.
Scheitel, teme C, vrh C.
Scheitrecht, pokončen, osovit (h).
Schichte, plast L.
Schlagschatten, odsebna senca C, vsenčje.
Schneckenlinie, č. zavojica C, polžasta črta. č. polžnica.
Schneidende, rezka C, (č. sečnica).
Schnittflache, presečnina C.
Schraffierung, črtkanje C, mrežkanje (h), šrafiranje.
Schraubenflache, zavojna ploskev.
Schraubenlinie, č. zavojnica (h), vijačnic-a.
Schrottwage, greblica, ra-zulja (h).
Schummerung, odsenjava (od-tenjava).
Sculptur, skulptura.
Sehachse, optična (vidna) os (h).
Sehstrahl, optični (vidni, gledni) trak (žarek).
Sehweite, dogled (h).
Sehwinkel, vidni kot C.
Seite, stranica Ce.
Seitenoberflache, obstransko površje Ce.

Seitenriss = Profil.
Selbstschatten, nasebna (lastna) senca C, osonj?
Senkblei, grezilo C, svinčnica C, navpičilo.
Senkelstock, pogreznjula C.
Senkrechte, Č. pravokotnica L.
Situation, situacija, mapa L, tlavid L.
Situationszeichnen, situacij-sko (položajno (h) risanje.
Skizze, skica, načrtek C, zrisek.
Spirallinie, špirala, krožasta črta.
Spitzbogen = gothischer Bogen.
Spitze, vrh C, obrobek, ost.
Spur = Trage.
Stahlstich, jeklorez C, jeklopis.
Standlinie, č. stalnica L.
Standriss = Aufriss.
Stereographiscb, stereograf-sko, telesno črtati, telo-pisno (h).
Strahlenbiischel, kita trakovna (žarkov) C.
Strahlenkegel, optični (trakovni) kegel.
Strecke, daljica C.
Streifen, proga C.
Strichmanier, risanje s črtami, čr tkanje.
Symetrie, simetrija, somer-nost C.
Tafelzeichnen, risanje na tablo.
Tausendtheiliger Transversal-massstab, tisočinsko poprečno merilo.
Terrain, svet, tla C, zemljišče C.
Theillinie, č. delilnica.
Theilungssatz, delilno pravilo.
Trape = Grundschnitt.
Tragieren = Abstecken.
Transporteur, transporter, pre-našalec, kotnik (h).
Transversale, transversala, č. prečnica, preka.
Triangulierungspunkt, triko-tišče C.
Tuschschale, skledica za tuš.
Tuschieren, tuševati (tuširati).
Ueberschlag, proračun C.
Uebertragen, prenesti C.
Ueberziehen, prevleči.
Umdrehungsachse = Rota-tionsachse.
Umdrehungsflache = Rota-tionsflache.
Umfang, obseg Ce.
Umgeschriebene Figuren, obkrožali (obrisani) liki (figure).
Umhiillungscurve, č. obvit-nica (h).
Umhullungsfiache, obvijalne ploskve, povojke (h).
Umlegung, preložitev.
Umriss, občrt (h), obrisek.
Verbindungslinie, č. veznica C.
Vergrosserung, povečava L.
Verhaltnismassstab, razmer-110 merilo C.
Verhaltniszahl. razmerna (razmernostna) številka.
Verjungter Massstab, omaljeno (skrčeno) merilo Ce.
Verkleinerung, zmanjšava, omaljevanje (h).
Verlangerung, podaljšek L.
Verschwindungspunkt, ste-čišče (h), zmikališče.
Vertikalebene, vertikalna (navpična) ravnina L, na-vpičnina.
Vertikallinie, č. vertikalnica, navpičnica.
Ver\vandlung. pretvorba Ce.
Visieren, vizirati, meriti C.
Visierlinie, č. vizirnica, gled-nica L.
Visierstab, sodomerka C.
Vordergrund, ospredje C.
Vorlage (polychrome), predris, predloga (mnogobarvna).
Wahre Lange, prava (pristna) dolžina, (dolgost).
Wasserfarben, vodene barve.
Wasserwage = Kanalwage (merska cev).
Windschiefe Dachflache, ve-gasta strešna ploskev,
Winkeldistanz, kotna dištan-ca (daljina (h).
Winkelbrett, ogelnik Ce.
Winkelmass, kotnik.
Winkelmesser, kotomer.
Wischer, brisalec.
Wischmanier, risanje z izbri-sovanjem.
Zeichen, znamenje C.
Zeichenkreide, črtalna kreda.
Zeichenkunst, risarstvo C, črtalstvo.
Zeichenschrift, risarska ali črtalna pisava.
Zeichenstab, zaznameno-valka L.
Zeichnen, črtati, risati C.
Zeichnung, naris, načrt.
Zeichnungssaal, risarska soba, risarnica, črtalnica.
Zirkel, cirkelj, šestilo (h), krožilo = krnžidlo (č).
Zirkelzeichnen, risanje s cirkelj em (Šestilom).
Zickzacklinie, č. rezkavica (h), križkraž-črta.
Kotomerstvo.*}
Izvirna razprava s 6 podobami. Spisal J. E.
*) Jednak članek iz istega peresa je objavil tudi dunajski list „Zeitschrift des Vereines osterreichischer Zeichenlehrer" pod našlo vom: „Eine neue Bogen- und Winkeltheilung".
I.
Podloga meritvi kotov je delitev njihovih lokov, kajti polni kot, ki meri 360 obsega ravno cel krog. Delitev kotov in lokov na 2, 4, 8, 16 sploh 2» delov je jako priprosta in obče znana, zato jo tu izpuščamo. Loke in kote pa delimo na 3, 5, 7 ali več jednakih delov navadno na ta način, da cirkelj (šestilo) prestavljamo toliko časa po loku semtertje, dokler ne dobimo zahtevanega števila jednakih delcev, kar je seveda zelo zamudno. Nekoliko hitreje izvršimo delitev, ako zmerimo stopinje kotnega loka s transporterjem (kotnikom ali prenašalcem) in od merskega števila vzamemo zahtevani del. N. pr. Kot, ki ga hočemo na tri dele razdeliti, meri 36°. Tedaj odmerimo tretjino od 36, t. j. 12° na kotniku in to dolgost prestavimo v kotu na krogov lok.
Najpripravnejša pa je delitev, ki se sklada popolnoma z znano delitvijo prem in katero izvršimo s pomočjo po-ševnic. Poševnico namreč potegnemo iz početka preme. Na tej (poševnici) zaznamujemo poljubne sicer jednake, vender ne predolge dele, od zadnjega potegnemo pomožnico (premo) h krajišču (končišču) dane preme, k tej pa vsporednice iz delilnih toček. Za vzgled imenujmo dano premo A B, katero hočemo na tri dele razdeliti. Na omenjeni poševnici začrtamo od točke A tri poljubno dolge, toda jednake dele ter jih zaznamujemo s številkami 1, 2, 3; od točke 3 potegnemo pomočnico do točke B, potem pa vlečemo vsporednice iz toček 1, 2 k premi B 3. Jednako moremo tudi delitev kotov in lokov določiti. Znano je, da se kot vedno meri s svojim lokom, in nasprotno ima vsak lok svoj po. seben centrikot, katerega vselej prav lahko določimo, ker
s pomočjo treh toček oziroma dveh tetiv (chorda) najdemo središče (centrum) dotičnega kroga. Zatorej lahko združimo obe nalogi v jedno, namreč delitev kotov. Recimo, kot B A C (pod. 1.) hočemo razdeliti na tri jednake dele. Potem na-črtamo najprvo z majhnim, toda poljubnim (neomejenim) cirkljevim stežajem (polumerom r) lok mej kotnima krakoma. Na jednem teh krakov prestavimo trikrat iz temena A prejšnji polumer (radij) in s trikratnim polumerom 3 r na-črtamo iz temena drugi večji krogolok, katerega premerimo s tetivo prejšnjega loka. Dobili smo tri jednake delce, ki jih zaznamujemo s točkami 1, 2, 3, in ako skoz delilne točke 1, 2 k temenu A potegnemo pomožnice (preme), razdelili smo kot na tri dele. Razumljiveja je vsa izpeljava, ako čitatelj sam vse sproti riše. Jednako se izvrše druge take
naloge; razloček je samo - C ta, da se za polumer drugega loka, t. j. r tolikokrat vzame, kolikor se zahteva delov.
Dokaz tej konstrukciji je priprost in lahko umljiv. Znano je, da so obodja koncentriških krogov v tistem razmerji, kakor njih polumeri in v tem slučaji tudi dotični loki. Torej imamo: 0:o = R: r in ravno tako Ar c:arc = R:r = 3:1 = 5:1 = 7:1 i. t. d., ako predstavljajo črke O in o kro-gove obode, R in r njih polumere in Are, are pa do-tične loke. Deljeni loki so sicer natanko po zahtevi 3, 5 ali 7 krat večji kakor prvotni, ali sestava (konstrukcija) vender ni matematiško popolnoma natančna, ker so loki zmerjeni s svojimi tetivami, pravilo o tem pa se glasi: „V jednem in tistem krogu pripadajo jednakim lokom tudi jednake tetive". V tem slučaji pa je tetiva malega loka prekratka za jednake dele (kosce) velikega. Toda pri malih distancah se izgubi pomota popolnoma. Za vzgled vzemimo r = 1 dni.
Pod. 1.
2 r JT
Potem meri pri 60° lok 36Q • 60 = 1047 dm, njegova tetiva pa r = 1 dm; razlika je tu le 4 7 mm. Pri 90° meri lok ■ 90 = -1*15- = 1-57 dm, tetiva pa r V 2 = 1-414;
razlika je tu že večja in sicer znaša 1 cm in 5 mm. Še
2 r JT
večja je razlika pri 180°, namreč:-^0 180—2r = 31415—2 = 11415 dm; pri 270° pa^^'270_rV"2 =-—■--—»•Vf = — 1-414 = 3 297 dm; pri 300 ° pa celo
u
■ 300—r = — r = 5'2358—1 = 4 2358 dm. Iz
,-560	o
tega torej sledi, da je treba pri delitvi večjih kotov najprej iste razpoloviti in potem šele njih polovice razdeliti po razloženem vodilu.
V sledečem podamo pregled o razmerji lokov in njih
2 r 11	t	a
tetiv (po navodilih 36Q • a in -- = r. sin g-) za razne kote
in r = 1:
Za 1° je lok 0 01745 in tetiva 0 01746; za 120» je lok 2 094 in t. 1'732
n	5»	jj	jj	0-0872	jj	jj	0-0872	jj	150»	jj	jj	2617	jj	jj	1-931
n	10»	jj	jj	01745	jj	jj	01743	jj	180»	jj	jj	3141	jj	jj	2
n	20»	jj	jj	0349	jj	jj	0347	jj	210»	jj	jj	3663	jj	„	1-931
n	30»	jj	jj	0523	jj	jj	0517	jj	240»	jj	jj	4188	jj	jj	1-732
ji	40»	jj	jj	0698	jj	jj	0684	jj	270»	jj	jj	4-712	jj	jj	1-414
»	50»	jj	jj	0873	jj	jj	0845	jj	300»	jj	jj	5235	jj	jj	1
n	60»	jj	jj	1047	jj	jj	1	jj	330»	jj	jj	5759	jj	jj	0517
j)	70»	jj	jj	1-221	jj	jj	1147	jj	360»	jj	jj	6283			
„	80»	jj	jj	1-396	jj	jj	1-285								
	90»	jj	jj	1-570	„	jj	1-414								
Iz tega pregleda spoznamo, da se lok s tetivo tudi še vjema na milimetre do 20°, ako znaša polumer 1 m. Pri malih razsežnostih (ako meri r le nekaj centimetrov) in pri ostrih kotih, izda torej navedena napaka tako malo, kakor tiste napake, ki jih napravimo z navadnim risarskim orodjem. Vsaj vemo, da se vse naše v geometriji načrtane točke in preme nikakor ne strinjajo z matematiškimi pojmi!
Razložena konstrukcija je torej v praksi jako rabljiva in mnogo primernejša, ko prej omenjeni. Iž nje izvajamo tudi priprost kotomer in konstrukcije mnogokotnikov.
II.
Kotomer, kakor ga nam kaže pod. 2., nadomesti popolnoma transporter. Načrtamo ga, ako naprej zarišemo kot s 900 in 60 Z razpolovitjo kota s 600 dobimo onega s 30 Z zopetno razpolovitbo onega s 15°, in ako tega po prej razloženem navodilu razdelimo na tri dele, dobimo kot s 5°; z daljno razdelitvijo na 5 delov pa kot z 1°. Na ta način imamo na razpolago sledeče kote: 1°, 4°, 510° 15°, 30°, 60° in 90°, s katerimi lahko raznovrstne kote naglo narišemo, ako dotični kot primerno razdelimo n. pr.
78° = 60°+ 15°+ 1° + 1° + 1° in 109° + 90° + 15° + 4° 127° = 60° + 600 + 5° +1 ° +1 °alipa90° + 30°+5°+ 1 ° + l0 153° = 90° + 60°+ 1" + lo + 1 »ali pa 120° + 30» + (4°— 1») 211 0 = 900 + 60 o + 60° + I0 ali pa 120» + 90° + 1° 310°=90o+90°+90o+30o + 10oalipal80o+90°+30o+10o i. t. d.
Iz prejšnjega je razumljivo, da tak kotomer rabimo tudi lahko za meritev kotov kakor navadni transpoter. V tem slučaji odmerimo s cirkljem najprej kotov lok, ki smo ga začrtali s tistim stežajem kakor kotomer (pod. 3). Ta dolžina primerjena na kotomeru nam pokaže, meri-li kot, katerega hočemo določiti, več ali manj kakor 15 30 600 ali 90°. Na to zaznamujemo na njegovem loku največjo mero iz kotomera, potem pa zmerimo še ostanek. V obče torej zmerimo sleharni kot na ta način, da poskusimo, kolikokrat ima po 60° oziroma po 30°, 15°, 10°, 5°, 4°, 10, opirajoč se na pravilo: „Jednaki loki imajo jednake centri-kote, ako so njih polumeri tudi jednaki". V pod. 3. smo vzeli 127° = 120° + 5° + 1° + 1°.
Tak kotomer vsekdar s pridom rabimo, kadar nimamo transporterja pri rokah.
Jednako kakor loke delimo krogove obode (periferije). V ta namen nam ni treba šele dotičnega centrikota zraču-
360°	360
niti in načrtati, n. pr.
51-4°, ako ho-
5 ~ ' 7 čemo krožnico (krogov obod) na 5 ali 7 delov razdeliti. Marveč zadostuje, ako pre-nesemo polumer kakor tetivo na krogov obod, potem razdelimo po znanem prej razloženem navodilu nad njo razpreženi lok oziroma centrikot -s 600 na zahtevano število jednakih delov ter vzamemo šest takih za tetivo in ž njo premerimo krogov obod. Rezultat tega je razdelitev kroga nalogi primerno. Za vzgled vzemimo : Krogov obod hočemo razdeliti na 5 delov (pod. 4.). V ta namen prestavimo krogov polumer j e-
Pod. 3.
Pod. 2.
denkrat kakor tetivo na njegov obod, čez njo razpreženi lok A V pa razdelimo na 5 delov. To se zgodi, ako iz središča O po polumeru O V
- začrtamo 5
jednakih delov
s poljubno dolgostjo, vender ne preveliko, potem pa iz prvega in 5. delca zarišemo čez centrikot krožna loka, ter zad-
njega zmerimo s tetivo prvega, t. j. razdelimo na pet jedna-kih delov. Ako zdaj iz središča O skoz delilne točke potegnemo preme do oboda, razdelili smo tudi sekstant (šestino kroga) na 5 jednakih delov. Za izvršitev naloge pa potrebujemo še jednega (VB).
Sedaj jih s cirkljem odmerimo šest (AB) in to dolžino prestavljamo po krogovem obodu do konca. Na ta način smo našli razdelitev krožnice na 5 delov, kajti cela krož-nica meri 30 takih delov, in 6 v 30 = 5 krat. Ako zvežemo še delilne točke A, B, C, L), E s premami, dobili smo pravilni peterokotnik. Na jednak način načrtamo pravilni
Pod. 6 pa nam predstavlja načrtovanje sedmerokotnika z določeno stranico. To se izvrši na sledeči način: „Naj-prej narišemo poljubni sedmerokotnik (pod. 5.), potem pa začrtamo k trikotniku ABO podoben trikotnik z določeno stranico ah. Zaradi boljšega pregleda izvršimo to v posebni podobi (6.) in sicer s tem, da stranico A B prenešenega (prestavljenega) trikotnika ABO razpolovimo in iz polovišča o zaznamujemo na desno in levo polovico določene (dane) stranice ab, potem pa iz toček «' in b' potegnemo pomožni navpičnici a'a in b'b do presečišč s krakoma OA in OB
I
C
A
Pod. 4.
sedmerokotnik (pod. 5.). Pojasnilo in dokaz te konstrukcije je ravno tak ko prej, ker ni drugega razločka med to in prejšnjimi nalogami nego to, da smo tu prejšnjo konstrukcijo najprvo izvršili za 60 potem pa za 360 t. j. za celi obod — tedaj vzeli prejšnji rezultat šestkrat. Omenjena pomota pa tu popolnoma izgine, ako smo natanko razdelili sekstant.
(oziroma s podaljšanima krakoma). Veznica (prema) teh presečišč a in i je tudi stranica iskanega sedmerokotnika. Druge stranice pa	^
dobimo, ako za-črtamo iz sre-
dišča O krog s jn/S	\\
polumerom Oa gT/^f	\\
(ki tudi objame /y	\\
stranico ab) in /m	,	\\
na njegovi krož- . J	"-V,	\
niči (periferiji) 'j3	j
prestavljamo
dano stranico V/	//
na okoli ter zve- ^V	/ /
žemo dotične	,'/
točke b, c, d, e,
f, g a premami.	-	^
Še hitreje na-	"
črtamo mnogo-
Pod. S.
kotnik abcdefg, ako
zarišemo trikotnik abO takoj iz določene stranice ab in polovičnih poligonovih kotov prve konstrukcije (iz pod. 5.), potem pa začrtamo iz njegovega temena Os polumerom Oa stranico, objemajoč krog (obkrožilnik) ter na krožnici po vrsti zaznamujemo druge stranice.
To konstrukcijsko vodilo je brez dvombe rabljivo za katerikoli mnogokotnik, vender je za regularne tri-, štiri-, šestr, osem- sploh 2» 3 in 2» 4 kotnike rablji-
13
Pod. 6.
vejša obče znana navadna konstrukcija. Za vse druge mnogokotnike je pa tu razloženo navodilo najpriprostejše in najpripravnejše in ker je tudi za vse jednako, zapomni se prav lahko, kar je za praktiško uporabo posebno pri-ročljivo.
Opazka: Na strani 189. naj se v 13. vrsti čita — = r . sin -- namesto - = r. sin (t znači tetivo, a pa njen
2	2	(ta
centrikot).
Iz norimberške risarske izložbe 1. 1890.
11.
Risarska učila je izložilo 77 raznih nemških tvrdk, med njimi mnogo iz Avstrije in Švice.
Tu hočemo najprvo najvažnejše risarske zbirke le omeniti, ker samo opisovanje brez podob nima pravega pomena. Take reči je treba videti!
Od predlog iz Avstrije so se posebno odlikovale:
„Prof. Petrina, Polychromie-Ornamentik des classischen Alterthums. Verlag von A. Haase in Prag, Buch-holz und Diebel in Troppau". Predloge rabijo skoraj povsod na srednjih šolah pri prostoročnem risanji.
„C. Hesky, Einfache Objecte des Bau- und Ma-schinenfaches fur Knabenbiirgerschulen". Verlag von C. Graeser in Wien. Cena 14 gld. 80 kr.
A. Ortwein: Vorlagen fur gewerbliche Lehr-anstalten u. z.: Kunstschlosser und Zierschmiede. Heraus-gegeben mit Unterstutzung des k. k. Ministeriums fur Cul-tus und Unterricht. Verlag von C. Graeser in Wien. Preis 5 fl. o. W.
Izložili so pa tudi: Dunajski učitelj F. Steigl svoje stenske risarske podobe,*) prof. Gaupmann iz Ptuja — shrambico za risarsko orodje in nadzornik K. Vučnik iz Lipnice na Štajerskem svoje rond-predpise.
Med vnanjimi zbirkami so bile najbolj priporočila vredne:
*) Učitelj obesi tako podobo (tablo) na steno, opiše in razloži učencem narisano obliko, potem pa prične risati na šolsko tablo, učenci pa rišejo za njim.
Herdtlejeve risarske predloge, posebno pa: Vor-lagenwerk fiir den Elementarunterricht im Freihandzeichnen. 60 Blatter in Folio. 24 Blatter Farbendruck. Verlag von Nitschke in Stuttgart. Cena 18 gld.
Vorlagen zum Unterricht im Fachzeichnen fur Bau- und Mobelschreiner, Drechsler und Glaser. Im Auftrage der kgl. ■wurtemb. Commission fiir die Fortbildungsschulen bearbeitet v. Seubert, Architekt in Stuttgart, Verlag von W. Nitschke.
Die Behandlung der Farbenlehre beimUnterrichte in gewerbl. Schulen. Zwei preisgekronte Abhandlungen von Dr. A. Claus u. Paul Gehler. Preis 50 Pf.
Pflanzenstudien und ihre Anwendung im Orna-ment mit besonderer Berucksichtigung der weiblichen Hand-arbeiten von Prof. Oscar Holder. Verlag von Nitschke.
Vorlagen zum Zeichenunterrichte an Tochter-schulen von Effenberger, 4 Hefte. Verlag von H. Heusch-mann in Bayreuth. Ocena tej zbirki je v IV. letniku str. 267.
Prof. G. Delabar: Anleitung zum Linearzeich-nen mit besonderer Beriiksichtigung des gewerblichen und technischen Zeichnens, als Lehrmittel fiir Lehrer und Schiiler an den verschiedenen gewerblichen und technischen Lehr-anstalten, sowie zum Selbstudium. X. zvezkov. To izvrstno delo z mnogoštevilnimi podobami se dobi tudi v posameznih zvezkih in sicer:
I.	Das geometrische Linearzeichnen. Geb. M. 2.
II.	Die Elemente der darstellenden Geometrie. Geb. M. 2-20.
III.	Die weitere Ausfiihrung der rechtwinklingen Pro-jectionsart nebst einem Anhange iiber die projectivischen Venvandschaften der neuern Geometrie und insbesondere iiber die centrische Kollineation und Affinitat. Geb. M. 5.
IV.	Die Polar- und Parallelperspective. Geb. M. 4.
V.	Die Lehre von der Beleuchtung und Schattierung mit einem Anhang: Das Wichtigste aus der Farbenlehre. Geb. M. 8.

VI.	Die Saulenordnungen und das Wichtigste iiber Bau-entwiirfe und Bauausfilhrungen. M. 2 20.
VII.	Die \vichtigsten Steinconstructionen. Geb. M. 4 80.
VIII.	Die wichtigsten Holzconstructionen mit den Zim-merer Schreiner und Glaserarbeiten. Geb. M. 5 40.
IX.	Die wichtigsten Eisenconstructionen mit den Schmiede- nnd Schlosserarbeiten. Geb. M. 6.
X.	Die wichtigsten Maschinenelemente. Geb. M. 5.
Založnik: Herder v Freiburgu.
Das Werkzeichnen von F. Graberg fur Fortbil-dungsschulen.
I.	Heft, Grundformen der Schreinerei.
II.	Heft, Grundformen fur Maurer und Zimmerleute.
III.	Heft, Grundformen der Schnitzerei. Preis a 22 kr. Verlag von Orell Fiissli, Zurich.
Vorlegeblatter fur den Zeichenunterricht an gewerb-lichen Fortbildungsschulen von der kogl. Commission in Wur-temberg, Verlag von Nitschke, Stuttgart.
Prof. Herdtle's Schule des Musterzeichnens fur Madchen- und gewerbliche Fortbildungsschulen von Prof. Bierman in Gmiind, Colorierschule von Kolb. Supplement v. Gnannt, Preis 20 M. Verlag von Wilh. Effenberger in Stuttgart und Leipzig.
Intarsia von Bender. Verlag von Ch. Chlaesen & Comp. in Berlin, Koniggratzerstrasse.
Vorbilder fiir das Ornamentzeichnen von Kolb. Verlag von W. Effenberger in Stuttgart.
Flachornamente fiir den Zeichenunterricht und das Kunstgewerbe von W. Behrens. Verlag von Th. Fischer in Cassel.
Projectionszeichnen v. M. Kleiber. Verlag bei Effenberger in Stuttgart. Aemtlich empfohlen v. kgl. bayr. Mi-nisterium.
Das farbige Ornament von Hauselmann & Ringger. I. Sammlung. Verlag von Orell & Fiissli in Zurich, Preis 8 M.
Stickerei-Monogramme fur Schulen a Heffc 25 M. Verlag von Orell & Fiissli in Ziirich.
Za osnovno risanje je izdal profesor Pixis v Wurz-burgu navod (cena 16 m.), v katerem priporoča učiteljem, paziti na to, da učenci v začetku prav nič ne rabijo gu-mijelastike, ampak puste črte, kakor so jih vlekli. Na ta način bolje spoznavajo učenci svoje napake ter se jih odvadijo po učiteljevem navodu z večkratnim poskušanjem. Gumijelastike naj rabijo učenci šele pozneje pri sestavljenih likih. Vaje so proste brez stigem. Učenec zaznamuje piko in potem vleče na prvi strani navpične, na drugi vodoravne in na tretji pa prečne preme, toda ne po celi strani, ampak s prenehljajem, nadaljevanje se pa zopet prične s piko.
Prva vaja v tej zbirki je:
i. t. d. do konca.
Druga vaja:
Tretja vaja:
///////////
lllllllllll
Nastopne vaje obsegajo razne kote, trikotnike in mnogo-kotnike, križe, zavite zveze (trakove), zvezdne in druge like kot podlaga raznim ornamentom. Vseh listov je 41. Navod je namenjen ljudskim in obrtnim nadaljevalnim šolam, kakor tudi učiteljiščem in realkam ter priporočen od bavarskega učnega ministerstva. Založnik je H. Sturtz v Wtirzburgu.
Zanimiva je tudi mala zbirka: Das Schiefertafel-zeichnen fiir Schule rnid Haus. Eine Festgabe fur Kinder von 6—9 Jahren. 20 Blatt. Herausgegeben vom bayerischen Lehrerverein in Regensburg.
Za pisanje je izdal šolski ravnatelj E. Meier v Zwickau: Das Schreiben in der Volksschule mit Rticksicht auf die Gefahr der Kurzsichtigkeit. Verlag v. C. G. Rossberg in Frankenberg.
Za umetno pisanje: Vorlegeblatter fiir das Schrift-zeichnen. Geometrische Constructionen romischer und gothischer Schriften v. C. Ed. Fetzer. 50 Tafeln. Verlag bei Nitschke in Stuttgart. Potem: Neue Schriftvorlagen fiir Monogramme von Franke. Verlag von Orell & Filssli in Ziirich.
Od raznovrstnega izloženega risarskega orodja omenimo sledeče:
Izvrstna risala je izložila norimberška tovarna Jurija Schonerja, ki je največja te vrste na kontinentu.
Tvrdka Goldschmidt & Wunderlich v Bayreuthu je izložila trenotni natančni krožni delilnik (Augenblicks-Prazisionstheiler).
Tovarnar P. Naegele v Berolinu je izložil razne popravljene pantografe za povečanje (5 do 15 krat) in po-manšanje narisov. Cena 1 gld. do 10 gld. — Aparat morejo posebno vspešno rabiti umetniki in stavbni obrtniki, pa tudi izdelovalke finih ročnih del.
»Dirksen" v Lehe je izložil razne patentirane risarske deske. To risarsko pripravo je že ocenil lanski Letnik na str. 267.
Dr. Brunn v Monakovem je izumel ravnilo z uravnal-nim valjem za črtanje vsporednic.
Znana tvrdka „Schonfeld" v Diisseldorfu je izložila razne barve.
F. Soennecken iz Berolina je izložil raznovrstno blago za lepopisje, posebno znamenito pa je pero za pravilno držanje peresa pri pouku; to pero ima s pluto opravljeno držalo.
Izložba modelov, posebno za perspektivno in projekcijsko risanje, pa je bila nekoliko poftianjkljiva. V tem obzira se je bolj odlikovala praška izložba.
Od izloženih modelov v Norimberku so se odlikovali le mavčni ornamenti bratov Weschke iz Draždan.
Frid. Haaga mehaniška delarna v Wiirzburgu je izložila 8 modelov, za perspektivno risanje .
(Učenci v krški šolski delarni so izdali tudi že mnogo modelov za perspektivno in projekcijsko risanje po učiteljevem navodilu, tako n. pr. določitev perspektivnih podob, toček, raznoležečih prem in tetraedra, potem projekcijske očrte in načrte toček, raznih prem in geometriških teles.)
Konečno omenim še izložene lastnine bavarskega muzeja: Gewerbliche Vorlagen fur Schmiede (Gitter), Kunst-gewerbliche Bilderbogen, antike Thongefasse und Fayence-fliessen aus alten tiirkisehen Baudenkmalern.

Pogled
na pedagogiško polje 1. 1891.
J. L.
Kadar sestavlja trgovec svoj letni račun, pregleduje natančno, katero podjetje je bilo njegovemu stanju v minulem letu v korist, katero mu je škodovalo. Z jednakega stališča moramo tudi mi naše stanje in naš položaj na slovenskem šolskem polji razmotrivati z ozirom na baš preteklo jednoletno dobo, pa tudi glede na sedanje stanje. Pri svojem pogledu na naše pedagogiško polje hočemo navajati najprvo one dogodke in ukrepe lanskega leta, kateri so bili slovenskemu šolstvu in učiteljstvu v korist, potem pa tudi v črno knjigo zapisati to, kar je škodovalo našemu stanu in naši stvari, ako se namreč dobra reč še ni izvršila, kakor bi se bila sicer morala. Toda že naprej lahko rečemo, da je naša bilanca ugodna.
Vsaj tudi drugače ni mogoče. Avstrijsko šolstvo, in tudi slovensko, ki je krepek del njegov, razvija se sicer mirno, vender dokaj konštantno in dosledno. Viharji, ki so nekdaj razsajali po raznih majhnih in velikih zborih in skušali omajati naše dobre temelje, ti so potihnili, dobro spo-znavši nevspešnost svojega razsajanja. Zato zapazimo skoro povsod složno postopanje vseh za blagor šolstva poklicanih faktorjev. Kjer so v kakšni šolski korporaciji tudi možje različnih politiških nazorov, povsod vidimo skoraj, da s svojim politiškim mnenjem nečejo škodovati šolstvu. Vsled tega teče tudi naš slovenski šolski voz lepo mirno in tiho
naprej po gladkem kolovozu — toda ne po široki cesti ali z železnocestnim hlaponom.
Slovenski učitelji so najprvo v svoji šoli na svojem mestu, potlej pa pospešujejo še semtertje kako drugo dobro stvar, ljudsko omiko in materijalni napredek. Oni skrbč, da store krajni šolski sveti svojo dolžnost, posežejo vmes, da občinsko kolo ne zastane, pobrigajo se, da ne zaspo razna društva, ki pospešujejo socijalno omiko in življenje itd. Slovensko učiteljstvo se izobražuje in združuje pri vsakoletnih uradnih in privatnih učiteljskih skupščinah, ima na skrbi okrajne učiteljske knjižnice, šolske vrte itd.
Toda vse to ni nič novega, poreče marsikdo. To je bilo že pred 20 leti tako, kakor je dandanes. — Res je, ali treba navajati tudi vsakdanjih rečij, katerih marsikdo ne vidi, baš ker so vsakdanje, in ker bi marsikateri kratko-vidnež utegnil slovenskemu učiteljstvu očitati, da ničesar ne stori, ker namreč ne pokaže dovolj izvanrednih, na dnevnem redu ne stoječih velikih dejanj.
Da pa imamo tudi izvanrednostij, ki se bodo nam v naši zgodovini zapisale pri bilanci med „aktiva", to naj svedočijo sledeča fakta, katera hočemo zdaj navajati:
„Zveza slovenskih učiteljskih društev" je lani zborovala v Trstu. Vspeh in vtis tega zbora sta bila velika in ostaneta trajna; slovensko učiteljstvo z domoljubi slovenskimi v Trstu in okolici so nas bili vsprejeli tako radostno, počastili nas pri koncertu tako mnogobrojno, — da tega ne pozabimo nikdar. Ti in drugi rezultati — spoznavanje lepe naše slovenske domovine — bodo navduševali „Zvezo", da bode te svoje velike zbore nadaljevala leto za letom po vseh večjih slovenskih mestih.
Posebno znamenit dogodek lanskega leta je bila deželna učiteljska skupščina v Ljubljani, znamenita zaradi tega, ker se 13 let že ni bila sklicala na Kranjskem slična skupščina. Zbran je bil cvet slovenskega učiteljstva v deželi. Dober vtis je napravila na nas in na slovenske dostojanstvenike ta skupščina, v kateri je bilo toliko za
vednih in izobraženih slovenskih pedagogov. Čeravno se je obravnavalo že veliko dognanih predmetov — dokaz temu je to, ker se sklepi do zdaj še niso izvršili kar moramo zapisati med „pasiva", — vender je bila složnost v poglavitnih nazorih že dovolj lep rezultat tega zborovanja.
Ker že govorimo o skupščinah in zborih preteklega leta, smemo se spominjati učiteljskih zborovanj tudi v tekočem letu, vsaj se bode ono že itak precej nagnilo, ko pridejo te vrstice pred č. čitatelje.
L. 1892. so slovenski učitelji v svojih zborih po vseh naših pokrajinah na prelep način slavili slovanskega peda-gogiškega velikana Komenskega. Osobito lepo je to storilo „Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani s svojim koncertom o veliki noči in s proslavljenjem v svojem vrlem „Učiteljskem Tovariši". Z ozirom na svoje moči so to storila tudi druga učiteljska društva, n. pr. mariborsko, celjsko, kopersko, brežko. Pa vsaj je „Zveza" sama svoj letošnji glavni zbor posvetila Komenskemu, jednako „Pedagogiško društvo" pričujoči letnik.
Kako je slovensko učiteljstvo še delovalo v preteklem letu, da je bolje pomnožilo svoja duševna aktiva (čeravno so se morda pri tem pomnožila tudi materijalna pasiva)?
Nekateri slovenski učitelji so se udeležili češke razstave in čeških učiteljskih zborov v Pragi; drugi so se šli učit deških ročnih del na Dunaj, da so potem doma ustanovili šolarske delarne.
O priliki deželne učiteljske skupščine v Ljubljani je „Slovensko učiteljsko društvo" ondi otvorilo stalno učilsko razstavo, tako da imamo zdaj na Kranjskem že 2 razstavi te vrste: -— prvo v Krškem, drugo torej v središči naše ožje domovine.
Da bi si slovensko učiteljstvo izboljšalo materijalno svoje stanje, trudijo se osobito štajerski učitelji, da bi se v njih deželi uvel „concretual-status", t. j. da bi bila pri avacementu merodajna v prvi vrsti službena leta, kakor je to pri uradnikih. Sčasoma utegne ta hvalevredni napor
prodreti. Na Kranjskem so nekateri deželni poslanci teh čudnih mislij, da je nečastno za učiteljstvo, če se leto za letom poteguje za izboljšanje svojih materijalnih razmer. Vprašamo toda: Ali je nečastno za uradnike, če pridejo s 100.000 podpisi pred državni zbor s prošnjo, da se jim plače povišajo, ki so pa že zdaj mnogo večje od učiteljskih?
Da se nastavijo tudi po Slovenskem stalni okrajni šolski nadzorniki kot c. kr. uradniki, kakor se bode to zgodilo v Galiciji, Dalmaciji in morda tudi na Koroškem, o tem se je začelo razgovarjati tudi slovensko učiteljstvo in pritrjevati tej nakani, ki ima res veliko dobrega v sebi. Vender se bojimo v tem obziru za koroške in štajerske slovenske šole, ki bodo potlej mesto sedanjih začasnih imele stalne — nemške pedagoge za nadzornike.
Za slovensko šolstvo sta se tudi v preteklem letu pohvalno trudila oba slovenska, z jednako marljivostjo uredo-vana šolska lista: »Popotnik" in »Tovariš".— »Vademecum" slovenskih učiteljev, »Popotnikov koledar", preselil se je letos v Hribarjevo tiskarno v Celji, kjer je izšel v jednako lični obliki, kakor pod prejšnjim založnikom, vender pogrešamo tudi v zadnjem letniku tako potrebne Statistike slovenskega šolstva.
Velik korak so lani in letos storile obrtne in meščanske šole. Teh šol se sicer — kolikor je nam znano — ni nič na novo osnovalo, a dobili smo za-nje s pomočjo kranjskega deželnega zbora slovenske knjige, in sicer za obrtne šole: Funtkovo »Spisje" in dr. Romihovo »Knjigovodstvo"; za meščanske šole pa: Orožnovo »Zemljepisje" (ta pisatelj je izdal tudi metodiko zemljepisja), Vrhovčevo »Zgodovino", Senekovičevo »Fiziko", Hubadov »Prirodopis" in v kratkem se utegne dovršiti še več knjig za te šole, oziroma za višje razrede (6., 7., 8.) ljudskih šol.*) To bi bile vsaj nekatere
*) Žal, da se ozira pri spisovanji takih za ljudske šole namenjenih učnih knjig premalo na izkušene Ijudsko-šolske pedagoge, katerim so potrebe ljudskega šolstva našega najbolj znane!
svetle strani slovenskega šolstva iz poslednjega leta, oziroma zadnjih mesecev.
Imamo pa tudi temnih prog zabeležiti. Ljudske šole na Štajerskem in Koroškem še vedno niso popolnoma osnovane na podlagi materinega jezika, akoravno so to načelo pripoznali kot jedino pravo vsi veljavni pedagogi vseh časov. Skromne prošnje učiteljstva za povišanje plač so se zavrnile.
Da bodo č. čitatelji videli, kako sodijo vspehe slovenskega šolstva v pretekli dobi še drugi slovenski tovariši, naj podamo tu iz „Pop." ozir na to dobo iz peresa odličnega slovenskega šolnika. Glasi se med drugim: „V gmotnem oziru je prineslo lansko leto nekaterim tovarišem zboljšane plače. Na Kranjskem je dobil v minulem letu zakon z dne 19. listopa 1890. 1. o reguliranji učiteljskih plač svojo postavno veljavo. S tem so se dohodki marsikateremu tovarišu zboljšali, dasi jih je tudi mnogo odšlo pri tej ureditvi praznih rok. Treba bode torej zopet trkati na vrata deželnega odbora, saj: kdor trka, temu se vrata odpro.
Na Štajerskem so nekoji učitelji dobivali v minulem letu višje plače, ker so bile dotične šole koncem leta 1890.1. pomaknene v višji plačilni red, vender so se na slovenski Štajer premalo ozirali. Prav iz srca pa privoščim voditeljem jednorazrednic opravilno doklado, katera se jim je pripoznala z zakonom z dne 26. jan. m. 1. Tudi provizoričnim poduči-teljem IV. plačilnega reda se je dovolila osebna doklada 30 gld.
Le naši tovariši na Goriškem in sploh na Primorskem, žal, niso si še mogli priboriti zboljšanja gmotnega svojega stanja, naj so njihove terjatve še tako upravičene. Toda pogum velja. Po vstrajnem trkanji na višjih mestih se morajo jedenkrat uslišati tudi vaše prošnje.
Glede šolstva v obče je začelo tudi v tužnem Koro-tanu nekoliko žareti. Prošnje nekaterih občin je naučno ministerstvo nekoliko ugodno rešilo, drugim pa še bode moralo to storiti, dasi bode še mnogo Drave poteklo, predno dobe koroški Slovenci slovenske šole.
Tudi v pedagogiški književnosti smo še precej napredovali. Naše marljivo „Pedagogiško društvo" v Krškem je izdalo svoj IV. „Pedagogiški letnik" s prav tečnim berilom.
Le škoda je, da kaže slov. učiteljstvo v obče toliko mlačnosti do omenjenega društva, ki bi se v veliko večji meri lahko razvijalo, ko bi ga slov. učitelji gmotno in du ševno bolje podpirali.
Mladinska knjižnica se je pomnožila s sledečimi prelepimi knjigami: „Srce", „Legende" (III. zv.), »Pomladanski glasi", »Pripovedke za mladino" (III. zv.), »Šestdeset malih povestij za otroke", »Pesmi Val. Vodnika", »Vrtec", Kosi-jeva »Zabavna knjižica" itd.
O
oo
5—1 -t—1 m
<3-
rt
Co
o
>crj
rt bJO
CD
cn
&
rt p!
.rH
C C O H , ^ H
•4) r-j * ^
o M d w 2 g
S
O
o p.
t=» w <33
o m
OD
bi CD 5—(
Oh
•	i—i
M
>cn •t—i
C/2
•	i—l
rt
H—'
cn
t/2 t-i
rt
Aoou»on apud
Bfpiran cSaHspnfi i Bfj
|0S qp(3piif[ apud AaojUA -;qajd 00001 ^N
jj0j)0 qiriofn >[su{0 0[0S apud A90[BA -iq9jd 0001 EM
AaoiBA^gad 0|iA8;g
>M
[udni[s
90t[>[ep
pj29p
[■edn^s
OS[SU8Z
o^gom
Fedn^s
o[os 'qasBz
8[0§ 9UAT2C
H
>N
P
C h -t >Q OJ (M
cd as d- go c- o
CD O 3100 1>000i D- l O CD C- 00 GO OS
»o cd as cd as »o
00 X O 00 »C ^ lO
»o co cd h 00 CO CO <M CM OS
cd co cg co "t i" iq ctj cd cd co co io co _i — —j
O CD CM CO CO O
co d- r- -M as
iO lO 00 o CO
io oo i> oo cd as
CD O (M CO CM	-H
CO »O
oo »o as cd
O CC CO !>• t> l>- I>-
8 O O T—I CD O O CD x h c0 CC as L- <M (M G0 CD
(M co r* O L'--* 'M
as CO OJ CD »O CD »O »O (M CD
>oocooooscooscdl-thcd»ooo<nlocdco co^-l^asasc^-—'ocd-^ocdiogol^-cdos
co t)i ^ L^ H -f O CD H 00 CD "O X K cc O H i£5O^^>0»0HNNHrH(MCDXCCTf(M co rH rH	rH os co
O CO X CD L^ CD O ^ 'O Ol l> CC CO lO 'f O cMCMtH^iocDc^coa^asco^io^ast-cD CO »O 00 <M CM iH O CDCO^t-^TH rH	I (M
ao©t-tcqi-id-i>asc3©cacothc<icdqso
lo h Oi »o c5 x 05 lO h 31 lO w h w l- (p o COiOCOCM>QCOCDCCa^<MCO~-f<©CO(MOCO CDHHC0i0M>C0H05XOCC-ta5CC>Cl
»O H X W N HHifl y—i	Tt" 1—t (M
< lo go CD 00 »O as lO go 00 »O 00 »O rH
'OO^^CO^fMOHCOfMiCJ-tiO^H )H H	(M CO O »O
asOTHcococ-iOiOcMco^cococMcocogs l>CD^(NOiNiOHOOM>t,*X02XO co cm i«HHHrlHrl	c*" co rH
rH	I H iO TH
WiCJ[>CC<OX-fOfM>COOWCD!Nq5N CO*+CDCD^O(NHOHCD>OXCDCDiGO I>-asCN-t<>0'^'r-<GM(MCOCM-^(MaOl>'COCO
^ th	^ cm co
»o as c«- y> o oo »o o th cd as cd »o »o »n o
C^CCOCDCD-^iOH^CCOl^CD^CCOOJ CD »O H X C0 CC C3 rH iO (M CM CO »O CD CO CO i—•	rH »O CM CO
WiOC5HOXl>H003COH'^ai[^005 H^Hr)fHHHHH^HXI>iO^(MH rH	CM
CO^COO^OJ^TtiOCMCOCOCMCDOOiO^ cDOOCMiocM^ocDcoasa^asi-cocoo iO »G rH X CO CO NH^HOiN-^ 'tlMCC rH	rH ^ CM C0
&-d? o • ' ' .S ^
>KSo
. O
• eS.Sl
rj
s -S o
•	\ rt • 1—5 »-i O	(« H W r »j "^
T3 . O 0) O B^i! [j-^ cSA! g^.2 g g
M C5 W W H tS A H !»o S 0Q O m o
O ©
			S	91TB§9UI	III-			
			'S <D "—i fi	•Aiq-oqas	i r i s			
					i i i is-			
			o C >o	•io[S'-nran	ui rH	CO tO	O	1
			o	•U9A0[S	"SI co	00 co i—1	rH	C3 tO rH
			P<	'UI9U	tO	in .n in	tO -M	IN
		o "o >Efl	c=l tO	Bijnod zajq	1 1 1 1			
	0)		a	OUASUplOd Ul -0[30	(N	cc >o	C—	"SI <N
H	0 M	® M	rt »o	'A9Up[0d	"t CC (M	CO co r-l	CO (N	r-l (M
0 >01	ffl X U)	T3 S	o	'Up0{90	O to	O (N tO	<N IN CC	CC tO —i
		0) s	Pedn^s		T-l (M co	tO o 00	iN ■ O CC	rH
0 r-l		>o J2 O	oo		"III			
■H t> d)					III"			
	®		to	"o tOl	1	oo	TH	00
-H >w	1-1 >		»o	'3 •o a u	co	D- to	(M r-l	to IM
	05		"SI		(M	—1 00	>n H	co
			M	N CS h	"SI (M	"SI "SI	CC CO	g
			N		.O tO	-si rH ■M	to (M r-l	co 00
			rH		rH O IN	(M iN	>n to rH	-SI rH C*J
		OD	učnem ! eziku	•u-eftiTs^T	1	1	1	co
		>o		'U9A0IS	1 1 1 1			
		a OD	o o.	UI9U		•«fl rH	(M	rH
		C* «■3 •-T3	Pedtuis		-H	"Si t-H		-H
>N 0)
P
O
M
C
H
M
o -M
to
(S
-4J
o -M
o o M
o M co t*
O
s
Sh
Oh
ajog ouaisC 9fnj[S[qo j(0j;0 oot PO				L^ 03 rt C*- r— oo as to
Število šolodolžnih otrok			Dedn^s	78579 181053 53773 98232
			80I[>(8P	38919 90473 26805 47631
			pigap	39660 90580 26968 50601
Zavodi za predšolsko starost in nadaljevalne šole		pedn^s		rt lO CO IN (N r- cn co rt
		dekliški nadaljevalni zavodi 1	Q\0%	rt OJ iN
				i ■=" r i
		a;os ou(t!A		(N rt IN OO <N rt IN
		OJOS ;)u|EAor[L'[iT:i( au) iqo		O O IN rt rt CN L^ rt
		'B5§IA'Bq-BZ		rt 00 rt iN rt !N rt
rH 0 >01 0 rH •H > 0 -H >(fi	Zasebne šole	oudn^s		O rt rt co rt tO tO rt CO CC CO rt
		po učnem jeziku	fednus guBgaui	OO rt o CO rt rt rt CO
				1 1 1 ®
			•Aiq-oqis	! 1 -
			UBfl^I	1 . 1 . 1 N
			•A0[S-'tn9tt	IN (N j |
			U3A0IS	C— IN 1 rt
			UI9U	03 OT O 00 CO rt
0 H 1) >N 1) A				Kranjsko......... Štajersko......... Koroško......... Primorsko........
C/3 O P! -d o
VH
rt
o M
t/3
•S S=! ©
S o
M—5 r—I
R t/3
tS >
0 X in
0 X m
0
p.
S O
O
s
a g
© a a ®
o i!
73
C
O g
4)
(3
cmpeazi •jUBisajoid {O^EJl
aoippp
R28P
9[0S 8Uq3SBZ
> ©
>co
0[0§ 9UAUf
M O
toaoiscoi^^oio^ojo
»C H I" W n N OD H t^ ^ 03 »H r-l
• O
CD
lO O rH -t
eo
OOINC-lOtOCTSCOeOCO-^fOC-M^liOCDOfflCOiOCIliOOCP
(M ^ OJ .O -f lO CO ^J "t CO
to
Ol rH
oj o
lO id <N co
—H T—I 00
CM 00 f I-03 CM
I I
I I I
1 I
to ■
Hacojwcowr-oocoo<N
lOCOtNCDKtOO^OcO — 00 CO-^iOiOHfiO-^^eniO^CO

tO 00 O] 00 W G1 CO 00 H lO tO cDcc^c^cccoo^iin^o®
i-HCMCMCVlcMOTCMCMi-HCMCM'—
05 -f
Ci
CM
en Oi 00
• O CD
C3
o i- cn

c« (8 C C ©
•—s o3 P> O
^ ai o m
o O S-4
O (K
o A!
m
2-M
©
> e 5 £
-»•■T? ° 2 s o
CS "3 bo-a > g
.H O rt o rt -
o o s- o ro <-> ro l;
C0 O
©.-M
' s S
d s © -
T3 O
C«
^ ©
c5o
ca »O ©a OJ OS !> OS CO P- OS CO 00 O C- t> (M CO OS r- C0 »O »C 00 CD CO O »C -M OJ X H ^ rHcOCOOCOCOO-HO CO X CO |Q <N t* ©3 L— L» o .o »O CO CO H W fM	HMnHri O OS ^	^ H H	CO rH ©I TH CO
OS -H O G0 O- o o CO iQ t> CO O O *Q t> <M o <M CO <M OS C H L^ CD (M CD lO -t o OS tc o ^ r- lO OS OS o OS O
TH CO TH CD CO CO 1-t l>* OS O! »O CO L"- CD «Q CD CO «Q CD CO ©J ©J ©J ©J	HH IC i—i HCD N H H M H !M (MH
CO »O rH CO O -f O -r-t O CO OS .O ©I T-H -tf
»O »O »O O »O l^' H 00
os
I I
I I
I I
CO to
(M
I I t
I f
COr-l.OCg(MW-tHL''^XOSiQO«*fCD.QOCDCOOOS)OX'-'HCi: OS W X OS O iQ OS H OJ O O Ol L^ .O CC O O CD « H .C OS h ^ CO iC ^ O lO CO I- CO r- l- t-H d r- CO co o CO CO CC	l^- CO CO »o o o CD CO
« O (M O I?] (M O (M i* K IM O CS H x * CO r--p-tcccj-fTjt^ct^COO-tOcc
J OS CO O ) OS CO o CO
(M L— TO O rH OS CO CO	CO C O OS »O L— CO T
(Mi^Hio^osor^ccooo^ffJD—f co cd co •
©1 ©J (M CO -rj* lO |Q —• CO OS O CO OS l- OS CO CT * i-H H(MH H »I (M (M	HCCr-i	CO T-H T
HXXiOOOSXO — CO ©1 l^- CD' -rt* o 3S 00 ©1 C- »O C0 L—
rH H (M H
I I I
I I I
N ri HnH?l	r—I CO i-H	^
lOOSOHOO IHiIIMH
■ r^ ® Ctt
3 !>s
® «■§.§! g S ¥'§.■§
o s- C o H
ni
p
"o
60 O
rt C O „ bD
llS
M
a °
g S? ^
® -^JŽ s o o^ s	£ c iS
" -^^r-irK.-hfl.AJ" -J -
iS
® £ s m 'P o o .s, g
— - - • CO
ifmo.
s > >
_ _	_	q o On
CL,<!oMi>oWj j do 3ggoo5£«ffl c3>m>w>m j t> 55 55 c
o
ce >
c
CC ?>
o
O) XI
o
o X
CD
o >m
S o
■M
o M
M ®
' >
O "m
© r
o .M m C
D
>
o
80I[J[8P
I^P
I >02
8[0§ 8UAief
A! o

CCiOCO«COfflX-t L^- I - O! I - 00 t> C-HifliO	iO (M
<N	ME
00 05 co .o
CO lO
CO
L- CO 05 O r^ (M
t-iOiOH^a-tC ^ 'O l^* ID lO C tO 35 (N	t- t- id -H
CD £C H lO w i C0 S H "J t- O
co co
lOINGOlOOlfiOH
g O CC -f IN 05 O ot -p co oo 05 05 o
-*CO!NCOC5-1<050 (ML^-JOStOffia-H
mtor^OJiOM^ O iN C- r-< CO 00 O t—I [>■ Tf< CC CO G5 C tH -tf CO CO X
00©-tl0050c00 CO CO CO lO CO CO
s I
» fc ©	. o
- 2 -	® °
go	ga
3 3 -ti ft <D <» o
o>t» o>co>w pq !>
05 >C lO 05 O -P CC CO
CO 05
05 -i* (N O iN 00 t—I C^O	"O CN 05 lO
CO CO	iH
00 -ft
CO 05
-k
CO lO CO
IO 05
o
o
C0 SH
o
s
cu
o M o
•v
iS
M
O o
d-*
G cn
a
o cS
KZJ >CG i-O C5
cž o
o
o
cS
"o
M
O
o ©
<
I 1 1	iH	r^ rt O co © i.or- hoo Mrt IN15 00 "O C0 Cd rt ®H M> HH I> Cd C- rt (MM rt CM ■4-J g"	rt rt Cd rt co Cd Cd co CO rt 4J .-s 5 O co r*- O Cd CO « •t i d
( 641 1 it. 47 ( 3559 ( it. 17 ( 4057 ( it. 1	tO CM Cd O Oi 'M CO rt	r- r- »h lo of- oo tO CS CO 03 CO rt C-GS rt O rt j rt ."S g S d S	
» CO Cd CO CO l>	OT CO co 32	2461 884 2404 504 2402 87	iN rt l> CO
CO rt CO CO Cd rt S o o	OOOlOCT CD rt CO lO Cd • co ffl S .13	rt CD CD0500 ffliOK CljaHIN <0 rt rt ^ . 1 1 . • . . 5 .-s s o« 5 .-a 5	iC lO CO ^ 00 ■C"* co rt rt" m
t 1	co l-M	1 1 1 1 [	iO
53 I 1	o rt	T—( III I I	TH
vO lO Cd 00 CC CD CO lO O 00 CO	o rt 00 co CM	1 5295 [ 3361 2671 1574 3917 3700	00 rt <a o Cd
4121 1675 1929	-ti g rt	co rt r- co oo L— (M O O lO (M 00 CO CD rt »O 00 »C Cd rt rt rt rt	lO o o 35 rt TP iO rt rt
4292 1910 2133	35 iC 00 co rt	2969 1757 1564 1021 2119 2114	
CO , ,	rt rt	CO Cd j rt Cd rt	CT3
co rt o uo co -i<	rt O Cd	r— cc c— 00 Cd oo CO (M Cd rt Cd Cd	00 lO rt
Gradiška......... Sežana .......... Tolmin..........	Vsota za Goriško in Gra-diščansko.......	Istra. Koper........... Lošinj........... Poreč........... Pazin........... Pulj............ Voloska.......... Vsota za Istro . . .	
Dodatek:
Zaradi primere navajamo tu tudi občevalni jezik prebivalcev.
IDežele	sloven.	nemški	hrvatski	italijan.
Kranjsko.........	466257.	28033	659	319
,' Štajersko.........	400367	848034	69	414
Koroško.........	101030	254597	3	96
Primorsko........	207151	15207	141060	294166
Vsota . . .	1174805	1145871	141791	294994
:
Poročilo
o
„Prvi slovenski stalili učilski razstavi"
Pedagogiškega društva y Krškem.
(Nadaljevanje iz IV. „Pedagogiškega letnika", 1890.)
Ocene.
Messgesange und Kirchenlieder, 13. Auflage, Korneuburg. Druck, Verlag und Eigenthum J. Kiihlkopf s Buchdruckerei, 1888. Ta knjižica primerno podpira organiste, katerim se ne poljubi svoje pevce poučevati v umetnem petji. Kako je kdo v stanu dandanes izdati cerkvene pesmi brez napeva, to mi je neumevno. Vsaj se vender otroci v šoli uC6 toliko petja, da ni težavno, nadalje jih v petji poučevati po glaskah; tudi je cerkvena glasba zadnja leta toliko napredovala, da jo jednaka izdaja če tudi dobra, le onečasti.
Fl. Rozman.
Katholische Kirchengesange, ausgewahlt und mit Melodien versehen zum Gebrauche fiir das katholische Volk, insbesondere fiir die katholische Jugend. — Mit Genehmigung des hochwiirdigen f. e. Ordinariates zu Wien, 4. Auflage. Cena 20 kr. — Korneuburg. V zalogi Julija Ktihlkopfa.
Ta knjižica obsega 66 stranij v 16inki. V predgovoru pravi založnik, da podaje katoliškemu ljudstvu, osobito šolški mladini, najlepše in najbolj navadne cerkvene pesmi v originalnem napevu brez vseh nesladnih dodatkov. Pesmi so res prav lepe, napevi prosti in cerkveni. Ta zbirka obsega pesmi vse leto, začenši z mašnimi, katerim slede adventne, postna, velikonočna, v čast presvetemu Rešnjemu Telesu, prošnji teden, mašo za mrtve, Marijine in pesmi k blagoslovu, ter končajo z zahvalno pesmijo in avstrijsko himno. Priporočljive so nemškemu ljudstvu in njegovi mladini, žal, da nam — neslužne.	Fl. Rozman.
Die paedagogische Pathologie oder die Lehre von den Fehlern der Kinder. Versuch einer Grundlegung fiir gebildete Altern, Studi-rende der Padagogik, Lehrer, sowie fiir Schulbehorden und Kinder-arzte von Ludwig Striimpell, Professor an der Universitat zu Leipzig. Leipzig 1890. Verlag von Georg Bohme Nachf. E. Un-gleich.
Ta 225 stranij obsežna knjiga je namenjena duševni in telesni izobražbi mladine in razpravlja v devetih poglavjih: pojem in naloge pedagogiške patologije (boloslovja), abecedni zapis otroških napak, analogije in razlike med medicinsko in pedagogiško patologijo, analogije in razlike med medicinsko in pedagogiško terapijo (zdravilstvom), delovanje psihiškega mehanizma in njegove učinke brez telesnega vplivanja, psihiški mehanizem in njegovo vzajemno delovanje s te-
lesom, znake duševnega zdravja otrokovega, razredbo napak, govorno motenje in jezikovne napake.
Iz tega zaznama je razvidna bogata in zanimiva tvarina tega spisa. V njem se razpravlja o otroških napakah in nedostatnostih, o odporu v otroški notranjosti in v njegovem vnanjem vedenji. Vse take pojave mora vzgojitelj in voditelj, učitelj in varuh mladine odstranjevati ali zaprečevati. V otroku pa najde učitelj tudi kali k boljšemu, iz katerih vzrastejo posamne mladike in cvetke. Te kali nadalje razvijajoč deluje pozitivno kot vzgojitelj v ožjem smislu in kot metodiški učitelj. Do zdaj se o napakah otroških in njih zdravljenji ni razpravljalo nikjer tako znanstveno, kakor o vzgoji in pouku. Pisatelj pa si je postavil v tem delu nalogo, da premotruje te napake tudi s teoretiškega in idealnega stališča, s čimer je brezdvojno mnogo koristil občni pedagogiki. ■	Fr. Gabršek.
150 barvanih podob za prvi pouk najvažnejših strupenih in pitomih rastlin. Slovensko izdajo priredil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici in okrajni šolski nadzornik v Ljubljani. Druga knjiga. V Ljubljani, 1891. Založil in prodaja J. Giontini v Ljubljani.
Kolikega pomena je prav uravnan nazorni pouk, o tem priča brezštevila metodiških obravnav, navodov in nazornih slik, ki so se izdajali v tem predmetu. Ni ga dandanes predmeta, ki bi se smel in mogel poučevati brez nazora. Pred vsem pa zahteva to prirodo-znanstveni pouk, katerega si brez nazornosti niti misliti ne moremo. Vsemu nazorovanju se ima polagati temelj že v prvem šolskem letu s tako zvanim nazornim poukom. Najbolje je seveda kazati otrokom stvari same v prirodi; a tega ni vselej in povsod mogoče, zato se je zatekati do dobrih slik, katere kažejo najpristnejši snimek dotičnega prirodnega telesa. V slovenščini nimamo velike izbere takih slik. Najprej gre tu omenjati J. Tomšičevega „Prirodopisja v podobah", ki pa ima premajhno obliko in torej ni zelo rabljiv za ljudske šole. Do sedaj najbolj razširjen je bil pri nas „Nazorni nauk" v podobah, založil F. Tempsky v Pragi. Podjetna J. Gion-tinijeva knjigotržnica v Ljubljani pa je po g. J. Tomšiči priredila gornjo slovensko izdajo nazornih slik in s tem ustregla veliki potrebi naših šol. Ta izdaja obsega na 30 tabelah: strupene rastline, glive ali gobe, pitome rastline, zimske cvetice, vzpomladanske cvetice, poletne cvetice, jesenske cvetice, povrtnino, zdravilna zelišča, kupčijske rastline, pašne in predivne rastline, žito, bučnate rastline, koščičaste, grozdnične in jagodne rastline, koščičasto-sadne rastline, pečkato-sadne rastline, gozdna drevesa. V uvodu se nahaja natančen popis vseh gtvarij, katere predstavljajo slike, in tako podaje ta popis učitelju v izobilji vso tvarino, katero mu je metodiško prirediti za pouk; prav zaradi tega je uvod velike važnosti za učitelja. ■ Poleg slovenskih izrazov stoji vsekdar tudi dotično nemško in latinsko ime, kar dobro služi učiteljem, ki so se učili prirodnin na podlagi nemških knjig. Jezik je lep in pravilen.
Slike so prav dobro zadete in živobarvne. Želeti bi le bilo, da bi se naslikala vsaka cvetica za-se, ker tisfo kopičenje raznih cvetic druga čez drugo moti nevajeno oko otroško, in ker potem ni moči zakriti drugih cvetic, kažoč otrokom jedno samo. Potem bi se dale posamne cvetice naslikati v večji obliki, kar se je prav dobro pogodilo tam, kjer je vsaka rastlina za-se.
Sploh pa je omenjena izdaja najboljša, kar jih imamo do sedaj pri nas, in kakor se mora na vsaki šoli poučevati nazorni pouk, prav tako si mora vsaka šola omisliti te slike.	Fr. Gabršek.
Slovenska čitanka za prvi razred srednjih šol. Sestavil in izdal dr. Jakob Sket, c. kr. profesor. Prvi zvezek. Cena 80 kr. V Celovcu 1889. Tiskala in založila tiskarna družbe sv. Mohorja. 184 str. v VIII.
Namesto Janežičevih Cvetnikov (I. in II. del), berila, ki je bil namenjen in odobren za nižje razrede srednjih šol, pa se je jednako odobril tudi za meščanske šole in višje razrede ljudskih šol ter tudi v njih rabil, izdal je navedeni pisatelj pod imenom „Slovenske čitanke" nova berila za te kategorije. G. dr. Sket je že prej veliko let preskrboval nove natise Janežičevih Cvetnikov, a zdaj je stopil s samostalnimi deli na dan. Pred seboj imamo prvi zvezek teh čitank, a izšel je tudi drugi že menda pred 2 letoma. Vsaj sta zdaj oba zvezka ze odobrena od vis. ministerstva za rabo v nižjih (2) razredih srednjih šol, in sicer „Prva čitanka" z dne 30. marca 1890, „Druga" pa z dne 23. aprila 1891.
Že to odobrenje samo govori, da je berilo brez pomanjkljivosti sestavljeno, če bi tudi g. profesorja dr. Sketa ne poznali kot izvrstnega beletristričnega pisatelja in slovničarja slovenskega ter izbor-nega pedagoga.
Nabral je v teh knjigah najboljše in za to stopinjo šol najpri-kladnejše sestavke raznih dobrih, boljših in najboljših slovenskih pisateljev, katerih imena tu naštevati ne kaže, ker bi to bila predolga vrsta, kajti pri vseh 180 berilih je naveden vir in pisatelj, katerih je morebiti 80 do 100. Več vaj je vzetih iz prejšnjih Cvetnikov in drugih beril. Mnogo tvarine je posnete iz našega neizčrpnega „Vrtca", te velike zaloge otroške duševne hrane, pa tudi iz drugih časnikov in knjig.
Težko nam je najti v knjigi kakšnega nedostatka, stvarnega namreč- Želeli bi le glede zunanje oblike, da bi se kar vezani odtisi med svet pošiljali in ne samo brošurani, kar delajo dandanes že vsi nemški založniki. Tudi bi radi videli, da bi «e ti dve čitanki odobrili še za meščanske šole in za 6., 7. in 8. razred ljudskih šol, kajti v teh se je do sedaj rabil „Čvetnik", a ta se ne bode več natisnil, kakor smo poizvedeli; zato naj bi se te čitanke prej ko prej odobrile tudi za omenjeno kategorijo šol, zlasti dokler nam g. prof. Leveč posebnih beril za te učilnice ne sestavi, kakor se je sploh po časnikih obečalo.
Iv. Lapajne.
Der Anschauungs-Unterricht fur Haus und Schule au' Grundlage der Hey-Speckterschen Fabeln im Anschluss an W. Tfeiffers 12 \Vandbilder. Izdal dr. C. Kehr, f šolski svetovalec in sem. ravnatelj vErfurtu. Tretji natis. Gotha. Fried. Andr. Perthes, 1890.
Kateremu pedagogu ni znano ime dr. C. Kehr a iz njegove Pua.\is der Volksschule" in „Deutscher Sprachunterricht im ersten Schuljahre". Že v teh spisih je Kehr obširno razvil svoje mnenje o nazornem pouku, v pričujočem spisu pa je pokazal, kako se da tako mična tvarina, kakor so basni, uporabiti za nazorni pouk, oziroma kako jih je nazorno razložiti otrokom. Pisatelju je bilo dobro znano, da imajo otroci nad basnimi največje veselje, zato je vzel za
podlago 12 Heyjevih basnij, katere so večinoma znane tudi naSi mladini iz beril, in sicer nastopne: vran, mops in kužek, štrki, konj in vrabec, deček in ptičje gnezdo, popotnik in škrjanec, psiček in kozliček, medved, lisica in raca, petelin, mačka, ribica. Vsaka basen je predočena najprej v sliki, potem sledi tekst, na to popis slike, temu je dodan pregled nazornega pouka, in sicer vrste stvarij in njih obstojni deli (posamezni deli in njih število, snovi, znaki, tvornost, uporaba), in naposled so navedena razna vprašanja, odnašajoča se na dotično basen ali na vsakokratni nazorni pouk.
Iz tega je razvidno, da je hodil pisatelj pri nazornem pouku svojo pot, a z velikim vspehom. Pri nas nam še sploh nedostaje navodov za obdelovanje nazornega pouka, zato se isti ni še krepko razvil, kar je zelo obžalovati, ker si brez svežega nazornega pouka ne moremo misliti prave šole, ki bi obujala otrokom veselje do učenja in do prirode.
To delo bode vsak učitelj prebiral z največjim zanimanjem in je tudi uporabljal za svoj pouk.	' Fr. Gabršek.
Deutsche Sprachschule oder Anleitung zur Erteilung des ersten deutschen Sprachunterrichts an nichtdeutsche Schulkinder, herausgegeben von A. Kreis, Lehrer am Realpro-gymnasium zu Ratibor, und F. Kreis, Rektor in Brieg. (Hierzu: „Bilder fiir den ersten Anschauungsunterricht" von den-selben Verfassern.) Kommissionsverlag von E. Simmich, Ratibor. Gleiwitz 0/'S. Druck von Schonwolff & Proske, 1890.
Kraji, ki so imenovani na tej knjižici, so mesta v Pruski Šleziji. Nekaj teh krajev je ocenjevatelj videl z lastnimi očmi, ko se je 1.1874. udeležil splošne nemške učiteljske skupščine v Vratislavi. Pruska Slezija je večinoma slovanska, poljska; ljudske šole je dala pruska vlada tem Slovanom pa nemške. Duhovniki so se temu upirali, kakor sem slišal na lastna ušesa, ko sem potoval po teh krajih; ljudske učitelje so pa imenovali „boljše patrijote", ker so se radovoljno udali višjemu povelju ter služili za pedagogiško orodje pri ponemčevanji slovanske mladine.	"
Da je to res, to svedoči pričujoča knjižica, ki je spisana od dveh odličnih učiteljev v Pruski Šleziji, ki sta oba delovala na slovanskih šolah, kjer sta slovansko mladino ponemčevala. Svoje izkušnje sta opisala v tej knjižici. Pokazala sta v njej, kako se da to krivično načelo, to novošegno državno raznarodenje s pomočjo šole na lep način izvesti, kako se da pedagogiški nesmisel pedagogiško opravičiti in izvršiti. — Pri tem šolskem zatiranji slovanskega jezika in vcepljenji tuje nemščine se je vsprejelo načelo, da slovanski otrok ne sme v šoli slišati nobene slovanske besede več, ne od učitelja, ne od součenca, da slovanski otrok ne sme več v šoli slovanske besede niti izpregovoriti. Učitelj se pa postavi na to stališče, da je njegov učenec brez znanja jezika prišel v šolo — tako je zatrl vsled višjega ukaza svojo vest, — in da mora začeti ž njim tako ravnati, kakor ravna mati s svojim jedno- in dvoletnim otrokom, ko ga uči govoriti. Kakor uči mati otroka govoriti, tako da mu kaže razne predmete, katere imenuje, — ravno tako uče ti učitelji otroke nemškega jezika. Kažejo otroku: glavo, čelo, nos, usta, jezik itd., pa govore: Das ist der Kopf, das ist die Stirn itd. itd. Vse gre pač
lepo polagoma naprej z velikim trudom učiteljevim, — ali gre pa vender. V nekaj letih se otroci z železno učiteljevo vstrajnostjo in potrpežljivostjo privadijo popolnoma nemškemu jeziku, iz slovanskih otrok so na ta način postali — nemški učenci.
K tej knjižici spada druga, ki ima veliko lepih slik za otroke. To knjigo da učitelj otrokom v roke, da gledajo mične sličice, in da predmete, katere predstavljajo, po nemški imenujejo. Torej lepo sredstvo, ki služi slabemu namenu.	Ie. Lapajne.
Fibel und erstes Lesebuch fiir die Volksschulen Karntens von Dr. Josef Brandel, Direktor der k. k. Lehrerbildungsanstalt in Klagenfurt. Preis: ungebunden 20 Kr. o. W., gebunden 26. Dritte Auflage. Ta abecednik je zastarel; tiskal in založil ga je Ferdinand pl. Kleinmayr v Celovci. 1874. Knjižice ne bodem podrobneje razteloval, ker je: 1. kakor že rečeno, zastarela, 2. ker tudi zunajna oblika, papir in tisek ne zadostuje, 3. ker je pisatelj pri sestavi zajemal jedino iz teorije, sicer bi ne sledil za dvema ali tremi vrsticami vsake vaje takoj mali tisek. Pisni del je s tako majhnimi črkami tiskan, da mu otrok v pisavi nikakor ne more slediti, črta navzgor je vedno veliko pretenka, genetika pa popolnoma zavrgljiva. Kako more n. pr. črki o, kateri še nikake vaje ne doda, slediti r in ir in tema šele a. potem <1, nadalje dolgi okrogli s in sedaj — cm. Pisatelj v vsej knjigi ne jemlje na otročjo slabost nikakega ozira in ne pride z nikakim polajškom na pomoč. Skratka, knjižica je jako slaba, in če bi še dandanes ne imela nemška mladina v Koro-tanu boljšega abecednika, tedaj bi se jej ne godilo dosti boljše ko slovenski, katera še nima pouka v materinem jeziku. Fl. Rozman.
Josef Heinrichs's Schreib-Lese-Fibel fur die osterreichi-schen allgemeinen Volksschulen. — Ausgabe mit Steilschri ft. Preis 25 kr. — Wien und Prag. — Verlag von F. Tempsky, Buch-handler der k. k. Akademie der Wissenschaften in Wien, 1891. Ta abecednik je povsem vzoren. V lepi genetiški metodi začne pisatelj z malimi črkami v veliki obliki. Podobice pri posameznih črkah so prav lične, papir močen, tisek lep in vedno manjši ter preide koncem knjige v navadnega. Pisne črke so skozi in skozi tako velike, da jim otrok lahko sledi s peresom. Metoda je pisalno-bralna, vender jemlje za pisno črko takoj tiskano, rekel bi, v utrjenje pisnega imajo otroci v njih tudi vaje za prepisovanje tiska. Pisne črke spominjajo jako na „rond" oblike, tako da prehajajo skoro v enojno pisavo z latinico, kateri vsaj so jako podobne. |Ce je to prvi korak do latinice, smejo Nemci pač zadovoljni biti. Preglasnike vzame šele za vsemi drugimi črkami. Zlogi v dvo- in večzložnih besedah so vezani z lo-čilom, in med posamezne stavke je stavljen pomišljaj. Do velikih črk ne najdeš niti jednega imena: knjižica je skozi in skozi brez vsake napake; le v navadnem tisku najdemo v olajšavo v mnogo-zložnih besedah posamezne zloge razstavno tiskane. Velike črke imajo prav proste oblike, večinoma izpeljane iz malih, tako da učencu ne delajo nikake preglavice Koncem velikih črk vzame šele <jit, eh in .r, veliko in malo črko skupno. Temu sledi nekaj štiri- in večzložnih besed in vaj s skupnima trdima soglasnikoma. Tu preide v navaden tisek, vender še precej velik, potem obravnava najprej ostrost samoglasnika, potem zatezo s podvojenjem, z mutastim h,
z, ie in ieh. Pri vsakem navede najprej dokaj besed v razstavnem tisku, potem vajo v kratkih stavkih v sestavnem tisku in zatem malo berilce, kako pripovest. V predzadnjem odstavku vzame šele tujko, i/, c kot A-, in c kot c, ph kot f, in ti, kot d. Zadnji pa obsega nekaj slovniških vaj, kot samostavnik, pridevnik in glagol v golem stavku, in nekaj beril, najprej v vezani besfedi, potem v prozi in slednjič berila. Končuje z dodatkom dveh listov nemščine v latinici tiskane.	/•'/. Rozman.
Zur Fiirsorge fiir die Schwachšinnigen von Dr. Branden-berg, Stadtschulinspektor in Koln. Bielefeld. Verlag von A. Hel-mich's Buchhandlung.
V tej knjižici je natisnjen govor dr. Brandenberga, ki ga je imel v neki učiteljski skupščini v Kolnu. Najprvo razlaga, kakšni so slaboumni otroci in kaj je vzrok slaboumnosti. Potlej našteva iz pedagogiške, zgodovine, kateri vzgojitelji so se brigali za take duševne reve, koliko šol je na Nemškem, osobito v Renski provinciji za slaboumne otroke, kakšne so te šole, kaj in kako se v njih uči itd. Ta govor se prav lepo bere in kaže, da ima pisatelj jako plemenito srce, ko se je s tako obširno študijo bavil z zadevami teh nesrečnih otrok.	It\ Lapajne.
Der erste vorbereitende Unterrieht fiir Schwach- und Blodsinnige nebst einer Einleitung iiber Grund und Wesen des Blodsinns (Idiotismus). Bearbeitet von C. Barthold, Direktor der Anstalt Hephata in M. Gladbach. Dritte verbesserte und ver-mehrte Auflage mit 4 Fig. Tafeln. Preis 1,50 Mark. M. Gladbach und Leipzig. Druck und "Verlag von Emil Schelmann, 1881.
Ta knjižica popolnuje in razširjuje prejSnjo. Kaže po jedrnatem uvodu metodo, kako je učiti slaboumne otroke. Najprvo ima navod za telovadbo in igre; potem uči otroke razločevati razne oblike: krog, čveterokotnik, trikotnik, križ. zvezdo itd. na ta način, da otroci v izrezano desko, kjer so take luknje, vtikajo jednako urezane oblike. Potem pride nauk o barvah, nauk, kako se razločuje slika od predmeta, nauk o snoveh, o številih, o glasovih, potlej pred-vaje za pisanje, risanje in govorjenje.	Jr. Lapajiie.
Učitelj J. Bezlaj je zrisal na črno platno z rdečo oljnato barvo zemljevid kranjske in štajerske dežele, ki se rabi pri zemljepisnem pouku v šoli.	Fr. GabrSeh.
Die osterr.-ung. Monarchie mit dem Occupationsgebi ete Bosnien und Herzegovina im Masse 1:900.000 d. N. Bearbeitet und herausgegeben v. k. k. milit, geogr. Institute in \Vien.
Ta jako natančno in pregledno (posebno v oro- in hidrogra fiškem oziru) izdelan zemljevid se prodaje šolam po jako znižan ceni Naroči se v Lechnerjevi knjigotržnici na Dunaj i, Graben ;!1 — Pri šolskem pouku pa ga rabimo z vspehom le -v višjih razredih kajti zemljevid je prenapolnjen z imeni. Ima pa pred- drugimi jed-nakimi zemljevidi to prednost, da so imena v slovanskih pokrajinah večinoma pravilno in ne spačeno pisana. Kakor se imena angleških in francoskih krajev, rek in gor ne prestavljajo, tako naj bi bilo
tudi z imeni v nemških in slovanskih pokrajinah, kajti promet bi se jako olajšal, ako bi imel vsak kraj le jedno ime.	Jos. Bezlaj.
F. Halbig v Miltenbergu izdaja: „Schulwandkarten-Cyclus der Lander Europas." Cena a 8 mark. V tukajšnjo izložbo je poslal zemljevid „Deutsches Reich" m i t einer Nebenkarte der Colonien. Nemška država v Evropi je narisana v merilu 1: 750.000, kolonije pa v merilu 1: 37,000.000. — Zemljevid je posebno v topografiškem oziru jako pregledno narisan, vender se v naših šolah ne more rabiti, ker nima ministerskega odobrenja.	Jos. Bezlaj.
M. Konig's Kartenschoner se imenuje stojalo za obešanje zemljevidov in stenskih tabel, naj že bodo prilepljene na platnu, na palčicah, ali naj imajo vešala ali ne, ali so napete na lepenko ali ne. Ta priprava ima prečni drog, pritrjen na premično ploščo, ki teče po škripcih v zarezah ob pokončnem stebriči gor in dol, na vrhu stebriča je škripec z vrvico in v ozadji gumb, na katerem se da z vrvico dvigneni ali znižani prečni drog privezati. Prečni drog ima na sredi kavelj za obešanje, pod tem pa železnega mačka za oprijemanje zemljevidov, na konceh pa spone za oprijemo podob in zemljevidov brez vešal. Spone so premične ob drogu na levo in desno m imajo kavlje za obešanje. V višini obočja so pritrjene opore, na katere se nasloni zemljevid, da veter ne maha z njim; tu sem se napne lahko podoba, ki je bila zvita v valček. To stojalo je povsem priporočljivo ter rabljivo za zemljevide razne velikosti, ki se na ta način bolje shranijo kakor na zidu. Stane 15 00 m. ter se dobi pri firmi Schleenstein et Holzapfel, Cassel.	Fl. Rozman.
Abriss der osterreichischen Geschichte. Zusammengestellt auf Grundlage der Geschichtsbilder des Lesebuches aus dem k. k. Schulbucherverlage vom Fachlehrer Hans Smital in Stockerau. Založil J. Kiihlkopf v Korneuburgu. Cena 10 kr.
Navadna metoda v zgodovinskem pouku na ljudskih šolah jo monografska, podajajoč otrokom zgodovino v dovršenih dogodkih (Turki pred Dunajem) ali v pojedinih slikah imenitnih oseb (Marija Terezija). Toda avstrijska zgodovina se ne more omejiti samo na to metodo. Tu je treba tudi pregleda o dogodkih, ker drugače se izgubi veselje do zgodovine in se ne more zapomniti zveza zgodovinskih slik. Zato je treba na višji stopinji posamne zgodovinske slike izbrati in urediti kronologiško.
V zadnji namen ravno pa je sestavil g. Smital — gornji načrt, v katerem na kratko navaja vse važnejše podatke iz posamnih zgodovinskih beril, in kateri torej dobro služi učitelju pri ponavljanji zgodovinske tvarine in mu olajšuje pouk. Ker so tudi v naših berilih skoro iste zgodovinske slike kot v nemških, zato bode ta knjižica tudi slovenskim učiteljem prav ugajala. Ako so si otroci dobro zapomnili vsaj glavne podatke, potem pripovedovanje zgodovinskih beril ni bilo prazno govorjenje — za poznejše življenje. Fr. Gabršek-.
Methodisches Handbuch fiir den Lehrer beim Unter. richte im Rechnen und in der geom. Formenlehre fiir Volks-und Biirgerschulen, so'wie fiir Lehrerbildungsanstalten. Herausgegeben von J. Loser. Fiir osterreichische Volks-
schulen bearbeitet von Franz Tomberger. Weinheim in Baden. Verlag von Fr. Ackermann, 1877.
Kar je Močnik v Avstriji, to je na Nemškem Loser, ki je spisal računice za razne vrste ljudskih šol, za obrtne, za nadaljevalne in za srednje šole. Kakor je Močnik podal avstrijskim učiteljem tudi metodiko računstva k svojim računicam, ravno tako je sestavil tudi Loser metodiško knjigo za svoje računice. To Loserjevo metodiško knjigo je prikrojil Fran Tomberger avstrijskim razmeram. Bistveno se torej ne more nahajati kaj drugega v tej knjigi, kar bi ne imel Močnik v svoji knjigi. Dopada se pa nam, da si stvori najpreje številno vrsto in da vadi na njej najpreje seštevanje in odštevanje, kar zahteva tudi Lavtar. Jako se nam tudi dopada, kar se uči in kako se uči o vrednosti in o stopinji raznih jednot; to razlaganje je popolnoma znanostno, dasi lahko umevno. Priporočali bi dalje način množenja, namreč pričeti množiti vedno z najvišjo stopinjo množi-telja. 0 načinu množenja, pričeti množiti z najnižjo stopinjo mno-žitelja, pravi spisatelj: „Die alte Multiplication wurde uns in der Jugend gelehrt und sind wir fast alle daran gewohnt. Sie hat als Vorzug nichts als ihr Alter fiir sich" — čemur popolnoma pritrjujemo. Pritrjevati moramo tudi, kar pravi o okrajšanem raču-njanju: „Wir sind der Meinung, dass unser decimales Miinz-Mass-und Gewichtssistem erst dann seine volle Wiirdigung erhalten wird, wenn sich das abgekiirzte Rechnen auch in den Volksschulen und von da aus im praktischen Leben eingebiirgert hat." Ta odstavek (IX. poglavje) je jako lahko umljivo sestavljen. Uporabno računstvo (VIII. in XII. poglavje) je jako dobro obravnano; vender moramo opomniti, da ne razločuje ^odstotkov od sto" od „odstotkov pod sto" (§ 120—121). Koncem je še obravnano oblikoslovje v obsegu, kolikor se zahteva na ljudskih šolah. Vsekako moremo knjigo kot jako dobro metodiško priporočati.	Dr. T. Humih.
a)	Rechenbuch fiir Gewerbeschulen und hohere Lehran-stalten. Bearbeitet von J. Loser. \Veinheim. Verlag von Fr. Ackermann.
b)	Sammlung von Rechenaufgaben aus dem Gebiete der Landwirtschaft, der Gewerbe und des Handels. Bearbeitet von J. Loser. Isti založnik.
cj Rechenpraktik oder das abgekiirzte Rechnen zum G e-brauche in Schulen und im Geschaftsverkehr. Isti založnik.
V vsaki knjigi bode učitelj marsikaj uporabnega dobil. Kot pomočne knjige na obrtnih nadaljevalnih šolah v roko učiteljem jih lahko priporočamo.	I>r. T. Somih.
Der Rechenunterricht in der Volks- und Biirgerschule von A. Metzner. Teschen. Lastna založba.
A. Metzner, meščanske šole ravnatelj v Tešinu, sestavil je pripravo za računjanje „Rechenaufgaben-Apparat fiir Schule und Haus". Smoter pripravi je, učitelju prihraniti časa, kadar daje učencem naloge. Priprava sama sestoji iz 71 lesenih, tankih in lahkih palčic, 72 cm dolgih in 5 cm širokih. Palčiče so prevlečene z belim papirjem in imajo na jedni strani 9 števil, na drugi pa 9 računskih znamenj.
Palčiče se obešajo pri uporabi na grablje, katere so pritrjene z dvema kljukama na zgornjem robu šolske table. Mogoče je sestaviti na ta način jako hitro 9 sličnih nalog. Kako s to pripravo ravnati, uči knjiga, ki pa obsega tudi dokaj drugih metodiških migljajev. Ali gfe je priprava obnesla tudi v šolah, ne moremo poročati iz lastne skušnje; a izrekla se je o tej pripravi jako pohvalno 'okrajna učiteljska konferenca za okraj „Bielic".	I>r. T. Umnih.
Die Methodik des elementaren Rechenunterrichtes. Princi-piell-systematisch abgeleitet von R. G. Kallas. Mitau, E. B e b r e' s V e r 1 a g.
Pisatelj nam našteva v kritiškem uvodu dosedanje učne knjige o metodiki računstva ter dokaže, da so vse te knjige le zbirka računskih pravil, spoznanih dostikrat slučajno v teku časa, ter da jim manjka fllozofiške podstave. V prvem delu poišče potem filozoflško načelo, iz katerega izvodi v drugem delu metodiko računstva in sestavi podrobni učni načrt.
Knjigo, kakeršne še v tem smislu nismo brali, obdarila je filo-zofiška fakulteta v Derpetu z zlato svetinjo. Opomnimo naj, da pisatelj vsestransko obravnavanje števil kot popolnoma nemetodiško obsoja, ter da mu je podlaga za vse računjanje številna vrsta. Vsakemu učitelju, ki hoče pregledati nekoliko globljeje v metodiko računstva, knjigo toplo priporočamo.	l>r. T. Romih.
Nauki o varstvu živali za mladino. Izdalo štajersko društvo za varstvo živali. Preložil Anton Poreger, nadučitelj na Homu. Tiskal in založil W. Blanke v Ptuji.
Štajersko društvo za varstvo živalij skrbi z vsemi močmi, da zapreči trpinčenje nedolžnih živalic, katerim nevedni ali nerodni ljudje, zlasti otroci tako malo prizanašajo. To društvo deluje na vse strani dobrotvorno in ima zabeležiti že prav lepe vspehe. Pri velikih in malih, domačih in gozdnih živalih često ni drugega treba, nogo dobre volje, da se istim ne godi kaka krivica; neusmiljeno jih trpinči itak le hudobni in pokvarjeni človek. Mnogokrat pa je le nevednost vzrok mučenja. Zato je dolžnost šoli, da že mladino navaja do milosrčnosti do živalij. Ker pa mladina kaj rada pozabi take nauke, treba jih je taisti ponavljati vedno znova. Da se prihrani to delo, temu bodo prav prišli gori navedeni tiskani nauki, kateri obsegajo na veliki tabeli deset poglavitnih pravil ali naukov o koristi živalij in ravnanji ž njimi. Zato se' ti nauki prav toplo priporočajo šolam, pa tudi raznim drugim zavodom in domači hiši, kjer naj, obešeni, vedno znova svare in opominjajo, da živalij ni smeti mučiti, temveč jih varovati.
Fr. Gubršek.
Lehrbuch der ebenen Geometrie ftir Gymnasien, Real- und Biirgerschulen, sowie zum Selbstunterricht, bearbeitet von . J. Loser, Lehrer der Mathematik am Gymnasium und der Realschule in Baden. Verlag von Fr. Ackermann in Weinheim. To je naslov nemški učni knjižici, ki se rabi na nemških srednjih šolah. Prijateljem matematike jo priporočamo, ker je jako spretno sestavljena. Obsega tudi prav veliko konstrukcijskih nalog in jasno razloženih geometriških dokazov. Omenjeni šolski pisatelj je sestavil tudi ra-čunice za ljudske šole, o katerih poročamo na drugem mestu. Cena knjigi?	Jos. Bezlaj.
Vierstellige logarithmische TaJeln der natiirlichen und tri-gonometrischen Zahlen nebst den erforderlichen Hilfsta-bellen. Fiir den Schulgebrauch und die allgemeine Praxis bearbeitet von E. R. Mtiller. Verlag von Julius Maier in Stuttgart. Cena 06 m. — To je priročna knjiga za računstvo z logaritmi, ki v navadnih slučajih popolnoma zadostuje in je tudi prav po ceni. Za natančneje račune je treba seveda večStevilnih logaritmov, kakor so n. pr. Vegovi, izdal Bremiker v Berolinu, ki pa so tudi mnogo dražji. Logaritmom so priloženi nekateri jako praktiški pregledi. Ža preračunjenje obrestij in rent so logaritmi od 1 do 10°/,, po lestvici 01%, 0'2°/o i- t- d. šestštevilni, kar je jako praktiško. Oblika knjižice pa ni prav pripravna, ker je nekoliko prevelika.	Jos. Bezlaj.
Učitelja Bezlaj in Rozman sta izložila raznovrstne lesene like za merstveno oblikoslovje ter modele za projekcijsko in perspektivno risanje, ki so se izdelali v tukajšnji šolski delarni.
Fr. Gabršek.
Srce. Spisal Edmondo de Amicis. Z dovoljenjem pisateljevim preložila Janja Miklavčič, učiteljica. Ta knjižica je izšla v 4 zvezkih ter obsega jako mične. zanimive in za nežno mladino prav primerne spise. Priporoča se torej v nakup za šolarske knjižnice. Dobiva se pri založniku Janezu Giontiniji v Ljubljani, h. Kupnih,
Kako je zginil gozd. Spisal Hans Hopfen, preložil Anton Fuijtek. To je poučljiva povest za šolsko mladino. Knjižica se dobiv'a pri založniku Janezu Giontiniji v Ljubljani.	Iv. Mupnik.
»Pripovedke za mladino" je naslov knjižici, katero je spisal Franc Hubad. Te knjižice nam je došel III. zvezek,- čegar vsebina je za šolsko mladino povse zanimiva in priporočljiva. Opozarjamo šol. voditelje in si. kraj. šol. svete na to delce, katero v nakup šolske knjižnice toplo priporočamo. Knjižica se dobiva pri založniku Janezu Giontiniji v Ljubljani.	Iv. H upnik.
IJužica Okicka, nemško spisal Krištof Smid, na hrvatski jezik prevel Smiljan, izdalo in založilo Hrvatsko ped. knjiž. društvo v Zagrebu; cena 30 kr.
Povesti Krištofa Šmida so občno in tudi slovenskim čitateljem znane po prevodih. Kot berilo za mladino imajo veliko vzgojno vrednost. Med najboljše se šteje tu imenovana (nemško „Rosa von Tannenburg", v slovenskem prevodu „Roza Jelodvorska"). Na tem mestu se ne moremo spuščati v obširno kritiško oceno knjige, — ime Šmida jo priporoča dovolj. Prevod je izvrsten, jezik gladek in lahko umljiv, kar ga posebno priporoča onim našim čitateljem, ki žele potom čitanja dospeti do razumevanja hrvatskega književnega jezika. Kar nam na prevodu še posebr.o ugaja, to je, da je umel prelagatelj dejanje tako lepo prenesti na hrvatsko zemljo v hrvatske razmere.	Fr. Imnec.
,,Emil ili ob uzgoju". Napisao J. J. Rousseau, s franceskoga preveo Ivan Širola. I. do III. dio. Zagreb, nakladom Hrv. ped. književnoga sbora; cena 1 for.
Pomen „Emila" je znan pač vsakemu pedagogiško naobraže-nemu človeku, torej nam ni treba spuščati -se v njegovo kritiko, za katero nam tu itak prostora nedostaje.
Pričujoči prevod je dober, jezik lep in, kolikor je mogoče v knjigi s tako. eminentno filozofiško vsebino, lahko razumljiv tudi Slovencem.	Fr. Ivanec.
Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Ureduje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. Pod tem naslovom sta izšla že dva zvezka, ki staneta le 15 kr. vsak. Ta vneti slovenski prijatelj šole in mladine je prišel s pravo mislijo na dan. Izprevidel je, da Slovenci morajo imeti veliko dobrih mladinskih spisov za svoje Solarske knjižnice; spoznal je, da je v tej zadevi še vse premalo primernega blaga. Zato se je lotil najprvo izdajanja »Narodnih legend" in potem še „Zabavne knjižnico". „Narodne legende" smo že lani rado-voljno dobro ocenili, letos moramo isto storiti glede „Zabavne knjižnice". V teh zvezkih je nabral g. Kosi veliko kratkih in prav dobrih narodnih pravljic, ki so prav mično berilo za otroke. Jezik je v njih lep in pravilen. V dodatku ima knjižnica še pregovore, izreke, pametnice, kratkočasnice, uganke, rebuse, demante in razne stvari, kar jej daje vse še večjo vrednost.	Ie. Lapajne.
Detaillicrter Lehrplan in Form eines vollstandigen Wo-chenbuches fiir die I. Classe, erstes Schuljahr, sestavil Joh. E. Hruby, nadučitelj. Broširani zvezek obsega, seveda na podlagi nemških učnih knjig, jako dobro in praktiško razdeljeno učno tvarino za nižjo skupino I. razreda.	Iv. Kapnik.
Lehrbericht iiber die Leistungen in der — Classe der — Schule zu — fiir d as Schuljahr in —. Monatsbuch oder monat-licher Bericht iiber die Leistungen in der — Classe der — Schule zu — fiir das Schuljahr — sestavil J. B. Kramer. To je nekakov sestavljeni tednik,'"ki pa nikakor ne ugaja našim sedanjim razmeram.
Iv. Kupnih.
„Der Lehrerinnen-Wa.rt", Zeitschrift fiir die Interessen der Lehrerinnen und Erzieherinnen — imenoval se je mesečni časopis, ki je izhajal 1. 1890. Sedaj ga nadomestuje časopis „Ncu-zeit". Blatter fiir "weibliche Bildung in Schule und Haus, — ki prinaša članke o ženskem izobraževanji in zastopa ženske koristi ter velja na leto 2 gld.	M. Michel.
Plan Prahy s okolim. Sestavil A. Hurtig. Tisk A. L. Koppe, Smichov. To je jako ličen situacijski črtež praškega mesta z okolico. Na njem je tudi natančno narisan prostor, kjer je bila lani krasna razstava. *	Jos. Bezlaj.
Iz kataloga A. Pichlerjeve vdove na Dunaji razvidimo ogromno število knjig in učil največje pedagogiško knjigarne v Avstriji.
Jos. Bezlaj.
Schlesisches Schulblatt. Glasilo šleskega deželnega učiteljskega društva v Opavi. 20. letnik, 1891. Urednik Alojzij Meixner, Opava. Izhaja 1. in 15. dne vsakega meseca in velja 2 gld. na leto. G.
Opomba: Dalje pride prihodnjič.
lt>*
Vabilo.
»Pedagogiško društvo" se obrača tem potem do vseh slovenskih učiteljev in učiteljic, tako tudi do slovenskega razumništva z nujno prošnjo, da bi mu blagoizvolili pristopiti, ker le tedaj bode mogoče nadaljevati začeto pe-dagogiško-slovstveno delo.
Ako se ozremo na smoter tega jedinega slovenskega pedagogiškega literarnega društva, menili bi, da ga ni učitelja, ni učiteljice, ki ne bi bil njegov podpornik, društ-venik, sotrudnik. Žalibog, da temu ni tako, in le malo je število drustvenikov. Skoro bi mislili, da slovenskemu uči-teljstvu ni mnogo do tega. ima-li svoje literarno središče, ali ne!
Propad našega društva bi bil v nečast učiteljstvu, vspevanje njegovo pa mu bodi v največji in najlepši stanovski ponos.
Tu nam ni. treba kazati šele na druge stanove, kateri z največjo požrtvovalnostjo goje svoje strokovno znanje. Ozrimo se jedino le na slična pedagogiška društva hrvatska, češka,, poljska, nemška itd., in dvomimo, da bi našli pri njih mnogo učiteljev — učiteljic — nedruštvenikov. Zato pa ta društva tudi lepo vspevajo in širijo ugled učiteljskega stanu! Res, da se naše društvo ne more povsem meriti z jednakimi inimi društvi; a temu se takoj odpomore, kadar bi pristopili vsi učitelji in vse učiteljice k društvu in deloma tudi sodelovali pri njem, kajti mnogo tvarine je pri nas še neobdelane, mnogo dela in truda nas še čaka; posebno nam še nedostaje specijalne metodike in pedagogiških klasikov.
3.	Vsestransko obravnavanje vsakega števila se ne da zagovarjati ne glede na objekt, ne glede na učence.
4.	Obravnava se jedno za drugim; najprej se šteje, potem sošteva, odšteva itd. Vsaka računska vrsta mora biti do dobrega utrjena, predno se nadaljuje.
5.	Tvarina za uporabne naloge naj se primerno vadi.
6.	Ker Lavtarjevo računilo in njegove računice zadostujejo tem zahtevam, zato se iste priporočajo.
7.	Vsaka umetnost naj se odstrani iz računstva. K temu spadajo tudi razne težke uporabne naloge, ki so oblečene v težke izraze. Vsaka uporabna naloga bodi lahko umljiva.
Debate o tej resoluciji so se udeleževali gg.: Račič, Pretnar, Abram, Rozman in Gabršek. Konečno se ista vsprejme.
Poleg tega se je vsprejel nastopni predlog:
a)	Pri prihodnji učiteljski konferenciji naj se sklene, da okrajni šolski svet naroči za vse šole Lavtarjeve računice ter jih razdeli vsem krajnim šolskim svetom proti odškodnini (po jeden izvod).
b)	Prfčnjoča resolucija naj se priporoča tudi »Zvezi", katera naj potrebno ukrene, da Lavtarjeve računice odobri visoko ministerstvo, ker se iste ne morejo drugače uvesti v ljudske šole.
Kot odposlanci k zborovanju »Zveze" 1. 1891. se zglase gg.: Grčar, Lapajne, Pretnar, dr. Romih, Rozman in gospdč. Michel, Schmidinger, Šmitik, Wessner in Zevnik. Konečno se g. prvosednik zahvali navzočim za obilno udeležbo ter zaključi zborovanje s trikratnimi „slava"-klici na presvetlega cesarja.
Šesti občni zbor je bil dne 15. julija 1891. 1. na gostilniškem vrtu g. Fr. Gregoriča v Krškem. Razven polno-številnega učiteljstva krškega okraja je bilo navzočih tudi mnogo podpornih članov in gostov. Vlado je zastopal krški c. kr. okrajni glavar g. H. \Veiglein.
Po srčnem pozdravu poroča prvosednik g. Fr. Gabršek v glavnih potezah o društvenem delovanji preteklega društ-
venega leta. Društveni tajnik g. Jos. Bezlaj poroča na to podrobneje o društvenem delovanji ter omenja med drugim tudi daril, katera je prejelo društvo tekom leta, n. pr.: mi-lostljivi knezoškof lavantinski g. dr. Mihael Napotnik v Mariboru je podaril 10 gld., vis. č. g. prošt dr. L. Klofutar v Ljubljani 5 gld., g. dr. Ft. vitez Močnik v Gradci 3 gld., g. dr. Jur. Strbenec, dekan v Leskovci 3 gld, okrajna učiteljska knjižnica v Krškem kot letni obrok 20 gld., . posojilnici v Krškem in v Konjicah po 10 gld., kar je zbor s „slava"-klici vzel na znanje.
Izreče se zahvala tudi vsem gdč. učiteljicam in gg. učiteljem, med temi zlasti g. B. Valenti in gdč. Mariji Wessnerjevi v Ljubljani, za požrtvovalni trud pri razpečavanji knjig.
Blagajničarica gdč. Marija Michel poroča o društvenih dohodkih in troških. Dohodkov je bilo do dne 15. julija 1891. 1. 331 gld. 3 kr., troškov pa 179 gld. 86 kr., ostane torej 151 gld. 17 kr. gotovine, ki se ima porabiti za pokritje takrat še ne plačanih tiskarskih troškov 4,IV. Pedagogiškega letnika" 1. 1890. Pregledovalci računov so bili izvoljeni gg.: Iv. Gantar, Fr. Lunder in Iv. Saje, kateri so našli račune v popolnem redu. V društveni odbor so se soglasno izvolili dosedanji odborniki gg.: Jos. Bezlaj, Fr. Gabršek, Fr. Jamšek, Iv. Lapajne, dr. Tom. Romih, Iv. Rupnik in gdč. Marija Mich.el.
Gospod Iv. Lapajne potem v imenu učiteljstva prav srčno zahvaljuje pisatelje „Pedagogiškega letnika" za njih požrtvovalnost v prid šolstva, čemur zbor z „živio"-klici pritrjuje.
Gospod L. Abram nasvetuje, da bi udje-učitelji „Peda-gogiškega društva" nekoliko več udnine plačevali, zato pa naj bi prevzelo društvo skrb za postavljenje spomenikov umrlim tovarišem. Po daljši debati se sklene, to prepustiti odboru v ugodno rešitev.
G. prvosednik se na to zahvali za obilno udeležbo in želi, da bi društveniki ostali zvesti, društvo pa podpirali
s prispevki in med slovenskim razumništvom nabirali novih udov. Konečno še prav toplo vabi k sodelovanju ter slednjič* sklene zborovanje s trikratnimi „slava"-klici na presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I.
Društveni odbor je prav tako sestavljen, kakor prejšnja leta, namreč: prvosednik Fran G abršek, namestnik in tajnik Jos. Bezlaj, pevovodja dr. Tom. Romih, blagaj-ničarica gdč. Marija Michel, odborniki: Fran Jamšek, Ivan Lapajne in Ivan Rupnik.
Dne 22. aprila 1891. je odbor vložil na si. deželni odbor kranjski v Ljubljani prošnjo za podporo pri izdavanji knjig, in istega dne prošnjo na vis. c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani, da bi se ljudskim šolam priporočili društveni knjigi: Fr. Gabršek — Jezikovni pouk in Jos. Bezlaj — Na vod k risanju; a na nju še ni odgovora. Istotako še niso rešene svoječasne vloge na višje mesto za odobrenje učnih knjig Fr. Gabršekovih: „Vzgojeslovje", „Uko-slovje" in „Dušeslovje".
Poročilo
o delovanji „Pedagogiškega društva" 1. 1891.
Fr. Gabršek.
Dne 9. aprila 1891. 1. je društvo zborovalo v šolskem poslopji v Čateži. Pred zborovanjem so napravili društveniki izlet na bližnji hribček k cerkvi sv. Vida, kjer je bila ob. 8. uri zjutraj sv. maša, katero je služil čateški župnik pr. g. Mihael Hrovat.
Po "sv. maši se je zbralo k zborovanju precejšnje število udov in gostov, katere je društveni prvosednik g. Fr. Gabršek presrčno pozdravil in na to ob jednem na kratko poročal o društvenem delovanji izza zadnjega občnega zbora ter o došlih dopisih in zahvalah za podarjene društvene knjige, zlasti p. n. gg.: dr. K. Bleiweisa vit. Trste-niškega, A. Klodiča, dr. L. Klofutarja, knezoškofa dr. J. Missia, dr. Fr. vit. Močnika, knezoškofa dr. M. Na-potnika, Fel. Stegnarja, Jos. Šumana, itd.
Tajnik g. Jos. Bezlaj prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se odobri.
Potem poroča g. dr. Tom. Romih jako temeljito o Lavtarjevih računicah, katere prav toplo priporoča ter stavi sledečo resolucijo:
1.	Le ona računila veljajo za šolo, na katerih so ra-čuniki v jedni sami vrsti.
2.	Temelj vsemu računstvu je številna vrsta. Številne podobe, katere je uvedel Gmbe v osnovno računjanje, te
. so popolnoma neosnovane.
Odbor se ne straši truda in dela, ako najde le duševnih sotrudnikov in gmotnih podpornikov.
Zdramite se torej, častiti tovariši in tovarišice — brez izjeme! Žrtvujte malo letnino sebi v duševno korist, stanu pa v čast in ponos!
Ako bi se slovensko učiteljstvo ne odzvalo v obilnem številu temu uljudnemu vabilu, bode najbrž odbor primoran opustiti nadaljno izdavanje „ Letnika" in izdajati le še po-samne spise, in to tedaj, kadar se oglasi zadosti naročnikov ali društvenikov, oziroma kadar se razproda večina društvenih knjig, katere ima odbor še v svoji zalogi in ki so navedene spodaj. Z razpečanjem teh knjig bi si društvo nekoliko izboljšalo svoje materijalno stanje. Zato ob jednem uljudno vabimo slovensko učiteljstvo, da nemitdoma seže po teh knjigah.
Predvsem nameravamo izdati „Jezikovnega pouka II. praktiški del", potem »Nazorni pouk", „Pouk o črtežih v pomnoženi izdaji" in „Navod za obrtno strokovno risanje" itd. Odbor je pa tudi pripravljen, vsprejemati spise druge vsebine. A tudi izdajanje teh spisov je, kakor rečeno, zavisno od p. n. učičeljstva in se utegne zavleči dotlej, da se oglasi za-nje zadosti naročnikov, oziroma društvenikov.
Sploh pa prosimo častito slovensko učiteljstvo, naj se blagoizvoli po strokovnih listih izjavljati, kako želi, da bi se zanaprej uravnalo naše peda-gogiško-slovstveno društvo.
Letnina iznaša 1 gld. in 10 kr. za poštnino. Primerni spisi razne vsebine naj se pošiljajo odboru.
V	Krškem, meseca julija. 1892.
Odbor.
V	založbi „Pedagogiškega društva" so do sedaj izšle sledeče knjige:
I. Pedagogiški letnik*), I. leto, 1887, uredil Fr. Gabršek, po 1'40 gld. Vsebina:
1.	Fr. Gabršek: Občno vzgojeslovje.
2.	Žavski: Vzroki zasurovelosti mladine, šoli odrasle, in sredstva, kakd pomoči tej žalostni prikazni.
3.	J. Ravnikar: Komenski-Slomšek.
4.	T. Brezovnik: Učne slike iz somatologije.
5.	Jos. Bezlaj: Pouk o črtezih, II. del.
6.	Fr. Gabršek: Poročilo o delovanji „Pedagogiškega
društva".
Fr. Lunder: Vplivanje učitelja na kmetijsko gospodarstvo
sploh s posebnim ozirom na sadjerejo. L. Abram: Kako naj bi učitelj pospeševal čebelorejo? Iv. Gantar: O domačih šolskih nalogah na kmetih.
7.	Vabilo.
8.	Slike k „ Pouku o črtezih" v prilogi.
II. Pedagogiški letnik, II. leto, 1888, uredil Fr. Gabršek, po 1-40 gld. Vsebina:
1.	Fr. Gabršek: Občno ukoslovje.
2.	J. Ravnikar: Zgodovina slovenskega ljudskega šolstva.
3.	J. B.: O šolskih stavbah.
4.	T. Brezovnik: Namen, ureditev in uporaba šolskih knjižnic.
5.	Jos. Bezlaj: Navod za risanje strojev.
6.	J. L.: Pogled na pedagogiško polje l. 1887.
7.	T. B.: Šolstvo na Štajerskem v šolskem letu 188617.
8.	J. L.: Ob učilih.
9.	Poročilo o razstavi.
10.	Fr. Gabršek: Poročilo o delovanji „Pedagogiškega društva" v drugem letu svojega obstanka.
11.	Dodatek k „zgodovini slovenskega ljudskega šolstva".
*) Ta knjiga je že razprodana.
12.	Vabilo.
13.	Slike k „šolskim stavbam" in k „navodu za risanje strojev" v prilogi L, II.
III. Pedagogiški letnik, III. leto, 1889, uredil Fr. Gabršek, po 1'50 gld.
Vsebina:
1.	Fr. Gabršek: Izkustveno duŠeslovje.
2.	J. Ravnikar: Nekaj odlomkov iz Jana Arnosa Komen-:, skega „Didaktike".
3.	Jos. Bezlaj: V šolski delarni.
4.	Žavski: Spomini na Dunaj.
5.	I. L.: Pogled na pedagogiško polje l. 1888.
6.	Poročilo o „Prvi slovenski stalni učilski razstavi" Peda-gogiškega društva".
7.	Fr. Gabršek: Poročilo o delovanji „Pedagogiškega društva" v tretjem letu svojega obstanka.
8.	Vabilo.
IV. Pedagogiški letnik, IV. leto, 1890, uredil Fr. Gabršek, po 150 gld.
1.	Fr. Gabršek: Jezikovni pouk v ljudski šoli. I. Teoretični del.
2.	Jos. Bezlaj: Navod k početnemu risanju in oblikoslovju.
3.	A. Žumer: V šolski delarni, II.
4.	J. Bezlaj: Iz risarske izložbe v Norimberku.
5.	J. B.: Vpliv prirode in hrane na zdravje človeško.
6.	L L.: Pogled na pedagogiško polje l. 1889. in 1890.
7.	Fr. G.: Poročilo o „Prvi slovenski stalni učilski razstavi" Pedagogiškega društva.
8.	Fr. Gabršek: Poročilo o delovanji „Pedagogiškega društva" v četrtem letu svojega obstanka.
9.	Vabilo.
V. Pedagogiški letnik, V. leto, 1891—1892, uredil Fr. Gabršek, po 140 gld.
Razen teh 5 „Pedagogiških letnikov" je izdalo društvo še nastopne posebne odtise iz taistih:
VI.	Fr. Gabršek: Občno vzgojeslovje, 1887, . po 80	kr.
VII.	J. Bezlaj: Pouk o črtežih, II. del, 1887*) „ 30	„
VIII.	Fr. Gabršek: Občno ukoslovje, 1888 . „ 80	„
IX.	Fr. Gabršek: Izkustveno dušeslovje, 1889 „ 80	„
X.	Fr. Gabršek: Jezikovni pouk v ljudski šoli.
I. Teoretični del, 1890 ...........„ 80	„
XI.	Jos. Bezlaj: Navod k početnemu risanju
in oblikoslovju, 1890 ...........„ 35	„
Vse te knjige se lahko naroče tudi v vsaki knjigarni. Po pošti stanejo 10 (oziroma 5) kr. več.
Tiskovni pogreški.
Na strani 134. čitaj v 1. vrsti: »Združevanje plaznih dimnikov" itd.
Gebaude in isol. Lage namesto insol. Lage. Gedeckelte Canale namesto Gedeckte. Gestemmt, začepnen namesto začepčen. Lichtoffnung, svetlobna odprtina. Schiefernagel, namesto Schiffernagel. Schrottsage namesto Schrotsage. Volumvermehrung namesto Volumverwendung. Seheidemauer, medzid namesto med zid. "VViderlagsmauer namesto Wiederlagsmauer. Triimmermauerwerk nam. Triimermauerwerk. Pflock, kolec namesto konec. Rohbau namesto Rohban. Sturztramme namesto Sturztrame. Widerlager namesto Viderlager. Durchschnittsmethode. Krummflacliig namesto Krumflachig. Kriimmungsmittelpunkt, (zavoja) nam. (razvoja). Linie gestrichelte, rižasta črta. Verjungter namesto Verjungter. v 13 vrsti: 190° = 90° -j- 15 11 + 4°. Manjše pogreške naj radovoljno popravi čitatelj sam.
*) Ta knjiga je že razprodana.
\ ♦
n		154.	n
n	»	154.	rt
n	n	154.	it
n	rt	158.	ii
n	rt	162.	v
r>	n	163.	ii
r>	rt	167.	n
rt	>5	171.	»
n	rt	171.	ii
r>	rt	172.	n
n	n	172.	rt
r>	n	172.	11
n	»	173.	n
n	n	174.	n
rt	„	176.	n
n	rt	179.	n
n	n	179.	rt
n	rt	180.	n
n	n	184.	n
n	rt	190.	n