• O3oq nii t n OJ : SPOMINI NA •rib Leto 1941 ibifl of.srr b <. Dne 27. marca 1941 je bila v Beogradu Strinoglaprljeaaa vlada Cvetkovič-Maček, ki je nekaj dni prej podpisala pristop k tako imenovanemu trojnemu paktu, mla doletni kralj, Peter II. pa je zasedel pre stol svojega očeta. Tedaj je sklical oficirski zbor v Gorenji vasi sestanek, ki naj bi bil' v Sokolskem domu in ki naj bi se ga poleg oficirjev udeležili tudi člani sokolskega društva Gorenja vas^Poljane, učitelj- stvorin še tječ drugih. .Namen sestanka je bil, da se, stovesno proslavi zasedba -pre stola mladega kralja. Pri tem je imel mladi načejnik društva Rudolf Robnik za telovadce nagovor gred vrsto. V svo_- jem govoru, ješ, poudaril možnost^ da pn- dje jdp vojsie. Svoj govor je zaključil s krepkim, »zdravo« in pri tem. dvignil stisnjeno .-Best: Kp, so oficirji videli, da je s aktivnih zavarovancev in njihovih svojcev.. V mojem zdravniškem okoliša je bilo zgrajenih najmanj 200 objektov in pristopne: ceste, do, njih.,; Seveda je bila gRadnja pbjektpy >tajna« in zaradi; tega jeibji zaplenjeni .marsikateri »nedolžni^ filBVj letoviščarjev, ki so vsako poletje; obiskoval i,, ferenjo vasv kot zelo priljub ljen ijetovišcOTski kraj. Nadzorni in^enjb: PSi.gradnjji uirdb je bil .sprazniorno mlad, in; se je-, pisajl ^čurovski. Njemu so bili podrejeni, mnogi oficirji-inženirji in še Y?jikot,,steiviJp civilnih inženirjev; rin, teh nikov. JKaksnega pokojeri^.-^bjl^sču-; rovski nisem vedel, pač :pa.isen>, iavedejt dja/ je bila njegova znati Nemkan,iz sg* se,dnje Avstrije, ki,je bila takrat že pod Hitlerjevo oblastjo;, zvedej; s?m ,tud|, 4?> jft, je, njen sin večkrat s svojim avtom peljal, čez mejo v Avstrijo, kar je v nie#S, vzbudilo sum, da tu m vse v redu. Ta, su«, serrj izrazil mlademu k,apetanu I. JCL Vlahoviču, ki sem ga dobro poznal^n cejifb govoril'z h jim. Ko sem' mi/ !&$%'- daf, kaj sumim, je pobledel in mi dejal, da tega skoraj ne more "verjeti; dapVše' bo za"stvar, pozanimal: Ko sem ga '&z kakih 14 dni spet videl,' mi je povedal, da je bil moj šum upravičen in je? ,6'tem žeptfrbčal nadrejeni' oblasti. ' Cez nekaj dni sem zvedel, da. je bit tapetah Vlahb1-1 vrč brzojavno1 premeščen v Novi Sad. rKp- se%f'to' doznal, :sem 'seLzavedal; kkj;;!r'6; pomeni.-'Sploh so bili ljudje" lakK&H slabo poučeni/mnogi so bili'celo navdušeni nkd1 nae&mdm;'ker so pričakovali same <*s©4 role. otneio-D o i • onvst •';1?6: 27, marcu so se' dogodki1 hi#tt'-'odS> vihali.' Dne 30. marca sem moral ob mo bilizaciji v bolnico 'Ks/ndija 'pri tNbvern mefetii. kjer so mi; poverili- funkcijo rent genologa, :lDner ».'Aprila l'94l soNemel -v bombnem napadu' razrušili Beograd, 'dri© It. aprila':So-- b«mBara5»alibNbv6' ifnestoi; a ni Mlo ''fiofeene: Škode1, »*^r<'[96 EgrešM mb^'^''Krko/Dne 13-! apMla ^setris sil vraČaT s:1:s^Jim':«t»iom 'domov 4»Lseni.( v^TCurji va§P'pod:S6Ht3bšteiri*:že!'pr«tekall kolono' Italijanov. ,-ki so>Ime spustili na prej, ker sem jimhoatvezil. &a;semv,fefil na obisku: pri: botafaku,; oddaljeneniid od mojega okolišaiKer aeon btti*i ciivttai «W leki; so mi; verjelictri mepmtilL' Dnfe 14» aprila so se Italijani: plaho približati! ;=&&»' renji:vasi, ki jo je jugoslovanska vojska že pred' dnevi zapustila Konec aprila so prišli vGuMteiijo vas Nemci* ih;:sioer troje gestaptrrci .ki so se najprej DglasUi-fjpsri meni, k«r jem bil po: njihovih- podatkih zaznamovaaa k>ofc-wanttoaaističm tdementefa Meni so bili: Nemci: zojpmiže .izza-; Rfve svetovne rcojne.-^koL sfern služil v;nav3 straogEŠkir vojskilis" sem ,tek ,v efiSJirn ski šoli'akupad ž žagriaesirM nemškimi Korošciv ki i So nas:: Slovan cei savražinrfg u» zviška'gredah' ter nam čeato - .»ppstseglht sfpsbvik&mii/,Pred:ijJldini/f«jsem sterivol odpora do Merhbev. tn sem iim Svojerratfte-r Hje tudi .utemeljil. Zato : ae<: nisem~,p;r%Yi niči začudili: da: so se oglasili iNemctrntstfct prej-prt: insni. .-- itisov rn^ma fib olitoJ Doma 'm^mso^ašliv ker š?rfl''«P- ral biti^edeji' piojlh,'stexšey ponskega ,r'Q:. du. kar .pa sem gjadko, 'zanikal- .ISf^sl^^.riii' daniscj' se,.zppei oglasil}':i^rzaplehtli 'Y^9- za^go ^«,^^jfj;jv,iii^(; .; noiP Spomiaojam: s«i davs©ri5aijIDvi,mflj'rr?ajf htevalij-nsj.izobesim*laastavens (iillBka^ stAm kajižsMii^ka ^otaki»1i^B)ptMto4aH Ka« lijar»(to> zahtevaterdBiTMii.dJtugJr, strfani.ihiše- Jzqb©5ir©p i ite.dt^iijauvsb^ized stavte^«emiujrisamig.'4e;;®it>tihoma[ ssadafei !^Be!S'«tekaj 'dni ^ prigla 4ako>ifftefto^aa* »Rag»«nkomissiah*i,:; ki'' js» ojlra^la/ sriroJ4> (Hieios tek^se jei.začšlo prle8eirievaJ»o«'/ljddi., ki rpfn 1 nise-rustrebali, Za. 'pteMoz^itehnJjuiatt v:SenitvidrBo^4tebOival{ffavtom&bile;!z«t(Di se !js;tadi ;prj maGimglaiil, Klogaasfii llduslct ges tapoveC' Pf eif er .m mi spovedalr" da i* bo*: »zaJnekajidni ^feelito'W0ji avtomobflg Bffla j8'k tdše;ibiDrfiI več videfci-jgeift^se^ idaslean$i) idan^dpeedarlg-je. p^išetiponji Ef ei^efc^peirjaiticcaaftobusOTsiiM Skof|o ^kot!'da»poibj3irnieJfte[l&i'JSe.uiEl«t kaj ukreniti, ker: semnee zavedal, kakn. Wi BilBplžM bit vsbtejfeb«fHkerre3o)eo4Btt>slHb bfea'A«i3a.93loJ 9tlojl8 si linissi »5on ssi« 245 V Skofji Loki sem vprašal, kje je »Kreisleiter« in se podal v meščansko šo lo, kjer so bile nemške okrajne oblasti. Ko sem iskal po poslopju, kam bi se obrnil, me je v lepi slovenščini (slo vensko takrat v tem poslopju nihče ni upal govoriti), nagovorila oseba, ki je prav tedaj prišla iz neke sobe in v kateri sem spoznal sina nekega Milavca. ki je skoraj vsako leto prihajal z družino v Gorenjo vas na letovanje. Vedel sem. da je njegova mati Dunajčanka in sem tudi njega zdravil zaradi obolenja srca. O njem sem vedel, da je zapriseženi tol mač slovenskega jezika na sodišču v Ljubljani. Milavec mi je povedal, da je v Skolji Loki namestnik »Kreisleiter j a« in me vprašal, če mi lahko s čim ustreže. Ko sem mu povedal, da bi rad dobil do voljenje, da smem uporabljati v poklic ne namene svoj avto, je stopil takoj k prometnemu referentu in mi prinesel po trdilo, da smem voziti s svojim vozom s pripombo, da sme uporabljati voz iz ključno le še ena oseba, ki jo sprejmem sam. Ker sem mu zamolčal, da mi je gestapo zaplenil voz, sem ga za vsak primer še vprašal, če mi lahko voz zaple ni gestapo. Odgovoril mi je, naj potrdilo nalepim na vetrobransko steklo in da nima nihče pravice vzeti voza ali se mi vsiliti kot sopotnik. Milavec mi je tudi pomagal, da sem spravil iz Ljubljane sinova, ki sta tam študirala na gimnaziji. Končno naj ome nim, da sem Milavca še enkrat videl, in sicer v oktobru istega leta, ko je prišel k meni v Gorenjo vas in me prosil, če bi lahko na samem govoril z menoj. Ko sem ga privedel v svoje stanovanje, me je najprej vprašal za moje mnenje, če bo Hitler vojno, ki jo je pričel, tudi do bil. Ker mu, razumljivo, nisem mogel za upati, sem odgovoril: »Zgodovina nas uči, da je vsak, ki je osvajalno vojno pričel, tudi vojno izgubil.« Ko je videl, kako mislim, mi je povedal, da je istega mne nja kot jaz in mi zaupal, da bi rad za pustil Skofjo Loko, in prosil, naj mu jaz pri tem pomagam. Zmenila sva se, da ga bom napotil k primariju inter nega oddelka bolnice v Ljubljani dr. Merčunu. ki je bil moj vojni tovariš v prvi svetovni vojni od začetka, ko je bil naš letnik vpoklican, pa do konca, ko je Avstroogrska propadla. Napisal sem za Milavca ustrezno potrdilo s pripombo, da je nujno potrebno, da ga ponovno zdravi primarij dr. Merčun v Ljubljani. Nekaj dni pozneje sem izvedel, da je Milavec »čez noč« izginil iz Škofje Loke. Po vojni sem zvedel, da je bil občinski tajnik v Rakeku in da so ga baje nekega jutra našli mrtvega v njegovem stanovanju. Verjetno ga je ubil kak nemški agent, kot so to Nemci napravili z vsakim, ki se jim je izneveril. Ko so v juniju 1941 Nemci napadli Sovjetsko zvezo, je pritekel k meni so sed Ivo Sorli. mi povedal to novico in me prosil, naj mu povem, kakšna je ruska zastava, ker bodo v nekaj dneh Rusi tu. Zgodilo se je drugače. Nekaj dni zatem so Sorlija z vso družino izselili v Srbijo, začela so se tudi preganjanja in zapiranja. Tudi jaz sem bil zaupno ob veščen, da sem bil določen za preselitev, vendar se to ni zgodilo. V teh dneh sem govoril z Jožetom Dem šarjem iz Gorenje vasi, ki mi je zaupal, da se bo treba začeti okupatorju upira ti. Kako so trezni ljudje presojali polo žaj, naj pove sledeče: Verjetno je prine sel na mizo v čakalnici občinski sluga dvojezični stenski časopis, ki je na obi čajen način hvalil nacizem in dobrote, ki jih prinaša in se je končal s pripovedko o kralju Matjažu, s pripombo, da je pričakovani kralj — Adolf H'+ ler. V čakalnici, ko sem vanjo pogle dal, sem videl samo nekega moža z Vi sokega, ki je prebiral imenovani časo pis. Ko je prebral, sem ga vprašal, kako ga presoja. »Kaj naj rečem na to,« mi odvrne, »pregovor pravi, da je papir po trpežljiv.« Konec junija, bilo je verjetno na pred večer Vidovega dne, smo slišali za vasjo silovito pokanje iz pušk in rafale iz mi- traljeza. Ko sem v juliju cepil otroke proti kozam, sem opazil v Malenskem vrhu na opeki nizkega kozolčka zapisa ne sledeče verze: »Oj, kako ptički pojo, oj, kako rožce cveto, na Malenskem vr hu zares je lepo. Vidov dan 1941.« Tedaj sem se spomnil na streljanje, ki so ga demonstrativno uprizorili prvi partizani. V juniju 1941 nas je več moških skli cal k že omenjenemu Jožetu Demšarju Maks Krmelj iz Poljan in ustanovil kra jevno organizacijo OF za Gorenjo vas. 2e večkrat prej sem govoril z možem, ki je stanoval v hiši poleg Demšarjeve in se pisal Anton Oblak. Mož je šepal, ker je imel eno nogo trdo v kolenu. Bil je prekupčevalec z živino. V pogovorih z njim sem domneval, da je organiziran komunist in da mu lahko zaupam. Ver jetno je bilo konec julija, ko mi je mlaj ši sin zaupal, da je izvohal ob nekem bližnjem bunkerju jugoslovanski mitra- ljez in en zaboj municije. To sem spo- 246 ročil Oblaku, ki je poskrbel, da je naj deno orožje prišlo v prave roke. Cas je tekel, vedel pa nisem, kaj se godi po svetu, ker so nam Nemci po brali radioaparate. Od zanesljivih ljudi sem pa izvedel, da se je začel odpor pro ti okupatorju in da se DO gozdovih že zbirajo borci za svobodo. Izvedel sem tudi za sabotažne akcije partizanov in nečlo veško divjanje okupatorja. V začetku jeseni sem izvedel, da se je v dolini pojavil Slavko Sorli, ki je zbežal iz pregnanstva v Srbiji in se večinoma peš vrnil domov. Slišali smo za njegovo odisejado, kako se je izmuznil iz kremp ljev ustašev. ki jim je padel v roke, in kako se mu je posrečilo, da je brez oseb nih dokumentov prišel domov. Seveda se je moral skrivati pred Nemci in so le redki izvedeli za njegovo skrivališče. Vsak dan smo slišali kaj novega, kar nas je hrabrilo in dvigalo naše upanje. Ta ko je prišel december in z njim tudi Po ljanska vstaja. Dne 6. decembra so me poklicali Nem ci in mi povedali, da moram v Črni vrh nad Polhovim gradcem. Spotoma sem iz vedel, da so partizani napadli nemško po stojanko v Črnem vrhu in sta bila pri tem ranjena dva Nemca; partizani so pri akciji ujeli tudi nekega koroškega Slo venca, ki je Nemcem kuhal, a je nato ušel. Z avtom sem lahko prišel samo do Lu- čin. Tam sta se mi pridružila dva pri padnika nemške obmejne straže in sem moral z njima pod Pasjo ravnjo iti peš v Cmi vrh. Med potjo sta se moja sprem ljevalca neprestano ozirala, če jima mor da grozi kaka nevarnost, dočim sem bi! sam prepričan, da nisem ogrožen, ker me vsi ljudje poznajo. V Črnem vrhu sem oba ranjena Nem ca obvezal, obenem pa sem obvezal me ni dobro znanega ilegalca Maksa Kalana iz Hotovije, ki je bil pri prehodu čez mejo (šel je bil v Ljubljano po nalogu sekre tarja KP Kebeta) ranjen v stegno. Nem ci so me pozvali, naj bom prevajalec pri zaslišanju. Rad sem jim ustregel in sem ranjenca tako »zasliševal«, kot je bilo v njegov prid in v prid naši stvari. Za vse tri ranjence sem izstavil napotnice za kirurgični oddelek na Golniku, kjer je bil šef strupeni nacist dr. Samonigg. Ker sem vedel, da bo zadevo reševal tudi ge- stapo, sem poročilo vodji nemške posto janke diktiral v tem smislu, da je ranjeni ilegalec v prav nedolžni zadevi preko račil mejo. Ranjenec je prišel ozdrav ljen z Golnika ter je še naprej delal v ilegali in srečno dočakal osvoboditev. Dne 12 decembra je Cankarjev bata ljon napadel kolono nemških policistov in jih 46 ubil, pri čemer sta bila ranjena dva partizana. Dva dni kasneje me je Anton Oblak poiskal na domu in me na prosil, da bi šel v Kremenk obvezat dva ranjena partizana. Takoj sem pristaL le naprosil sem ga. naj poskrbi, da me bo ob 10 uri zvečer na določenem mestu pričakal zanesljiv človek, ki me bo vodil k ranjencema. (Pozno uro sem si izbrai, ker je bila v moji soseščini nemška žan- darmerija in bi me lahko opazil kak žan- dar in me vprašal, kam sem namenjen.) Ko sem prišel ob napovedani uri na do govorjeno mesto, me je že čakal fant, ki me je nato pripeljal k ranjencema. Bila sta to Jeseničan Kravs in Dacar iz Lesc pri Bledu. Kot sem izvedel po osvobodit vi, sta oba padla v Krmi v letu 1942. Kravs je bil ranjen v meča in vrat, Da car pa v ncdlaket. Vse rane so bile lažje in sem jih obvezal, ranjencema pa sem dal serum proti tetanusu. Naj pripomnim, da je bila mala »hiša«, kier sta bila oba ranjenca, polna domačinov, ki so gledali fotografije, ki sta jih ranjenca pobrala padlim Nemcem. Slike so prikazovale gro zodejstva, ki so jih Nemci zagrešili na Poljskem, nad čemer so se ljudje, ki so slike gledali, zelo zgražali. Vsa čast tudi njihovi molčečnosti, ker Nemci niso nik dar zvedeli za ta moj obisk, kar bi bila moja poguba, saj so bili Nemci besni za radi poboja policistov. Dne 21. decembra smo slišali pozno zve čer zelo močno brnenje težjih vozil. Ko smo previdno pogledali skozi okno, smo videli veliko število kamionov, polnih nemškega vojaštva. Prepričani smo bili. da so prišli preseljevat. V naslednjih bo žičnih dneh je bilo vse polno nemških vojakov. Zvedeli smo, da se je pričela Poljanska vstaja in so se bili ogorčeni boji nad Poljanami in v Bukovem vrhu. Takrat je izginilo v hribe skoraj vse, kar je bilo moškega iz vse Poljanske doline, Cankarjev bataljon pa se je premaknil na Selško. Leto 1942 Po Poljanski vstaji so Nemci pozvali može in fante, naj se javijo na pristojnih žandarmerijah, češ da se jim ne bo nič zgodilo, če se prijavijo. Mnogo se jih je javilo, Nemci pa so jih zbrali in odpe ljali v taborišča Reichenau na Zgornjem Avstrijskem, od koder so se čez leto dni vrnili. Leta 1942 je bilo za partizane eno najhujših v vseh letih druge svetov- 247 fle-'Vojne. Kmalu po novem-letu so prtaeli Nemci iskati ostale udeležence: Poljanske v&taje in štfjiH-s-^mibčjo' izdajalcev tudi precej našli. Mnoge so aretirali na domu. jih odgnali''*? Begunje in jih veliko ustrer lili v bližnji Dragt>'.'>' Od 9. do 11. januarja še je bila edin stvena Dražgoška' bitka, Naši borci so se bili v najhujšem mrazu, tako, da jim Je olje zamrznilo v mitralježih. ki so jih morali dobesedno greti ria prsih. Umik iz Dražgoš ' je trajal več dni med- stalnimi borbami v težkem snegu-, tako da'se danes čudimo, kako so bbrci te/nadčloveške na pore1 vzdržati. Borci 'so se po skupinah za tekali v hiše. ki so veljale za zanesljive. Tako se je zatekel, kot ž« omenjeno, Ru- djotr Robnik s svojo skupino borcev k'Mfr- bUrv Vinharje, kjer so se hoteli od- g&ti, ,fn' popravili svojo opremo. Izdajale; je' 'zvedej. kje so borci in o tem obvestil N<5mce; Nemci so. verjetno vodeni od iz dajalca, neopazno'prišli do hiše na sleme nu in jo'obkolili, ';i ;,,Ko: so borci .spoznanj, da so. obkoljeni, so poskusili' izpad- Dobro mi je še v spo minu, kako je. 9j}Qg pripovedi 'pre živelih..,- očividcev v '$nčija ,'Lojz',. ,,'trsat možak, star že nad' ^irid.eset^.fet, 'sin b^b/ce .,iz , Žabje vasi, dejal neke mu mlademu fantu, ki je hotel prvi napraviti izpad: .Ne ti. tebe je škoda, j a/ poskusim, mene ai(škoda. Le redkim''&? je posrečilo'prebiti ,sejlz obroča in neka'j jih je bilo pri tem ranjenih*. Tako so našli Pavla KGMr}a";Isn*gu.< Hišo in >fjw spiodarško :pdsit>pjerfeo ^Nemci nate zažiga-. li^a^riSkal-K&lanaPpsr: z-'sfe po os^ vbbo3ftvi srečno-'vrnili dOihovNNa^taidKJ.: gedek.-ki feel je-zgodil: 23: JanuapfairlMSi spominja' spominskaiplašča,-ki'']ei vzidana *';&alarioWihtfSi'ViTtfnharj,ftU'-i 'H JifilJieT Dne 25 januarja so me klicali v:Kref- merik'1r Petku'. kafnoPse je' zatekel pp bojih, ki so se bili konec leta 1941 v "Bu; kovem vrhu, ranjeni Franc Oblak, ki je bil ranjen v poarSketJ^jfe-i čemer mu je bila razbita kost. Na poti k njemu sem vi- VedeUtfS sta ^f^r«mSraSijrta k Krim ,med: Azorskirri;,ia Ornim, morienj: Ko so; .'Nenaaci^po Poljanski: vstaji aa en dan zapustillpostojankiv Poljanah in Go renji vasi in povedali, da se,bodo. še. Kff mky,.je: ve^o,ljudi izterjanje vasi, zibalo ilegalno-,čez mejo v Ljubljano, Ko se jih je nekaj od njih vrnilo, so se morali'za govarjati na nemški, žandarrneri j i. Zupan Mlakar, mi.je zaupno pokazal akt, kako je :žandarmerija utemeljevala pobege ne katerih. Ime i J8. januarja Ifi43:-.'sc( Nemci ;ubili Bineta-Mlakarja. in njegovo saroč^okp Na^ do^rravjdBri -ki.sta bila. izdana. Konec feb ruarja smo, videli ostuden.iprizor.; Iz,žan- darmerije SQ vsega:pretepenega privlekli Alojze Osiredkarja iz Gorenj* vasi; in ga. ker sani:hi-mogel zlasti naikamion, su- rovo!;\regH;inabvoz':>n' odpeljali; verjetno zato, ket-sn zvedeli, da je njegov vnuk Viktor v partizanih.' Stari, mož jej bil/tako pretepen,,,da/je nekaj, dn'i;-J?ozn^jje^umrl. .jf^ner^ev.rj^nuarja -so Nemoi ustrelili,% CrnerK Y?**Uistarejšega KiQ|af,;_pp,I,4Qma- če .Na?jg^rja, 'Teda-j pe prišla: do rsp^ppda med njimi:in partizani. Med partizani je biA j^e poooyno ^menjeni. An^stijO^lak, kj.-. s^.jrmA je, kjjub trdemu kolenu, po srečilo zlesti na drevo, iz katep«ga je z brzostrelko kosil Nerniije:xZ'a^so: ga.Jjlem^i ubili, in z-rnjifn jtudi fsaega. od org^ni.zator- jev uDffira,,Y.rPqlJMnski'cjpijni- C n> Aprila 1942, ijebita:: dograjena }StVa par tizanska tooteiča .v Sln«eniji, ki i jo je U&.-! pe$nJ9>ivodil' bolničar.bivše jugoislOvanske vojske -Gregor Rupnik-tGcogg, da je.iapel svoje :po6,estvo-' iw. bližnji v Srednji -vrtasi. Bolnica j&tznanaN^iid).imenom -'»Zal.skaah žem«. 'HnfiH oi.arn ii-jsi - Pol Da-ažgaSki bitkiLsem irrifelfpDieg bo^ nikovjtlbstiiopDavitii-z-Ozebiinii. borcjl^Psli 248 gosto sem pri Anžonovcu ilegakto zdravil partizane in tam tudi amputiral jneksj odmrlih prstov na nogah, ;Bolue dn.: ra njene borce sem.zdravil tudi -po. drugih hi šah.. Posebno je skrbela .za bolne in po škodovane borce Iv bratovi hiši pogumna in. požrtvovalna aktivistka Jelka Demšar, ki ;je redno odnašala od' mene obvezala lu mi prinašala od.Anžonovoa in iz biižaje tehnike,-ki je bila v 2abji vasi. inj.o je vodil Bdo Bregar-Don, propagandni mate rial. Dne. 22. julija, ko sem ' šel k nekemu bolniku v Hlavče njive, sem videT;med potjo požar v Zirovskem - vrhu: Ko sem prišel domov, sem izvedel, da so Nemci požgali domove pri Filipiču in v Zalejšju v Zirovskem vrhu, kjer so dobili ,prijav& da so:tam partizani.- iFJilipiča-so "ubila in vrgli v ogeBJ,:.Zaleške;;pa odgnali v ta» borišče. 'Spomladi 1942 so/rja&^borci (kolikor se sporrrihjam' jeVteila -tO' Poljanska četa) us tavili žirovski avtobus ifi žahtevaTi. nflj izstopijo. :Vsi. .NbmcIb'StarjBL'UnifcirmiEani Nemci so takoj • izstopili' in; padli, opati. oW je bil čhmi žtncreiske: žandarnuerije,: fpari$4 je- vzel za ščit :neko patrucouinnekočiLž njo v grcmovje. iKo^em prišeL ara^ttan; do Mqharjeve • g>ape,. kjecijse; jejtto < zgodilo, sem videl! na rtleh ležati štiri »padle ,-nem- ške vojake in.avtobusicktsoigartorcLtoa^ žgali in ježe dogorevnlr-Poleg/tega sem tam našBlfše^ženio, ki: jo je.pobegli.žaMdar uporabiifkot: ščit. :Kb so borci streljali za pobeglim Nerrioem, je>en.$trel >žadel.tadi ženo in ji: stri piščal mateeači. 2ena, Me6- narjeva iz flukovegalvrhay.se :1e;V>rafialaiz obiska, pri svojeafcu, ker je. bila doma na ZBrovskem. Ranjenko seih;poiaial,na -J<3QL nik.. "Dobila, i j a i srne t je koStislo kostnega rftozga; in &es ;jL je i sen ve&; let sghojjldti Priimek njenega »finega kavalirja« /še dapes-. pomnim^..pisal, ,se .je, Petrit^, Naj prlooHinijm. da jo poslej vozil avtobus v,, 2icl, podi varstvom vojaštva, domačini sQ:j^h nazivali ».angelčki«-:;Nekoč so. naš} borci napadli tudi to ,sprernstvo* bilo ji'|3 i^rosep,:^n , ubili, jn poslej ,sq Nemci av,t tp^y:sni>;pr«|g(^',-^ftf ja. .Loka—Žip^' ujjsijn^ V začetku poletja 1942 je prišelfkimeni Lador34man dz Patjanlmpovedal, da ga jO poslal Maks Kalan- iz Hotovelj1* proš* njo, aaj?pfidem k njeniu:na:domJKO sem se prošnji od»veu\senn našaLpSi Kalanu medrcinca Janeza' I&neta-Miifka, i :ki mi; je pouedal^ida opravlja y.; pžrtiEsanih:šlužbo zdravnika'; fKer^sanijhrtel rs sebri j;: zdrav rrfžkoStflrboi,; riemirrrauiaiar/ nekA§ o institut ment«**!iniJva& obcezitaaga.hiaferdflta.jfei daj.;miirjB)dfnriflt>";Jw&asimli kakšno telbgo igraj« četaiki. Njega -nisem vsčt.videh zvedei senrr pa.daije.de^ovafcina^lSkem in da. je- padel njega* kark.^ranca&^iir čičiz Hotovelj. oq ;Iiri?i Prvi dni avgusta0* HbfeB mni<&W& stiti ozemlje od partizanov- in-izvedli 1a- ko imenovano '-blegoško hajko. • Med' vš*> okupacijo so Wle: zime želo1 hude-in po letja zelo vroča, in tudi tokrat Je M« vefika! ' vročina.- :;V hajki je- -padlo ve liko borceV-domačinov. Dobrd se še spo minjam, da mi je ;'pripovedoval Pa vel Inglič-Bar. kak©1Sfe^e-Skrivi V?ki*tži njah dreves in kako je trpel žejo, ker so bili pod drevesom in v bližini Nemci in se ni smel gSAfiJ.aljLlga ne bi opazili ter je moral lačen in žejen čakati, da so odšli''Nemci soitakratrtarhelJElio i*p*eoeBa- U« vse ozeinije in/ je le;kfešati: i imel ^lep>Odnos do "de lavcev in i?službencerar:tel.\ie.rtenieijii)r na medsebojnem.zaupanjii^V istem čaju;sesi navezal stike rtudls Totorotri* vodjem pad4 jetja »Cehoetaklo«'v^^Sent1l5ii4u., Pri^iijeM sem že pred,;vojno>;narbeal steklenice'* on svojb hišnoolekamo. Tbtieirje 'biT> zaveden Delvin -tudi) gocečpriataš OF. Danimi je mnoga* materiala 'za. ibOrcej i posebnofše itsr* movke, -kinsaonjiisolga pTipomriglea da-hso borci'•>'laže-;: patehesMri todl^jhudo.' s«!m: • srečal nemžkega Tajaka^f ikibopieOje i ttetanaibjiki vprašal; kamasein. inkrnanijeBb Ko š*mlrnU vsaSi ±azloSSL, smip. j tejrBksiHda I beinoardttian ifoomerjeBbdgtoalgnarržandauTOsirijp; viiGOe rfenjoolvds^rkjflinsj* iapovjedaiiUda nienjS prijeCbczaJo, oKcrvsetBR'narnera\4aLoJirJrtitoiOe tapiti nčSzrtroetio f^Orovo; TBnttalondVfjirigli-ieo 249 mu. mene pa obsodili na šest mesecev prisilnega dela. V Mauthausenu sem mo ral delati v kamnolomu, kjer so me kamni ranili po nogah. Ko sem zbolel in tako oslabel, da nisem mogel več opravljati težkega dela, so me strahovito pretepali. Ko sem se vrnil s tega obiska domov, sem šel na žandarmerijo in povedal vpričo ne kega gestapovca vso zgodbo s pripombo, da je tako ra\-nanje z ljudmi nečloveško, nakar se je gestapovec cinično nasmeh nil in rekel: »Je pač vojna.« Imenovani fant je nekaj dni kasneje umrl. Leto 1943 To leto je bilo zame najbolj kočljivo, ker sem bil vpleten v več dogodkov, a so se srečno iztekli. V tem letu je bilo v dolini veliko žrtev, drznemu partizanu Baru pa se je posrečilo več akcij, ki so Nemcem povzročile precej neprilik. Med nemške žandarje v Gorenjo vas je prišel zelo zagrizen in strupen mož. ki se je pisal Ottitsch in so ga nemške ob lasti imenovale za »ortsgruppenleiterja NSDAP«. Oglasil se je pri meni v ordi naciji zaradi obolenja, ki ga je že dalj časa mučilo. Imel je ognojene vse dlesni in me prosil, naj ga rešim težav. Začel sem ga radikalno zdraviti in ga v dobrem tednu pozdravil. Cez kakšen mesec, ver jetno v juniju, je prišel k meni Matevž Miklavčič. ki je sprejel od Nemcev neko funkcijo. Povedal mi je. da mi je prinesel tako imenovano »zeleno državljansko iz kaznico« in zahteval od mene. naj mu izročim tisto, ki smo jo vsi prejeli m nas je naredila za »nemške državljane do preklica«. Ko sem mu povedal, da se mi zadeva zdi nerazumljiva, mi je povedal, da je pač dobil tak nalog. Postal naj bi torej pravnoveljaven nemški državljan. Ker sem imel to za velik »madež«, sem šel nekega dne v Kranj, poiskal neko nem ško uradno osebo, ki sem jo dobro poznal in vedel, da ni navdušen nacist. Zaupal sim ji, da sem zaveden Slovenec, in prosil, naj poizve. kako je prišlo do tega in če bi se dalo anulirati. Odgovorila mi je, da bo skušala zadevo urediti v Celovcu s pripombo, da je zadeva zelo delikatna. V nekaj dneh sem prejel pismo, da je tako odločil »Gaupersonalamt« v Celovcu in da bi se dalo anulirati, samo ne brez večjih posledic. Razumel sem. Ce bi hotel stvar »pogrevati«, mi grozi, da me od- ženejo v Begunje. V pismu je bilo tudi sporočilo, da se je vse izvršilo na pobudo »ortsgruppenleiterja«. Na ta način sem izvedel, da se imam za »uslugo« zahvaliti Ottitschu, ker sem ga pozdravil. Navedel sem že. da sem za partizane ordiniral med drugim tudi pri Anžonovcu v Srednji vasi. Tam so bili včasih tudi za upni sestanki ilegalcev. Dne 18. julija sem dobil sporočilo, da se moram popoldne ja viti pri Anžonovcu. kjer bo tak zaupni sestanek. Ko sem prišel na dogovorjeni sestanek, sem tam našel Maksa Krmelja- Matijo in tri druge udeležence. Osnovna tema pogovora so bili različni poskusi okupatorskih organov za sodelovanje s partizani, ki so se bili takrat pojavili in katere smo ocenili kot sumljive in ne sprejemljive. Debata je bila zelo živahna in glasna. Kar naenkral se pojavi hišna gospodinja in nas prosi, naj ne bomo tako glasni, ker so pod nami v gostilniški sobi vsi po ljanski žandarji. Na to prošnjo reče Kr- melj: »Hvala, Micka! Sedaj lahko brez skrbi razpravljamo dalje, ker nas varuje jo poljanski žandarji.« Nekdo je tudi predlagal, naj bi napadli Begunje in osvobodili številne talce, ki jih imajo tam Nemci zaprte. Temu pred logu sem ugovarjal z utemeljitvijo, da Nemci gotovo računajo na to možnost in so nanjo tudi pripravljeni. Ob takem po dvigu bi padlo najmanj dvesto borcev, Nemci pa bi, če bi jim slabo kazalo, go tovo postrelild vse talce, preden bi se vda li. Končno je še nekdo pripomnil, da so na progi Jesenice—Gorica Nemcem ug rabili vlak in pri tem zajeli štiri nemške oficirje. Ko so Nemci za to zvedeli, so za grozili, da bodo za oficirje, če jih partiza ni ne bodo izpustili, postrelili v Begunjah večje število talcev. Zedinili smo se, da so Nemci pozabili na svoje oficirje in da ni padlo zaradi njih večje število tal cev. Komaj 14 dni po našem sestanku pri Anžonovcu so se pokazale posledice Preve like zaupljivosti nekaterih do organov okupatorja. Bil je to ognjeni krst Pre šernove brigade. Ker so ti dogodki pote kali takorekoč pred mojimi očmi, naj jih opišem, kolikor se po tolikih letih še spo minjam. Dne 1. avgusta je bila lepa nedelja, ko je sosedov sin zbežal v partizane, ker bi moral iti v nemško vojsko. Dne 2. av gusta zjutraj me je zbudilo močno To potanje težjih vozil. Stekel sem v zgornjo sobo in opazil, da se pomikajo cele kolone tovornjakov in avtobusov, polne nem ških vojakov, v treh smereh: proti Zirem. Lučinam in Zirovskemu vrhu. Ko sem pričel zjutraj kot običajno ordinirati, je 250 v čakalnici čakal starejši možak iz Hlav- čih njiv, po domače Povh. Preden sva se začela pogovarjati, je pričelo pokati. Stre li, rafali in eksplozije so si bliskovito sle dili. Ko sem opazil, da je možak preble- del. sem mu povedal, kaj sem zjutraj vi del. Na to mi je dejal: »Ubogi fantje!« Povedal je. da je ponoči skozi Hlavče nji ve šla velika kolona partizanov, ki so bili videti zelo utrujeni, slabo oblečeni in še slabše oboroženi. Pokanje se je medtem okrepilo in je postajalo vedno bolj silovito ter je tra jalo ves dan, ponoči pa smo videli, ko so Nemci spuščali rakete in teren osvet ljevali z žarometi. Naslednji dan so se pojavila še letala, ki so z bombami zasula naše borce, kjer so se pojavili. Nas, ki smo vse to videli in slišali, je spreletava- la le ena misel: »Izdaja.« Tretji dan je streljanje ponehalo in Nemci so se pričeli vračati in se vzpenjati na avtomobile, pri pravljene za odhod. Ko pa so oficirji že dajali znamenja za odhod, smo zaslišali, kot Nemcem v posmeh, za Gorenjo vasjo rafal iz brzostrelke. Ta rafal je nemške oficirje tako šokiral, da so se sredi ceste zbrali in posvetovali, kaj naj naredijo. Cez nekaj minut je eden iz gruče, ver jetno je bil komandant, zamahnil z roko in Nemci so se odpeljali. Kmalu smo iz vedeli podrobnosti o tem žalostnem »og njenem krstu«. Žrtve, domačine so ljudje spoznali in pokopali. . . Zadeva z mojim nemškim državljan stvom ni potekla brez neprijetnih posle dic, ker sem kmalu potem prejel poziv, naj se zglasim v Kranju na vojaškem naboru. Ko sem se javil na določeni dan v Kranju, sem se znašel v družbi »folks- dojčerjev« iz vse Gorenjske. Bilo me je tako sram, da bi se najraje v zemljo vdrl. Imel sem pa srečo, da me je zdravnik na borne komisije kot stanovskega tovariša prijazno vprašal, če se čutim zdravega. Rekel sem mu, da čutim težave na srcu. posebno, če grem v hrib. Ko mi je preis- kal srce. je stopil k polkovniku, ki je bil predsednik naborne komisije in je z njim nekaj razpravljal, potem se mi je pri jazno nasmehnil in mi povedal, da sem opravil. Začudil sem se, ko sem prebral izvid, ki se je glasil, da sem sposoben le za vojaško službo v domačem kraju, v drugi nadomestni rezervi, kar pomeni, da sem nesposoben za vsako vojaško služ bovanje, kljub temu, da sem bil izredno krepak in mišičast. Dne 18. junija (točen datum, kdaj se je to zgodilo, sem izvedel šele pred krat kim od pokojne Cilke Ferlanove, ki je takrat bila lastnica gostilne, v kateri se je dogodek pripetil) sem bil pri nekem bolniku v Javorjah, avto pa sem pustil pod klancem v Podobenem. Ko sem se po obisku vrnil do avta, so mi povedali, da se je medtem kar na lepem pojavil partizan Bar, ki so ga poznali po celi Poljanski dolini. Bar je prisilil šolskega nadzornika Kržišnika. ki je prišel z mo torjem v Podobeno, da ga je vzel na mo tor in ga odpeljal proti Poljanam. Kržiš- nik je naglo vozil, tako da je črna pe lerina, ki je bil vanjo Bar ograjen, kar vihrala. Kržišnik ga je moral peljati skozi Poljane mimo žandarmerijske postojanke. Tu je v gostilni Pri Anžku ubil žandarja Gorjanca, ki je bil Slovenec in nevaren ovaduh. Dobre pol ure po tem dejanju je bil Bar, kot sem pozneje izvedel, že v Malenskem vrhu. Vse pa se je zgodilo takole: Bar se je v bližini gostilne oglasil pri znancih in vprašal, če so v bližini žandarji. Izvedel je, da so bili v gostilni, a so odšli domov in pustili v gostilni Gor janca samega z drugimi gosti. Bar je pri šel v gostilno, se nagnil čez nekega gosta ob mizi in Gorjanca ustrelil. Nemci so po tem dogodku več ljudi iz Gorenje vasi od peljali in jih tudi kmalu izpustili, ker se je izkazalo, da takrat niso imeli nobenih zvez z Barom. Dne 21. junija pa so Nemci iz Begunj pripeljali 10 talcev, jih prive zali k drevesom pod vasjo in ustrelili, kar nam je bilo dokaz, da je moral Gor- janc delati Nemcem »velike usluge«. Naj sedaj še povem, kako sem še v is tem letu naletel na enega glavnih Ro- zumekovih agentov — Hojana. Dne 13. novembra so me klicali na Hotavlje, da bi nudil pomoč človeku, ki ie skozi okno opazoval spopad med Nemci in partizani in bil pri tem slučajno ranjen. Z avtom sem prišel do ranjenca, in ko sem bil go tov, je prišel k bolniški postelji partizan in me vprašal, če sem zdravnik. Ko sem mu pritrdilno odgovoril, mi je dejal: »Z me noj boste šli.« Ko sem mu povedal, da ne mislim iti z njim. mi je dejal: »Ce ne boste šli, bom ob glavo.« Odvrnil sem mu: »Ce je tako, pojdiva, ker zaradi mene ne sme nihče priti ob glavo.« Ker sem vzel s seboj mlajšega sina, sva oba sedla v avto, borec pa je sedel na blatnik. Odpeljali smo se do Podgore. kjer je bilo več borcev, ki so nas ustavili, ko sem hotel zaviti okoli ovinka. Ustavil nas je namestnik komandanta Vojkove brigade Oto Vrhunc-Blaž, ki mu je borec povedal, koga je pripeljal. Blaž mi je re kel: »Dobro, saj rabimo zdravnike in bor ce,« in pokazal na sina, ki je stal poleg 251 mene*. Ko sem mu povedal, da je sin ko ma} dopolnil 14 let., ga je pufajil in mu naročil, naj doma pove,-te j se je zmenoj zgodilo. Sin se je žalostno ločit od mene •fev se podal peš proti domu. Ko nam je na ovinku že skoraj izginil izpred oči, zakli- Če Blaž: »Fantič, pridi nazaj;: iSel boš z očetom in bos doživel mnogo zanimivega!« Sift se je vesel vrnil k nama in odpeljali srfte se dalje-do Trebije. kjer smo se usta vili pri Bezjako. kjer je imel Blaž nek op ravek.. 'Pot-smo nadaljevali do trebi jskega mosta, kjer mi je Blaž velel ustaviti avto. Naročil je nekemu boreu. ki je znal Sofi- rati, naj vozi dalje. Borec mi; je odvrnil: 6Tovariš namestnik, oetta je minirana. kot ti je žnan&« B>laž mu 5e odvrnil. prispel brez nezgod. Naprej do Sela sem vozil jaz. Pri Pintarju smopreč- k&}i:Sofo in se ustavili pri Modrijanbv- cu, kjer je bil štab brigade. Ker je bi! komandant Vojkove brigade- Milan To- mine odsoten, smo "se peljali'/&aljte skozi 2$rl do Petrona, kjer smo naleteli mv ko mandanta, ki je pravkar vstopal V rešilni voz, ki so gapred nekaj-dnevi zaplenili Nemcem. Spotoma sem povedal Blažu, da sett'povezan z Matijem in da dvomim, če b6von soglašal'g terri, da ostanem v NOV Bišl.ž je to povedal korhandantu. riakar-se je- ti usedel v avto. Or}rJerja.li'rsmo .se v Novo V&š. kjer je bila tehnika in telefon' KPma$«iafl4 je.ikskšna mro islsadvzviezo z obJastniTO:k(Omitej§m, :ki je bil takrat v Martinjem:vrhu,; da je/alednjič, Jje igovearil s iKrmeljenji ki mu je ..svetoval,, naj naju sri«iHpra.jzpustii da ,se z .avtom.;vnt«.va :v GojaenjiOr.vas.; ,::•.->Y. boni bi.c. :, Ker se je medtem Že znočilo. so nama, ker je pričelo tudi močno $(*zeiMi, sve- lbvai,:Tfa?ie Vrfteva' V'štirb bfjgade;'kjer bi prehodila.. V štabu brigade 'se'm se se znanil z namestnikom komisarja Anto- hom.Mftičem-Markdm. Tu sem srččal tu di človeka, ki se mi je zdel znaniijišem so pa mogel spomniti; kje sem ga že; srečal- Stopil :sem' k njemu, da." ga boždravim kot znanca, pa'ml je rekel. '6!a se' nisva šd' nikdar• videla,i o\v' se- mi; je zdelo čud no, eat®- sem vprQSal'tov.'"MiIičai' kdo je ta'človek. Milic mi je povedM, da je bivši jUgos4ovah8ki'jnE(jOrr--lioj-S8lv ki je načel nik štaba brigade.'-Bojana nisem več vi- del^tičfno pa 'se nii je^dfelo", !da me ni hotel spoznati. Sele-kasrieje-sefri fee-'šporW- nrl. da naju je sezrffcM ihd^: V«Seeki ki fe bil v Goreb.j4frvti'*i! koftMSHdafit šekJ torj&! utrj*v?3riih i*e?.' (Aflt&rMilič-Marko1 je bil. ko sem ga ponovno.srečal. koman dant goriškega vojnega področja, kjer sem bil sanitetni referent. Vedel se me je dob ro, spominjati in tudi tega. kako me je bil Hojan zatajil.) Vojkove! so nama po stregli iz dobro večerjo in s sinom sva prenočila v posteljah, ki so bile priprav ljene za oficirje. Dobro se spominjam te noči. ker sem slabo spal in je vso noč močno deževialo. tlel Zjutraj so nama postregli ž dobrim zaj trkom, ker je vso noč lilo, je Sc-ra^tfko narasla, da je' ni bilo mogoče i- avtom prečkali. Komandant je predlagal, da bi naju on peljal, dokler je pot prevozna. Komisar Milic nama je napisat prepustni* Co in potrdilo za avte-.: čebf ga slučajno izgubil. Komandant naju •• je peljal do Klq4ja pod Zelenakom. ker dalje'cest3 ni bila več prevofena'.: Domov sva prišla vsa premočena, ker je zelo deževala Di**- mači so že vedeli, kaj s*' nama je pri- petflOf vedela pa je tudi žežandarmerija. kamor sva se motala javiti Poleg- doma Čega'komandirja, ki naju je "pofcnaf, sta btttt navzoča 'tudi zagrizeha komandirja iz ZirOV m Snvodhj«:' (Nemci^ so-nekaj dni'prej zapustili postojanki'"ZirT in So- vbdenj lm':niso več imelrv -teh dveh kra- jih'svojih' postojanki Zirovski komandi* je hotel izvedeli Vse podrobnosti.-v ka terih hišah sva bili in 'fcakb1 so partizani oboroženi. Povedala -$vav'jim. da je bri gada odlično oborožena^ kiij več paP-ifiSo izvedelS "ken. sva se delala, kot ..da. "ne poznava i Žirov;; -Ker sem še /delal zelo 12- črpawegai'jse gorenjevaški komaaidir sve toval, jsa j me za®nk*a t pustijo-pri miru ter.da bo že kasneje napravklMin. odpo- slailiiporočilO'0 dogodku, kar «e pa ni zgo^ dlloy ker! so v>naslednjihTdneh imeli ipren vet .dela in so na to pozabili. Oba spi nom 'svai imela srečo,11 kajti 14>!noverhbrd se: ijepričelai novembrska'hajka, ki jx j» verjetno le težko preživela. Naj opišem še. kaj je bilo ž mojim' av tomobilom.'.1^', se je prfčefe hajk^ seni bil. prepričan; da ga nč/ bom' več' Videl. Na srečo sGm se zmotil. Tik preden seje začela' hajka je komandant Vojkove pri- gacfe Milan ;Torhinc odredil, naj avto >>za- bunkajo«. Borci so ga. zapeljali v bližnji kozoičejk in ga zasuli s'praprotjo..'Nasled nji dali/je močno snežilo.'\n ni bilo zara di,' fega'.' okoli kozolčka nobenih sledov, J4.kV.5a'Nemci avtomobila niso našli. Pre- setlečeri sem b'il, ko so mi kak teden po hajki prinesli listek, naj pridem;na Seio pb &M, č&:š& n?ti"lčaj rie;^godi. 'l^ajel ser^lvj^eanf^z^tt.-ljud-ii natoSfl ';ha' voz Vse'jk>trehrio,; *eV šerrT^edel/dla borfl aVtčl 252 zaradi razdrte ceste le s težavo spravil domov. Avto sem dobil, a brez ključev, tako da ga ne bi mogel vžgati. Iz ploče vine sem izdelal ključ in. sem z njim vžgal motor. Po dobrem mesecu mi je nek bcrec iz Zirov poslal originalne klju če. Ker sem dobro vedel, kaj mi avto po meni na obsežnem terenu, sem vzel iz njega akumulator in ležaj sprednjega ko lesa ter oboje odnesel Leopoldu Prostor ju, ki mi je oboje hranil do osvoboditve. Ko sem odšel v NOV, sta sinova avto za- bunkala z drvmi. tako da sem ga po osvo boditvi uporabljal do leta 19-37. Omenil sem mojstra vseh del Leopolda Prostorja. Ta mi je v moj univerzalni aparat za zdravljenje z električnim to kom spretno vgradil kratkovalni spre jemnik, tako da sem do odhoda v NOV lahko poslušal, kaj se godi po svetu in z novicami seznanjal zanesljive ljudi in jih hrabril. Ko pišem te svoje spomine, ne smem pozabiti, da mi je moja žena tudi v naj težjem času veliko pripomogla. Naj. ci tiram izjavo, ki sta jo za sprejem v član stvo ZB podpisala prvoboroa Maks Ka- lan (prvi ilegalec, ki sem ga obvezal) in Valentin Hren (ki se je z njo zmenil, kdaj, kje in kako me bodo »napadli«, da bom, ne da bi bila družina prizadeta, odšel v NOV): »Podpisana izjavljava, da je tov. Gregorčič Berta, žena zdravnika iz Gore nje vasi, sodelovala v NOB od 1941 do os voboditve. Predvsem je v lekarni delala zdravila in jih oddajala v velikih kolir činah. za borce in aktiviste. Vsa zdravi la in obvezilhi material se je izdajal brez plačno, brez vsakega povračila. Poleg te ga je imenovana vedno pomagala svoje mu možu pri nudenju pomoči ranjenim in bolnim borcem ter pri operativnih po segih in skrbela, da niso njegova pota vzbujala pozornosti okupatorja. Končno je pomagala razpečavati propagandni ma terial in prenašala poročila. Ker je bilo njuno sodelovanje splošno znanq, je bila po moževem odhodu v NOV izpostavljena strogi kontroli in surovostim belogardi stov, ki so se naselili v zdravnikovem do mu, in je bilo-„njeno življenje stalno og roženo, ker so jo snjatrali za talko.« Naj povem sekaj o Nemcih! Pojnojih izkušnjah so nam bj.li, razen redkih iz^ jem, i najbolj nevarni in zagrizeni po- nemčeni Korošci. Veliko sem našel Nem cev, iz vsega »rajna«,, ki so bili dobri, ra zumevajoči jn uvidevni zaniaš trpinčeni narod- Med-.njimi soi.blli tudi taki, ki so vedeli, da nimajo kaj: iskatri v naši de želi. V februarju 194,2 sem- bil; klican v oddaljeno nemško postojanko,: kjer je nej- kdo- obolel. Ko sem' opravil z bolnikontt, so me vprašali, kako se kaj počutim v teh težkih razmerah, ki so se pojavile. Med razgovorom se je oglasil eden navr zočih in je rekel vpričo komandirja po stojanke: »Ne vem, kaj iščemo v tej de želi. Slutim pa, da bo, preden bodo go zdovi ozeleneli, tekla v potokih naša in slovenska kri.« Dogodki so pokazali, kako prav je prerokoval ta poštenjak, usoda pa je hotela, da je ta graničar zdrsnil na zaledeneli strmini, a se mu je med pad cem sprožila brzostrelka in ga ubila. Sam sem po nekaj dnevih videl, kje je iz krvavel, saj se je na snegu poznala široka rdeča sled. Nekoč, ne vem več kdaj, vem pa, da je bilo ob neki »hajki«, sem se seznanil z zdravnikom-ginekologom, ki je kot rezer vist služil v nemški vojski. Med pogovor rom sem spoznal, da ni navdušen za na cizem in zaupno mi je priznal, da ne ver jame v Hitlerjevo zmago. Ko sem mu de jal, da sem istega mnenja, me je vprašal, kaj bo potem. Pristavil je, da se boji, da bo vojni sledil komunizem 'ter me vpra^ šal, če se jaz tega bojim. Odgovoril sem mu, da se ga ne bojim, ker imam čisto vest, njemu pa zatrdil, naj se ne boji, ker sem prepričan, da se njegovih rok tis drži kri nedolžnih ljudi. Ob kapitulaciji Italije so me poklicali v oddaljeno postojanko, kjer je bil ra njen italijanski zdravnik, ki jo je »sku pil«, ker se je neka enota Italijanov uprla položiti orožje. Ko sem oskrbel ra njenca, sem pohvalil komandirja posto janke, da me je poklical k ranjenemu kolegu in mu omenil, da se je zlomila os Rim — Berlin. Namignil sem na prodi ranje Rusov in ga vprašal, če. je opazil, kaj se godi v zraku- (Takrat so za vezniška letala začela z bombami zasipati nemška mesta.) Povedal sem mu tudi, da lahko posluša poročila skrivne postaje »Die Stimme Oesterrejchs«. Po nekaj tecL nih me je obiskal v Gorenji vasi in mi je dejal: »Hvala, da ste mi odprli lOČi. Sedaj vem, da smo na začetku konca.« Nekoč ob hajki je prišel k metki na po svet rezervni oficir 'm mi je rekeL kako škoda je, da je ta lepa dolina,, ki je g njej toliko slišal, prizorišče takih bojev. Ko sem ga vprašal, [Od kod poBnato do lino, mi Je-povedal, da ve zanjo od očeta; ki je imeiprijatelja-umetnikai, ki.mu iT« o ;nj#} veliko pripovedoval. Povedal .mi-j« tudi. da;.je. očetovi.prijatelj mlad umrl ihjda ni,mogel nikoliipoeabitl, kako.žar lostemnje,:Mit:gDgrebi tega :raadarjenega 253 umetnika. Ko sem ga vprašal, od kod je doma, mi je povedal, da je iz Kaissers- lauterna. Ko sem to slišal, sem takoj ve del, da je bil nadarjeni umetnik nas poljanski rojak slikar Janez Subic. pri tem p3 pomislil, kako majhna in okrogla je naša zemlja. Za konec naj povem še eno zgodbo. Nemški žandarji so šli kosit v neko hri bovsko vas, kjer so bili vsi moški v par tizanih, doma pa so ostala samo dekleta in žene. Med košnjo so jih zagledali be logardisti, ki EO šli iz ene od bližnjih po stojank. Ker so mislili, da kosijo parti zani, so začeli obstreljevati Nemce Končno so beli le spoznali svojo zmoto in se jezno odstranili, ker so videli, da so Nemci pomagali partizanskim ženam. Naj končam svoje spomine z resnico: »Čudna so pota usode.« Dr. Milan Gregorčič 254