Naši dopisi. Iz 1'ostojine. (Uradna okrajna učiteljska konferencija za Postojinski okraj bode dne 2. malega srpana t. 1. s sledečim vzporedom: 1. Nagovor predsednika in iinenovanje namestnika. _. Volitev dveh zapisnikarjev. 3. Poročilo c. kr. okr. šol. nadzornika o stanji šol in naznanilo novih šolskih ukazov. i. ,,Uspešni lepopisni pouk v ljudski šoli". (Poroča g. K. G e s n i k.) 5. Sestava navodila k učnim črtežem za pouk v realijah na vseh kategorijah tuokrajnih ljudskih šol. Poročevalci: a) Zarazdeljene jednorazrednice g. J. Kostanjevec. b) Za nerazdeljene jednorazrednice g. Lj. Kranjec. c) Za razdeljene in nerazdeljene dvorazrednice g. Št. Primožič. č) Za trirazrednice g. Lj. Fetticb Frankheim. d) Za štirirazrednice g. Pavel Kavčič. 6. Določitev šolskih knjig za prihodnje šolsko leto. 7. Poročilo o okrajnih učiteljskih knjižnicah. 8. Volitev novega knjižničnega in stalnega odbora in treh poslancev v deželno konferencijo. 9. Samostojni nasveti, kateri naj se stalnemu odboru vsaj tri dni pred zborovanjem naznanijo. Iz Postojinskega okraja. (N a š e d r u š t v o.) Zadnja leta zavladalo je v slovenskem učiteljstvu prav veselo gibanje in življenje. Vsacega za šolo in ugled svojega stanu unetega učitelja mora tako živahno življenje res veseliti. Glavni vzrok tega navdušenja za naš stan izvira pa gotovo iz naših okrajnih učiteljskih društev. Saj so pa res taka društva po vsi pravici blagonosna za učiteljstvo, ker jiin je glavni namen duševni napredek učiteljstva ter potezati se za zboljšanje našega gmotnega stanja in za veljavo in ugled našega stanii pri naših nasprotnikih. Pojedinec se ne more zagovarjati in braniti proti vsem napadom na šolstvo in učiteljstvo, s kojimi žalibog dandanes nekaterniki s strastjo in fanatizmom skušajo ugonobiti sedanje šolstvo ter pripraviti učiteljstvo ob vso veljavo. Laže se pa vsem napadom brani društvo in tein bolj odbijalo bode nasprotnika, čembolj se oklenemo drug drugega in čembolj se zaveda društveni predsednik svoje važne na1 o g e. Sami vojaki, naj so še tako hrabri, ne morejo si pribojevati slave, če vojskovodja ne ume ali neče razumeti in poznati potov, po kojih bi jih vodil. Ozrimo se doli na Krško. Kako plodonosno deluje pač to društvo pod predsedstvom g. Gabršeka! Poglejmo si ,,Slov. učiteljsko društvo" v Ljubljani, kako živahno se razvija! Tudi naše društvo deluje, sicer tiho in skromno, pa dobro, vender pa marsikdo trdi, da bi še bolje lahko, ker noben okraj nima toliko učiteljev in učiteljic, kakor baš postojinski okraj, le ž a 1 i b o g, da nekateri le od daleč gledajo na društvo! Približajte se nam toraj, dragi tovariši in tovarišice, gotovo Vas bodemo z največjim veseljem vzprejeli. Nainen našemu društvu je tudi postavljati unirlim tovarišem in tovarišicam nagrobne spominke. V ta namen je pa treba seveda nabrati nekaj glavnice. Do sedaj obstoji društvo komaj dve leti, imamo pa že vender nad 100 gld. v društveni blagajnici. Lahko bi pa bila ta glavnica še večja, če bi vsi društveniki izpnlnjerali dolžnost svojo. če pa vse učiteljstvo našega okraja pristopi k društvu ter redno vplačuje svoje letne doneske, osnujemo si labko prav kinalo tudi ,,podporno zalogo", iz koje bi podpirali bolne tovariše in tovarišice. Kdaj je pač učitelj bolj podpore potreben, kakor v bolezni! Mala plača ne zadostuje za vse potrebe in ker v tacih nesrečnih slučajih navadno še stranski zaslužki odpadejo, bi vsaka podpora bolnenm učitelju ali učiteljici gotovo prav prišla. Če bodo društvene akcije le količkaj ugodno stale, osnovali si bodeino že s prihodnjim letom tako ,zalogo". Pomagajmo si torej in podpirajmo društvo! Kdor sam hodi, ostal bode tudi v največji potrebi osamljen! Sčasom osnujemo si tudi lahko ,okr. učit. posojilnico", kjer bi društveniki našega društva v zadregah in potrebah dobivali za majhne obresti posojila ter se na ta način zavarovali, da ne pridejo oderuhom v roke. Z mesecem maliru srpanom konča naše društveno leto in prve dni vel. srpana bode občni zbor; kdor še ni plačal letnine, naj se podviza ter izpolni svojo dolžnost. Vse one gg. tovariše in tovarišice, ki še niso pri društvu, pa prav prijazno vabimo, da se nam pridiužijo. ,V društvu je moč in napredek!" J. Dimuik — Postojina. \i. Log-atca. V naši šolski delarni izdelujejo zdaj otroci razne okvire, škatle in drugo, uporabivži pri tein delu razno lesno vežnjo. Ti izdelki dopadajo vsakemu ogledovalcu vsled različne rezbarije. Otroci tudi vedno dohajajo k pouku, da, ako je deževno vreme, ali šole prosti dan, z veseljem prihite v delarno, ako le čutijo, da je odprta. Delo ni jim težavno, veseli jih, ko vidijo od dne do dne svojo večjo spretnost. Kar se jim je od početka zdelo silno težavno, vsled vaje jim je to zdaj igrača. Koliko veselja pa jim bode delo napravilo šele tedaj, ko bodo znali izdelovati tudi druge, doma prepotrebne reči, kakor klop, mizico, omaiico, panj in drugo lesno orodje. Pa tudi zaslužijo si v delarni otroci že sedaj.*J Ko pridejo premožnejši ogledovat si delarno, naroči si ta nekaj okvirov za fotografije, drugi kak večji okvir za podobe, tretji cvetličnih podstavkov ali cvetličnih mrež. Naštevati vse, kaj se in kaj se bode izdelovalo, bilo bi odveč. Kdor si je ogledal delarno, odobruje *) Kar sicer ni pravi namen tega zavoda. Ured. ker to napravo, spozna, da postane na ta način naše ljudstvo v resnici delavno. Kdor dela, postane varčen. Iz delavnosti in varčnosti pa izvira blagostanje. Po izstopu iz šole ne bode naša mladina postopala in osurovela, pač pa bo dala šola poleg dušne izobražbe tudi telesno olikanje. Dela vajena mladina ne bode po deželi prouzročevala toliko stroškov, kolikor jih napravijo dandanes celo mnogi dela boječi se postopači — bodisi po jetnišnioah ali prisilnicah. Došli so si ogledat delarno gospodje, kateri so mislili, da je vse, kar se o nji piše pretiranje. A ko so dohajali, obstali so, da jim je žal, da niso precej verjeli. Vsak, kdor si ogleda delarno, m o r a priznati, da bode plodonosna naši domovini. Pridite in oglejte si, — videli bodete uspeh nove šolske delarne. — Sadjarstvo povzdiguje se v naši domovini vedno bolj in bolj. Kdo je temu vzrok? Gotovo naša ljudska šola, naše šolsko vrtnarstvo in to vsled učiteljskih tečajev, katere prireja dežela vsako leto na Grmu, poprej pa na Slapu. Da pa se ožive tudi šolske delarne, treba tudi tečaja, v katerem bi se učitelji priučili onih ročnostij, v katerih bi poučevali pozneje naše dečke. Srečna je dežela, ki iina innogo takib učiteljev, ki ne izvršujejo le tega, kar veleva jim stan, temveč, ki si prizadevajo izvršiti tudi to, kar bode prineslo deželi čez čas materijalni sad. Društvo za ustanovitev in vzdrževanje šolskib delarn na Dunaji priredi tudi letošnje velike počitnice od 17. vel. srpana do 22. mal. srpana tak tečaj za učitelje. Zvedel pa sem tudi, da so dobili oni učitelji, kateri so obiskovali v preteklem letu ta tečaj, od vis. deželnega odbora vojvodine kranjske po 50 gld. podpore. Preveč, da bi umrli, premalo, da bi živeli, zlasti za Dunaj, ker že vožnja in stanovanje skoro toliko pobere. Od učiteljev pa vender ne more dežela tirjati, da bi od svojih inalih plač žrtovati morali še zadnji težko prihranjeni krajcar. Osemurno delo na dan — o času počitnie — že to je žrtev in ta naj pripade učitelju, vožnjo, stanovanje, hrano pa naj oskrbi dežela. Ker pa bode letos razstava v Gradci in na Dunaji, h kateri naj bi se itak nekaj učiteljev podalo, naj se visoki deželni odbor pri odmeri podpor za udeležitev tečaja na Dunaji blagoizvnli na to ozirati in raji manj učiteljev, a te z izdatnimi podporami tjakaj pošlje. V svesti naj si bode, da bode ta izdaja deželi prinesla stoteren sad. Ko se vrnejo ti gospodje praktično izučeni na svoj dom, naprosili bomo slavno kranjsko hranilnico, da da vsaki Ijudski šoli, kjer se upeljejo ta ročna dela, iz svojib bogatib zakladov primerne vsote za nakup potrebnega orodja pri pouku. — Za take podpore boino branilnici vedno hvaležni. Taka dejanja nas bodo združevala. — Ko pa se bode nekaj učiteljev izurilo v teh delih, bi se li ne mogel v naši domovini, naj si bode potem v Ljubljani ali kje drugje prirediti jednak tečaj? Toda o tem prihodnjič. — A še danes moram nekaj dostaviti: na poprej navedeni način bn število ueiterjev, ki dobe podpore. zelo raajhno. In vender moramo k temu tečaju več učiteljev poslati, saj mislim, da ima vsak pnlitični šolski okraj več sposobnih učiteljskib močij, ki se bodo z vso resnobo tega novega šolskega pouka poprijeli. To se more zgoditi, ako vsak načelnik c. kr. okrajnega šolskega sveta v svojein okraji šoli prijazne premožne osebe bodisi z besedo ali s pismom naprosi, da podele v ta blag prekoristen narnen podpore. Če se torej ti načelniki dela poprimejo, — ti nani morajo biti uzorni v resnem delu, — potem ima vsak šolski okraj v kratkem času več sto goldinarjev skupaj in te naj podeli potem slavni c. kr. okrajni šolski svet po natančnih informacijab onim učiteljem, o katerih je prepriean, da se bodo te podpore vredne skazali. Zaradi neprecenljive vrednosti, katero pripisujein temu tečaju, podpisujem jaz že danes dvajset goldinarjev. plačam jib, če si jih imam od ust odtrgati. — Prijatelj, kolikokrat izdaš na jeden večer za štiri stpklenice šampanjevca po dvajset goldinarjev. Od tega nimaš druzega kot glavobol, tuja dežela ne pa o tvoji nespameti masti. Opusti razvado in podari raje te goldinarje v poprej omenjen blag nanien, ker skrajni čas je, da gledamo na to, da ne zamre v ljudstvu komiij še tleča etična iskrica, ampak, da se oživi in razcvete. ,,Sl. N.u iir. \/. kamniškcga okraja. (Dalje in konec.) Kot glavno vodilo pri sestavljanji načrta naj bi z ozirom na štiri letne čase in z ozirom na snioter pouka v realijah bila sledeča razvrstitev: 1. Koristne in škodljive stvari na polji, vrtu, gozdu in mcd domačim živalstvoin. 2. Nadaljevanje prej omenjene tvarine z ozirom na zverjad. 3. Isto z ozirom na poljedelstvo, vrtnarstvo, bučelarstvo. 4. Stvari pridelkoin kmetijstva koristne ali škodljive. Človeško telo. 0 zdravstvu. Kako naj se učna tvarina v posamezne pole vpisuje in kako koncentrira, pokazal je predavatelj na posameznih vzgledih. — Vsi navzoči so bili g. nadzorniku na tem zanimivem pouku gotovo jako hvaležni. V društveni odbor so se volili: Gg. J. J a n e ž i ('•, predsednikom; V. Burnik, predsednikovem nainestnikom; A. Kecel, tajnikom; A. Javoršek. tajnikovim naiuestnikoni; J. Tramte, blagajnikorn; A. S t e f a n č i č , pevovodjem; odbornikora c. kr. okia.jni šolski nadzornik L. L e t n a r. Za odposlance k dbčnemu zboni rZaveze" so se odbrali gg. L e t nar, Javoršek, Kecel, Burnik. Nasvet, da se prihodnje zborovanje naznani v učiteljskih listib in slovenskih dnevnikih, se vzprejme. Novim v okraj došlim učiteljem in uc-iteljicam naj se dopošljejo vabila za vstop k društvu in vabila k zborovanju. Končno se g. predsednik zahvali g. nadzorniku na zanimivem predavanji in drušlvenikom na obilni udeležitvi. Tudi stalni odbor za določitev dnevnega reda prihodnje uradne konfereneije je imel ta dan svojo sejo, pri kateri se je za to zborovanje določil 29. mali srpan v Mengeški šoli. (Vzpored glej _XTčit. Tov." štev. 10. TJred.) Po končanem zborovanji nam je pripravila sloveča gostilna mengeškega župana g. L e v c a skupni obed. Z okusnimi jedili in pošteno pijačo se je popolnoma ustreglo našim željam. Ko se je bližalo solnce svojeniu zatopu, poslavljali smo ?e tudi nii drug od druzega, želeč kmalu zopet tako veselega dneva. — u — Iz Preserja.*) (Iz le t v Ljubljano.) Po mestih je običajno. da napravlja ljudsko učiteljstvo s svojimi učenei vsakoletne majnikove izlete. Tudi mi smo se namenili napraviti tak izlet, toda kam nnj bi peljali male izletnike? Po daljšem ugibanji odločili smo se za L j u b 1 j an o ter določili v ta namen 7. dan vel. travna. Napominanega dne se nas je zbralo kakih 40 oseb v P o d p e č i, kjer snio se vkrcali na čoln ter se ob '/s7. uri odpeljali proti lieli Ljubljani. Vožnja ta je trajala dve uri in je bila jako prijetna. Ko smo se mestu približali in so je otroci ugledali, nastal je med njirni nekak nemir. Ti so občudovali velikanske tovarniške dimnike, drugi zopet so se čudili obliki in visočini cerkvenib stolpov i. t. d. Dospevši v mesto so se otroci prvo nekolikn s kruhom okrepčali, potem pa smo se podali v deželni muzej ,,R u d o 1 fi n u m". Tu smo si ogledali vse za otroke zanimive oddelke, ter se jim je tudi potrebno pojasnovalo. Seveda jim je najbolj ugajal zoologični oddelek, kajti tu so videli različne živali v naravi, o kojih pa v šoli le bero ali pa pripovedovati slišijo. Zlasti sta jim ugajala rujavi medved in krokodil. Mnogo smeha pa je provzrofil škorec, kajti pri pogledu te tice spoininjali so se otroci 61. berilnega sostavka v .Prvem berilu." Po petčetrturneni ogledovanji smo zapustili muzej, otrokom pa so radosti in zadnvoljnosti lica žarela. Omeniti moram tudi, da je bilo učiteljstvo jako iznenadjeno nad prijaznostjo g. kustosa prof. Mullner-ja. Po odhodu iz muzeja so se podali otroci v gostilno g. Milavca na Žahjek, kjer so bili za malo novcev s kruhom in kavo prav dobro pogosteni. Slednjič smo si ogledali še nekoliko mesto, različne cerkve ter se končno podali tuili na ljubljanski grad, od koder srno uživali lep razgled na mesto in okolico. Ob 1/*4'. uri srno zapustili zopet Ljubljano ter se po istem potu, kakor snio prišli, odpeljali proti domu. Vožnja nazaj je trajala 4 ure. Sredi pota veli g. nadučitelj J. M a r n h kraju zapeljati ter v največjo radost otrokom prinese polno košarico žeruelj in veliko steklenico rudečega vina. Vse pa je g. nadučitelj skrivaj s peboj vzel ter hotel tako učence iznenaditi. V.sik je dobil zopet jedno žemljo in pol kozarca vina. Tako na novo okrepčani, prepevali so otroci vso pot radosti, da so bili jedenkrat v Ljubljani, kjer so toliko lepega videli. Gotovo jim ostane *) Zaradi pomanjkanja prostora zakasnelo. Ured. ta izlet vedno v spominu in se je tudi v šolsko kroniko zabeležil kot prvi izlet preserške ljudsko - šol*ke mladine. L. Cerar — Preserje. IzLjubljane. Dnevni red učiteljske konferencije za šolski okraj mesta Ljubljane, ki bode dne 3. malega srpana 1890. 1. ob 8. uri zjutraj v mestni dvorani. 1. Določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev. _. Opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Fr. Levca o nadzorovanih šolah. ',!. Določitev in razdelitev učne tvarine iz realij za posamezne razrede in oddelke raznih kategorij tukajšnjih obenih ljudskih šol z ozirom na uvedene učne knjige in na uč-ni črtež. Porofevalci: G. nadučitelj Teodor Valenta; gospdf. nadučiteljica Alojzija Bauer, gospdč. učiteljiri Friderika Konschegg in Marija Wessner in g. uc-itelj Fr. Babnvec. 4. Izbor u("nih knjig in beril za šolsko leto 1890/91. 5. Poročilo knjižničnega odboia o stanji in ra("unu okrajne učiteljske knjižnice. 6. Nasvčti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljnko knjižnico. Dotične nasvete je najkasneje do 30. mal. srpana t. 1. naznaniti knjižničnega odbora načelniku g. učitelju Fr. Kokalju. 7. Volitev knjižničnega odbora za leto 1890/91. 8. Predlog stalnega odbora, da se izvoli odsek, ki bi določil jednotno obliko pisanim črkam na tukajšnjih ljudskih šolah. 9. Samostalni predlogi, katere je najkasneje do 30. rožnika t. 1. pismeno oglasiti pri stalnem odboru. 10. Volitev stalnega odbora za leto 1890/91. Iz Ljnbljane. Drugo glavno zborovanje »Zaveze slov. učit. društev." Kakor lansko leto v veliki noči, tako so se tudi letos sešli delegatje .Zaveze" o binkoštih v prijaznem Celji, da bi storili, kolikor mogoče v korist slovenskeinu šolstvu, kakor tudi v povzdigo ,;Zaveze". Binkoštno nedeljo dne 25. vel. travna ob 4. uri popoludne je zboroval v čitalnični dvorani upravni odbor jZaveze".  G. podpredsednik, Fr. Praprotnik, je ogovoril osmero navzočih gg. odbornikov ter prebral odpoved g. Razingerja. Odbor je sklenil, da naj se g. Hazingerju izreče zahvalo za njegovo marljivo delovanje. Po tem se je razpravljalo o dnevnem redu za delegacijo kakor tudi o predlogib, katere naj bi delegacija razpravljala. Ob 5. uri pričelo se je ravno tain zborovanje delegacije. Zbranih je bilo 51 delegatov. (V tein številu je tudi izined 7 izvoljenih delegatov 5 zastopnikov ,Slov. vensko učiteljsko društva v Ljubljani", kateri so društvo prav dobro zastopali. Ti so bili: gg. Adlešič, Bezlaj, Furlan, Fr. Gabršok in Ravnikar. Tedaj društvo ni poslalo le enega delegata.)*) G. podpredsednik Fr. Praprotnik je navzoče delegate jako lepo pozdravil. Spominjal se je lanskega zborovanja v Ljubljani ter je izrekel željo in upanje, da bi bila kmalu vsa slovenska učiteljska društva pri ,Zavezi". Ko je še gg. delegnte na njih nalogo opomnil, otvoril je sejo. Na predlog g. K o c 1) e k a je prišla !(. točka dnevnega reda pred 2. na vrsto, in predlaga podpredsednikom g. Nerata in tajnikom g. Ribnikarja, kar se vzprejme. Tajnik g. Furlan je prebral imena delegatov vseb društev. Na to je poročal o delovanji ,Zaveze" v preteklem letu. Najprvo je naslikal delovanje direktorija. Iz poročila je bilo razvidno, da je direktorij *) ,N.S." in po nji drugi listi poročajo, da je Ljublj ana poslala samo jednega udeleženca. Mi pa pravimo, da Ljubljana nima in ninikogar poslala, naše društvo pa jib je poslalo pet! Gemu dela na takem zborovanji neučitelj tako nepotrebno razdražbo. Ured. svojo nalogo v popolnej meri in natančno izpolnil in v svojili sedmih sejah vse izvršil, kar mu je bilo naročenega. Nadalje je nmenil seje upravnega odbora, katent je bila med letom in kateri sklepi so bili v ,Popotniku" nutisnjeni. 0 delovanji raznih društev, katera so pri ,Zavezi", ni mogel mnogo porofati; kajti poročila o svojem delovanji so niu le nekatera društva poslala in prav mnoga ne. K ,Zavezi" je pristopilo v preteklem letu troje društev: kamniško, kranjsko in saleško učiteljsko društvo. Sploh pa vsa društva v vsakem oziru viilno napredujejo. Delegacija je izrekla tajniku svojo zabvalo. Po tein prečita g. Furlan blagajnikovo poročilo. ,Zaveza" je imela v teku leta 79 gld. 9t kr. dohodkov in 39 gld. 06 kr. stroškov tedaj 40 gld. 88 kr. prcbitka. Po predlogu g. Nerata so bili za pregledovalce računov izvoljeni gg. Bezlaj, KopHvnik in Lapajne. (Dalje prih.)