/M S K i GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKKfiA OKRAJA KOPEK 21. MARCA 19G1 -k POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO X. — ŠTEV. V¿ OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOPER SPREJEL DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN ZA LETO 1961 K NA V Minuli torek sta zbora Okrajnega ljudskega odbora Koper sprejela okrajni družbeni plan in proračun za leto 1981. Temu pomembnemu gospodarsko političnemu dogodku našega okraja sta prisostvovala tudi ljudska poslanca Branko Babič in Janko Iludolf. V uvodu k razpravi je podpredsednik OLO inž. Peter Aljančič med rugim dejal: Družbeni proizvod, ki dejansko predstavlja rezultat vloženega dela, naj bi se letos povečal za 18 "It v celotnem gospodarstva, v družbenem sektorju gospodarstva pa celo za 20 *U, kar predstavlja vrednost pet milijard dinarjev. Te je toliko, kolikor znaša vrednost družbenega proizvoda v celotnem zasebnem gospodarstvu in nam dokazuje hitro rast družbenega sektorja v gospodarstvu, ki bo letos dosegel že 86 "It vrednosti. Najmočnejši panogi gospodarstva sta industrija in promet. Tudi razvoj trgovine in obrti je hitrejši, čeprav še vedno zaostaja za osnovnimi proizvodnimi panogami. Vse kaže na hitro industrializacijo našega okraja in mnogo hitrejši razvoj nekmetijskih dejavnosti, pri tem pa se postavlja vprašanje, če se relativno zaostajanje kmetijstva nc spreminja v absolutno zaostajanje, Zato bo potrebno proučiti stanje POTOVANJE PREDSEDNIKA TITA PO AFRIKI V GVINEJI IN MALI Predsednik republike Tito je ,obiskal Gvinejo, kjer so mu pri-edili prisrčen sprejem. S • predsednikom Sekou Tourejem, ki je bil pred dvema mesecema na uradnem obisku v naši državi, je razpravljal o poglabljanju stikov med Gvinejo 'in Jugoslavijo, o vlogi nevtralnih držav pri krepitvi miru v svetu in o procesu razvoja naprednih sil v Afriki. Jutri pa bo predsednik Tito kot prvi šef neke tuje države prispel v republiko Mali, kjer bodo njegov obisk slavili kot nacionalni praznik. Nagrade,Srečka Kosovela' za ieffo 1961 Kot vsako leto bodo tudi letos po-deflili zaslužnim ljudskoprosvetnim delavcem nagrade iz sklada »Srečka Kosovela« za leto 1901. Na predlog predsedstva Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev in po odobritvi Sveta za prosveto in kulturo ODO Koner prejmejo letos nagTade: BOŽA BRECELJ, profesorica na gimnaziji v Postojni, za dolgoletno aktivno ■ delo v Svobodah in prosvetnih društvih. V Postojni se je uveljavila zlasti kot režiserka in igralika ,ter organizatorka kulturnih prireditev; MIHA CERNIC, upokojeni oficir JLA in tajnik prosvetnega društva v Hrvatinlh, za požrtvovalno delo pri ureditvi kulturne dvorane. Po njegovi zaslugi nenehno raste kvaliteta raznih sekcij prosvetnega društva v Hrvatinlh; NICCOLO CHICCO, delavec v tovarni Delamaris v Izoli, za aktivno in uspešno delo v italijanskem kulturnem krožku v Izoli; MIRKO COK, upravitelj osnovne šole -v Luciji, za uspešno vodenje opd »Svobodam v Luciji in aktivno delo v dramski skupini in pevskem društvu; JOŽE DEGAN, nameščenec podjetja Istra-Benz v Kopru, za agllno vodstvo vsega ljudskonrosvetnega življenja v Šmarjah nad Koprom; RUDOLF DEKLEVA, delavec v tovarni Iplns v Podgradu, za aktivno delo v PD Tomo Sorli v Podgradu od leta 1940; SILVO DORNIK, novinar Radia Koper, za vsestransko ljudskoprosvetno in organlzatorsko delo; IRENA GABRENJA, učiteljica v Prestranku, za aktivno delo v dramski družini, zlasti s pionirji; CVETKA GANTAR, upraviteljica osnovne šole v Bukovju, za usoešno dolo z mladino, ki Jo je pritegnila v PD Podgora; MILAN IIANZEL, uslužbenec iz Storij pri Sežani, za ureditev kulturnega doma ln klubskih prostorov PD »Zorko Bekar« in aktivno delo v dramski družini; BRUNO KLANCIC, uslužbenec Obnove v Izoli, za vsestransko uspešno delo DPD »Svobode« in aktivno delo v več sekcijah; JAKOB RUSJAN, gradbeni delovodja pri pod'etiu Topol v Birski Bistrici, za usoešno organizacijsko delo pri DPD »Svoboda« in "a aktivnost pri moškem pevskem zboru; IVAN SILIC, nameščenec Radia Kooer, za večletno uspešno vodenje glasbenega sosveta in delo na vseh področjih glasbenega amaterizma in milivoj sirca, uslužbenec iz Du-tovelj, za več kot desetletno aktivno dolo v PD »Venček«. Podelitev nagrad bo v soboto, dne 25. marca 1901, v sejni dvorani OO SZDL v Kopru. kmetijstva in mu v perspektivnem programu odrediti tisto mesto, ki mu pripada ob uvajanju uspešnega tempa v industriji. Celoten dohodek gospodarskih organizacij v družbenem sektorju bo letos dosegel 100 milijard dinarjev. Od te vsote orioade okrog 71 'It na materialne stroške in nabavo blaga, na narodni dohodek pa okrog 20 'It. Ta podatek kaže, da je štcclnia in racionalno trošenje surovin'ter potroš-nega materiala v gospodarstvu našega okra1 a izredno pomemben činitelj. Spremmeba strukture stroškov v korist narodnega dohodka za 1 'It ki hi jo dosegM z zmanjšanjem materialnih stroškov, pomeni mililardo dinarjev več sredstev za osebne dohodke, sklade in družbene potrebe. Letos bo na voljo okrog 75 milijard dinarjev poslovnih sredstev. Tako bo moč od te vsote prisncvatl za povečanje osnovnih sredstev tri četrtine in za vrednost obratnih sredstev eno četrtino. Ob tem velja omeniti, da bodo trije dinarji osnovnih sredstev lahko ustvarili en dinar nove vrednosti ali narodnega dohodka. Največ poslovnih sredstev pa potrebu'e promet, kjer se ustvari na pet dinarjev poslovnih sredstev en dinar narodnega dohodka. Družbeni plan predvideva, da se bodo povečale skupne investicije v tem letu za Z2 'It. V nadaljevanju svojega ekspozeia je Inž. Peter Aljančič omenil značilnost letošnjega družbenega plana okraja glede investicij, ki se bodo za negospodarske dejavnosti povečale za okrog 40 'It, za gospodarske dejavnosti pa le za 17 "It. Letos bo na novo zaposlenih okrog 2200 oseb, in s povečanlem storilnosti dela naj bi tudi naraščali osebni dohodki proizvajalcev. Ko je govoril o planih v posameznih gospodarskih dejavnostih v tem letu, je predvsem omenil potrebe industrij, ki lahko na osnovi sedanjih zmogljivosti in predvidenih rekon-strukvir doseže še boljše gospodarske rezultate. Letos bodo začeli s povečano proizvodnjo nekaterih novih proizvodov, kot so umetne smole podjetja IPLAS v Konru, poMvilni acetat emulzije, citronske kisline iu razna hranila v prahu- tova-ni »Lesonit« bo po svoji rekonstrukciji povečala proizvo-ln'o na 18 tisoč ton, tovarna TOMOS bo že letos izdelala 00 tisoč mopedov ter zmontirala okrog G00 2 CV avtomobilov, obrat Telekomunikacij v Sežani bo prevzel del proizvodnje sprejemnikov in televizorjev, v Postojni pa bodo začeli graditi prostore za Izdelavo feritov. Vse torej kaže, da bo močno porasla izdelava proizvodov kovinske, lesne in tudi živilske s-troke, če bo vzpo- redno z vlaganjem investicijskih sredstev omogočeno uvajanje avtomatizacije in elektronike, odpravljanje ozkih grl in uvajanje sodobnejših ter popolnejših tehnoloških postopkov. Družbeni plan predvideva znaten porast kmetijske proizvodnje ter drugih gospodarskih panog. In če bo tudi storilnost delovnih ljudi naraščala, bodo naraščali tudi osebni dohodki proizvajalcev. Analize namreč kažejo, da je možno doseči v letošnjem letu povprečje 26 tisoč dinarjev m"-sečno na zaposlenega in upoštevajoč prejemke upokojencev ter drugih upravičencev do rednih mesečnih prejemkov (rente, otroški dodatki itd ) bo povprečni dohodek na prebivalca v našem okraju 166 tisoč dinarjev letno. V obravnavi o proračunn okraja Koper za letošnie leto sta oba zbora Okrajnega ljudskega odbora sprejela proračunske postavke z nekaterimi manjšimi spremembami. Letošnji okrajni proračun predvideva 990.261.000 dinarjev dohodkov ln Izdatkov. Nato sla oba zbora obravnavala v popoldanskem zasedanju še nekaj upravnih in gospodarskih vprašanj. Pred koledarskim nastopom pomladi nam je narava poskrbela še /i presenečenje: po suhi in brezsnežni zimi je minulo nedeljo pokrila r. belo odejo vso Slovenijo razen obalnega pasu, kjer je padal le zelo dobrodošel dež. Na zgornjem področju koprskega okra a pa je sneg pokril polja in pobelil gozdove, da je bila videti kot prava zima. čeprav je že toplo sonce postavljalo na laž nenadno spremembo. Na sliki je očak Nanos s prikupno vasico Razdrto v svojem vznožju minuli ponedeljek, ko se je novi sr.cg še upiral toplemu soncu PRED KONFERENCO SOCIALISTI CNE ZVEZE KOPRSKEGA OKRAJA Na tretji redni konferenci So-cianstiene zveze delovnega ljudstva koprskega okraja, ki bo 13. in 14. aprila v Portorožu, bo brez dvoma največ govora o dosedanji in pr.hodnji vlogi članov SZDL pri krepitvi socialističnih odnosov, o usposabljanju delovnih ljudi za uspešnejši razvoj našega gospodarskega in komunalnega sistema in o idejnopolitični vzgoji državljanov. Ko je plenum okrajnega odbora SZDL Koper minuli ponedeljek razpravljal o delu članov, krajevnih in občinskih organizacij SZDL ter o delu okrajnega odbora SZDL v preteklih dveh letih, je prišel do bogate bilance. V našem okraju je 53.700 članov Soc'alistične zveze, kar je že 76 odstotkov vseh volivnih upravičencev. Večina je vključena v najrazličnejše panoge družbene dejavnosti in rezultati njihovih prizadevanj se kažejo v vse večjem tempu proizvodnje, v boljšem gospodarjenju ter upravljanju prosvetnih, zdravstvenih ter drugih javnih služb. Prav ta aktivnost članov, ki iz leta v leto raste, debiva nove oblike in vse bolj bogato vsebino. Zato ni čudno, če člani Socialistične zveze koprskega okraja zainteresirano spremljajo izvajanje družbenih planov komun, okraja in gospodarskih organizacij, se vključujejo v soodločanje na vseh področjih in postopoma sami ure-juieio svoi" kmunalne probleme. Tako so na primer na pobudo Socialistične zveze naši ljudje v minulih dveh letih opravili 517 tisoč 756 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 76 8 miliiona d;-narjev, in če upoštevamo še prispevke liudskih odborov ter go-srioda'-skih organizacij, so s prostovoljnim delom obogatili vred- DESETO ZBOROVANJE ITALI * ANSKE UNIJE ZA ISTRO IN REKO o v o V lepo okrašeni veliki dvorani italijanskega kulturnega krožka na Reki u;ti težišče aktivnosti z osred- f Nerino Gobbn-Gino Re- njega vodstvi n'\ teren okrajev Ica. P ulj ln Koper. Ko je poudaril položaj italllanske man šine v Jugoslaviji. ki uživa enake pravice kot vse druge narodnosti, je tovariš Gobbo spomnil navzoče na položaj slovenske manjšine v Itallu, ki še ne more uživati povsem pravic, zagotovljenih z Memorandumom Izjavil je, da so kliub dobrim predlogom s strani italllanske vlade v Italiji neofašistični elementi, ki ne skušalo samo ovirati slovenske man'šine v dosegi svo'ih pravic, temveč skušajo tudi pokvariti in osramotiti dobre odnose, ki se razvijajo med dvema sosednima državama. To kaželo protislovenski in protliugoslovanski .izpadi, ki so Jih pred kratkim uprizorili v T"-stu ln Benetkah, proti katerim italijanske oblasti niso nastopile s tisto odločnostjo, ki bi jo bilo pričakovati. Potem ko je dokazal ne-s"visolm "..vlržanse. ki so «a zavzeli ob tej priliki vodltel1! tržaških komunistov, je tovariš Gobbo deial, da zhorovanie Unije ne more drugače, kot energično protestirati proti krivicam ki jlh'še vedno trpi slovenska man'šina v Italiji in zahtevati, da italijanska vlada upošteva določbe Memoranduma, saj bo s tem samo olajšan ra-ivoi dobrih sosednih odnosov med dvema državama. PREDSEDSTVO UNIJE Novi odbor Italijanske unije za Istro ln Reko Je na svoji seji izvolil tako sestavljeno predsedstvo: Predsednik: Gino Gobbo. ■ podpredsednika: Andrea Bcnus-sl In Alfredo Ctiomo. Sekretar: Ferruccio Glavlna. člani: Apolllniu Abraml, Zdenka Susani. Marcello Moscarda, Luciano Micheluizl, Antonio Borni". Glacomo llaunich, Plinio Tuin-masini. nosi komunalnih naprav za 141,7 ¡.i.. jOiia dinarjev. Posebno skrb pa so organizacije Socialistične zveze nudile ideološko politični vzgoji državljanov, predvsem vodstvom krajevnih in občinskih organizacij SZDL. Raznih s*eminarjev in predavanj delavskih in ljudskih univerz se je samo lani udeležilo 35.151 ljudi. V našem okraju je 195 krajevnih odoorov SZOL s 119 podružnicami. Od teh je že 88 formiralo 243 sekcij, ki v glavnem proučujejo komunalna, kmetijska, kulturno prosvetna in mladinska, manj pa politična, zdravstvena, šolska in stanovanjska vprašanja. Te sekcije so doslej že dale vrsto koristnih predlogov pristojnim organom za najboljšo rešitev problemov na svojem področju. Plenum okrajnega odbora SZDL je na tej seji obširno obravnaval in ocenil dosedanje delo članov Socialistične zveze na vseh področjih družebne dejavnosti in poudaril, naj bi ob upoštevanju velikega napredka, ki ga je dosegel koprski okraj v zadnjih petih letih, usmerili svojo dejavnost k vskladitvi razvoja posameznih gospodarskih panog. Vzporedno s tem pa naj bi krepili socialistično zavest delovnih ljudi in njihovo odgovornost pri prevzemanju vse bolj pomembnih družbenih nalog. »VELI JOŽE« KONČAL SVOJE DELO NA II. PODETAPI Prejšnji teden je »Veli Jože« položil zadnje bloke za II. nodetapo operativne obale v novem koprskem pristanišču. S tem so podvodna dela zaključena in »Gradiš« hiti z betoniranjem nadmorskega zidu, medtem ko nasiroava pristaniški plato za operativno obalo »Pristanišče Koper«. Z dograditvijo drugega priveza operativne obale bomo v Kopru že konec prihodnjega meseca razpolagali z 271 m obede za prekooeean-ske ladje. Začela pa so se že dela na gradnji tretjega priveza v dolžini 129 m z betoniranjem betonskih blokov v starem koprskem pristanišču. Z dograditvijo tretjega priveza konec letošnjega leta bo prva etapa izgradnje koprskega pristanišča zaključena. N, N. PO DEMOKRATIČNI POTI V SOCIALIZEM V Milanu se je v ponedeljek zaključil 34. kongres italijanske socialistične stranke. Večino glasov pri volitvah so dobili avto-nomisti, ki so v svoji resoluciji nakazali demokratično pot italijanskega delavskega razreda v socializem. Zavzeli.so se za miroljubne napore nevtralnih držav, za pomoč narodom v -borbi proti ostankom imperialističnih in.ko-lonialističnih teženj, za okrepitev vloge OZN v svetu in za razorožitev. Glede notranjepolitičnih vprašanj pa so avtonomisti mnenja, da je potrebno izbrati demokratične metode pri .prevzemu in izvrševanju oblasti, ker je to edina not italijanskega naroda v socializem. Potek kongresa je z živahno razoravo odkril možnost zaostritve odnosov med posameznimi skupinami v stranki, ki se borijo za vodstvene položaje, saj so levičarji s svojo resolucijo zavzeli odklonilno stališče do Nennijeve politike, ki se v marsičem razlikuje od .politike KPI. FAŠISTOM JE SPODLETELO Fašistični provokatorji iz Trsta so tudi v Benetkah, Genovi in Firencah hoteli zasejati nacionalno nestrpnost. Toda v teh mestih jim je spodletelo, ker jih ie ljudstvo krepko nagnalo. V Firencah so demonstrirali koma; eno uro in že prvi fašistični vkliki so meščane tako razburili, da so morali črnuhi ¡pod -policijskim nadzorstvom zaraustiti mesto. Podoben po1 om so doživeli tržaški provokatorji tudi v Benetkah in v Genovi. Vse kaže, da so samo v Trstu -svobodni ter da lahko nemoteno razvijajo svojo revaa-šistično dejavnost pred nosom policije. UPRAVIČENA ZASKRBLJENOST PTKTATORJA , SALAZARJA Ko je Varnostni svet OZN razpravljal o vrenju naprednih sil v portugalski koloniji Angoli, so zahtevale delegacije afriških in azijskih držav, Sovjetske zveze in ZDA temeljito Dreiskavo o pokolih Salazarjevih vojakov v tej afriški deželi. Takšno stališče je zelo zaskrbelo diktatorja, ki je doslei živel od ameriške politične in gospodarske pomoči. Zadnja poroči'a iz Angole pa govore o spooadih med kolonialističnimi portugalskimi četami in enotami vedno bolj številnih dobro oboroženih domačinov, ki se borijo za nacionalno svobodo. KO SE BO SESTAL PARLAMENT Po konferenci krvnikov kongo-škega premiera Lumumbe, ki so jo imeli pred dnevi v Tananarivi Kasavubu. Combe in Kolondži ie predsednik zakonite kongoške vlade Gizenga dejal, da je imela ta konferenca namen razkosati državo. Opozoril je svet na pomoč »nekaterih sil«, ki jo nudijo Kasavubuju, da bi uničili boj Kongožanov za osvoboditev iz^od kolonialističnega jarma in izrazil prenričanie, da je obnovitev normalnega življenia v Koneu možna le. če se bo sestal parlament, ki bo odločil o nadallnji usodi države. TUDI V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI VRE Predsednik Južnoafriške unije Verwoerd je ob povratku v Johannesburg doživel demonstracije. Njegov umlik iz Common-wealtha zaradi ostre obsodbe N S K i Urejuje uredniški odbor, Glavni in odgovorni urednik Rastke Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdnj» CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen Izvod 20 din, — Letna naročnina 800 din, za tujino 1600 dinarjev aH 3,5 am. dolarjev. — Bančni račun 600-70-1-181. Rokopisov iti fotogia-flj ne vračamo. — Tisk in klišeji Uskarna CZP »Primorski tlak. rasistične politike vlade Južnoafriške unije, ki so je izrekle prejšnje dni druge države članice Britanske skupnosti narodov, je povzročil še večji odpor domačega ljudstva. Prišlo je do spopadov med raisisti in njihovimi nasprotniki črne in bele polti. Verwoerd pa je odgovoril z aretacijo desetih afriških voditeljev. Med aretiran-ci so predsednik liberalne stranke, dva protestantska pastorja ter predstavniki afriškega narodnega kongresa, katerega delovanje je v Južnoafriški uniji prepovedano. Pretekli teden so bile v prostorih OLO Koper opravljene oziroma dogovorjene zadnje formalnosti in podrobnosti okrog ustanovitve prvega jugoslovanskega simpozija, za katerega je sprožil zamisel akademski k in ar Janez Lenassi. Simpozij bo deloval v dveh skupinah — vsaka po deset kiparjev. Prva bo klesala, v kamen v čudovitem okolju slovitega parka na Seči pr: Portorožu dru-fa snomlni'1 vaščanov iz Kozjan je bilo taborišče čete na gradu v Ko-zlovcu. Partizanske patrulje so prihajale po hrano tudi v Kozjane, Cetl pa so hrano nosili Dežjot-Janez Zad-nlk, Andrej Volk-Hacin, Ivan Ražem-Bregarjev in Anton Firm. V akciji za pridobitev orožja od italijanske voiske so politični delavci na Pivki doživeli v marcu 1942 hudo izgubo. V organizacijo NOG v Jurda-n'h pri M^tuljah se je vrinil Italijanski podoflclr, italijanski obveščevalec. Ohranien je italijanski dokument o tem n~-iehu itnlHanske obveščevalne službe. Polkovnik, poveljnik XXV. zaščitnega sektorja »Tlmavo«, E D1 Dto je z dopisom (akt št. 89 z dne 21. marca 1942) med drugim sooročil: ». . . Italijanski obveščevalec je Izvedel, potem ko Je obljubil, da bo predal orožje, katerega prenos bo orga-nl7'rnl kuhar na knrabln'erskl postaji Pivka, od vodlteUa NOG v Jurda-n'b di so znolcnili živino v Trnovem partizani, da bodo šli ljudje konec mirca v partizane, da gre nartlza-n^m doh'i da imaio dobro obveščevalno službo , . Pristojno poveljstvo obmejne straže V. arjnadnega zbora pa je poslalo nato (akt št. 02/3308 z dne 22. marca 1942) naslednje povelie: »Dal sem ukaz za aretacijo partizanov. Poveljnikom zaščitnih odsekov sem ukazal: — da okre-pe obveščevalno službo; da povečalo čuiečnost pri utrdbah In munlcijsklh skladiščih; da okrepijo obrambo kjerkoli se bo pokazala potreba . . .« Povelje je podilsal polkovnik, poveljnik Lorenzo Brovarone. \ 25. marca 1942 je bil sestanek v go-sUlni pri Fabjanu v Pivki. Udeležila sta se ga dva politična delavca iz ilirsko-bistriškega okraja skupaj z italijanskim obveščevalcem, od političnih delavcev na Pivki pa Alojz Smrdel ln Franc Kavčič. Na sestanku je bil razgovor o odkupu orožja ln po dogovoru naj bi ga prišla iskat četa partizanov ob 23, uri. Ob 6. uri je bil aretiran Alojz Smrdel, naslednjega dne pa Franc Kavčič; odgnana sta bila najprej v tržaške, nato pa v koprske zapore. Konec marca 1942 se je Ervinova četa krepila iz dneva v dan. Sembij-ski aktivist Anton Samsa-Nace je poslal Ervlnu svojega sina okoli 20. m. Zadnje dni marca je pripeljal Franc 2etko iz Volč dvakrat novince v četo. Najprej je pripeljal dva dezerter-ja, nato pa v gozd pri Stari Sušlci 6 novincev, med katerimi so bili po vsej verjetnosti Ivan Cekada iz M. Bukovlce, Ivan Kreševlč iz Topolca, Leopold Frank lz Kilovč. Ena od akcij, ki Jih preživeli borci ne omenjajo, je bila na železniški progi. Dokumentirana je v sporočilu tržaške prefekture (akt št. 010852 z dne 11. aprila 1942), da sta dva neznanca 28. marca 1942 pri predoru pri zaselku Jakš, na progi Pivka—Ilirska Bistrica, napadla italijansko stražo iz sestava 44. bataljona T. M. Zveze z Loško dolino in dalje z Glavnim poveljstvom slovenskih partizanskih čet je Ervin z malimi izjemami vzdrževal ves čas. Po tej zvezi je dobil obvestilo o prihodu Spa-capanove enote na Primorsko in poslal na zvezo v Koritnico Matevža z Ostrožnega brda. Špacapanova četa, ki se zaradi Izredne zime decembra 1941 ni mogla prebiti na Primorsko, se je lz Godo-viča vrnila najprej v Polhograjske Dolomite, od tam 17. januarja 1942 na Kož-ljek, se zadrževala nato na Mokrecu, Blokah. Po 22. marcu, ko je dobila še dodatno 10 borcev, je odšla preko Javornlka na Primorsko. V Koritnicl jo je 28. oziroma 29. marca pričakal Matevž z Ostrožnega brda in jo povedel k Ervinovl četi k Suhorju. Po Antonu Ferjančiču je Soacaoanova enota prišla 30. mirca 1942. V tej enoti sta bila Milko Spa-capan-Igor ln Martin Greit-Rudi, lcl sta bila poslana na Primorsko predvsem z nalogo, organizirati oartizan-. slce enote na Primorskem. Spacapa-nova enota, v kateri so bili med drugimi tudi Ciril Keržič. Ludvik Vrečar, Peter Tomšič-Kostja, 1c prinesla s seboj mnogo orožja, streliva in vojaške uniforme. (Konec prihodnjič) JANEZ KRAMAR AKTUALNA TEMA Od 1. do 7. aprila 1961 Po osvoboditvi sta bila Izvedena ozemlju FLRJ dva popisa prebivalstva, in to leta 1948 ln 1953, od katerih pa popis leta 1953 ni zajel bivše conc »B«. Zato so leta 1956 na področju okraja Koper opravili samo registracijo prebivalstva. Namen popisa je zbrati popolne podatke o skupnem številu prebivalcev, kakor tudi o strukturi prebivalstva po spolu, starosti, stanu, narodnosti, poklicu, kvalifikaciji in drugih znakih,. s katerimi se omogoča opazovanje osnovnih 'značilnosti razvoja ln gibanja prebivalstva. Razen tega bodo s popisom dobili tudi podatke' o številu, velikosti in sestavi gospodinjstev. Razen popisa prebivalstva pa bo t nekaterih naseljih popisano tudi vsako stanovanje, kakor tudi vsak prostor, ki se šteje za stanovanje, alt v njem iz kakršnega koli vzroka stanujejo. V okraju Koper bodo popiso-. Vali stanovanja v naslednjih nase-* ljih: Ankaran, Divača, Hrpelje, Ulr slca Bistrica, Izola, Koper, Kozina, Piran, Pivka, Portorož, Postojna, Sečovlje, Sežana in v tistih delih naselij Semedela, Salara in Skocjan, kil so vključeni v področje mesta Koper. V naseljih, kjer je izvedena ocenitev stanovanj, bodo pri spolnjevanju stanovanjskega lista uporabljan zapisnike o ocenitvi stanovanj in odločbe o odmeri stanarine. Zato naj prebivalstvo v navedenih krajih pripravi zapisnike o ocenitvi stanovanj oziroma odločbe o odmeri stanarine, tako da bo popisovalec ob popisu imel na razpolago omenjene dokumente ter mu bo s tem omogočen hitrejši popis stanovanja. Popis prebivalstva bo zajel prebivalstvo FLRJ, to Je vse osebe, ki so v času popisa na ozemlju FLRJ, ne glede na to ali so državljani FLRJ ali kake clruge države. Popišejo se tudi tiste osebe, ki so med popisom začasno Izven meja FLRJ (na potovanju, šolanju, zdravljenju itd.) Prav tako tudi vse osebe, ki stalno prebivajo izven meja FLRJ, med popisom pa začasno bivajo v FLRJ (turisti, osebe na delu, šolanju itd,), vendar pa podatkov o teh osebah ne bodo vključili v rezultat popisa. Popis prebivalstva, hkrati tudi popis stanovanj, bo trajal 7 dni, ln sicer od 1. do vključno 7. aprila 19S1< V popisne obrazce bodo vpisovaU podatke po stanju 31. marca 1961 ob 24 uri, to je ob polnoči med 31. marcem in 1. aprilom 1961. Ta trenutek se Imenuje »kritični trenutek popisa«. Osnovno pravilo popisa je, da se z njim ugotavlja stanje v kritičnem, trenutku popisa, kar je zelo važno zaradi rojstev ln umiranja prebivalstva, kot n. pr.: otroka, rojenega 31. marca 1961 (ored polnočjo) je treba popisati; otroka, rojenega po polnoči, to je 1. aprila ali pozneje, pa se ne sme poolsati. Osebe, ki je umrla pred polnočjo med 31. marcem ln l. aprilom, ne popišemo, osebo, ki je umrla ob polnoči ali pozneje, pa popišemo. Pripravo, organizacijo in izvedbo popisa v FLRJ vodijo Zvezni zavod za statistiko in republiški zavodi za statistiko. V okrajih in občinah vodl-io pools popisne komisije, ki Jih po 3. členu zakona o popisu prebivalstva imenu ieio okrajni oziroma občinski ljudski odbori na skupni seji obeh zborov. Neposredni Izvajalci oooisa so Dopisovalci, ki j-lh za to delo usposobijo Inštruktorji. V 4. členu zakona o dooIsu prebivalstva se navaja, da moralo državni organi, samostojni zavodi ter gospodarske in družbene organizacije dati okrajnim in občinskim ljudskim odborom za Izvedbo popisa na razpolago potrebno število svojih uslužbencev in de-lavcev. Z 8. členom tega zakona Je zajamčena tajnost vseh podatkov, ki so z.brani Dri popisu, Oseba, ki pri popisu namenoma odreče podatke, ki iih le dolžna dati, ali da neresnične ali nepravilne podatke, bo kaznovana z denarno kaznijo do 20-.000 dinarjev. Isti 12. člen Dredvideva isto kazen tudi za popisovalce in -druge osebe, ki sodelujeio nrl popisu, če ne varujejo kot uradno tajnost vsega, kar zvejo pri popisu. Naj navedemo še nekaj značilnosti prt popisu prebivalstva glede na Izpolnjevanje poplsnic. Osebe se popi-šeio v kritičnem trenutku (to je ob oolnoči med 31. marcem ln 1. aprilom) kot prisotne v kraju stalnega stanovania, kot začasno odsotne ali pa kot začasno prisotne. Prisotne v kraju stalnega stanova-, nla so vse osebe ki so bile v krltie-1 nem trenutku doma: za take štejemo tudi osebe, ki so bile v tistem trenutku v službi (nočna služba), Zar časno odsotne so tiste osebe, ki so na službenem potovanju, v Inozemstvo, ki služIlo voiaškl rok ali so na orožnih va'ah, osebe, ki so v priporu, v bolnicah ter dijaki ln študenti, ki zaradi šolania stanujejo v lcraju solarna to ie izven doma. Začasno ori-sotne so tiste osebe, ki so bile v fcrf-tifnrin trenutku izven kraia stalnega stanovanja in Jih popišemo ko* za-č-.=no nrl šotne v kraju, kjer Jih zateče popis. , , V=-> porlietia. obrati, delavnice, zadruge ln ustanove bodo izpolnje- , r- v času rt« •'s marca za vse svoje delavce, uslužbence in vajence pomožne liste (obrazec PS-la). Na tab nhvazclh bodo razen imena m priimka napisali odgovore na vprašanja o kraju zanoslltve, ime podietja, ustanove 'delavnice, zadruge, kjer Je oseba zaooslena, panogo delavnosti, poklic kvall-fikaciio in nnčln m-idobitve kvalifikacije. Ta pomožni Ust se obvezno izpolni za vse delavce., uslužbence in vajence, ki so v času Izpolnjevanja pomožnega lista v delovnem razmerju. Podjetja, ustanove, delavnice. gradbišča, obrati in zadruge so dolžne Izpolnjene pomožne liste izročiti neposredno pred Dopisom (od 21. 'tO 30, marca) svoiim delavcem, usluž-, bencem in vajencem, ki Jih shranijo doma do popisa in jih izročijo popisovalcem, ko pridejo popisovat. S. T. SPREJEMANJE DRUŽBENEGA PLANA V PIRANSKI OBClM Tudi v piranski občini stoji to dni v ospredju zanimanja prebivalstva sprejemanje družbenega plana za leto 1961. Toda to sprejemanje poteka letos popolnoma drugače kot v preteklosti. Dosedanja praksa sprejemanja družbenih planov je namreč pokazala, da je obravnava na zborih volivcev brez pravega efekta, če vo- GOSPODARSKI KOMENTAR Za višjo vrednost Postopno in brez vsakršnih pretresov pristopamo k izvajanju novih gospodarskih predpisov sprejetih na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine in tistih, ki jih na podlagi teh izdaja Zvezni izvršni svet oziroma pristojni upravni organi. Tako lahko ■opažamo v gospodarstvu po prejšnji nestrpnosti znake pomir-jenja in resnega pristopanja k izvajanju sprejetih ukrepov. Značilno je, da v nekaterih primerih opažamo celo zahtevo po pcvn Sitvi uresničitve novih ukrepov, čeprav je sicer predvideno postopno izvajanje istih. To velja zlasti pri reorganizaciji bančnega aparata. Kot pomemben korak na poti k pomiritvi moramo vsekakor upoštevati izid vseh temeljnih predpisov. ki urejajo naš uvoz in izvoz. Ti določajo točno poaoje in listo blaga, ki ga naše gospodar.-ske organizacije lahko prosto uvažajo, določene so liste blaga za uvoz z liberalnim dovoljenjem, dalje liste blaga, ki ga lahko uvažamo z generalnim dovoljenjem in blaga, za katerega je predpisan konfmnentni uvoz. Za slednje je tudi določeno, da bo prodajala devize za plačevanje takega blaga Narodna banka FLRJ, kakor so tudi določeni devizni zneski za blago, ki se letos lahko uvaža z generalnim dovoljenjem. Posebno važno pa je. da je :zšla začasna splošna carinska tarifa, s katero so bili ukinjeni prejšnji predpisi a obračunavanju razlik v cenah pri uvozu blaga po količnikih. Ekonomski pomen tega ukrepa je zelo velik, saj predstavlja korak k rentabilnejšemu poslovanju podjetij. Računamo lahko, da bodo omenjeni predpisi vplivali k izrednemu hitremu porastu ind.vstrij-ske nroizvodnje in sploh k naglemu gospodarskemu razvoju pri ■nas, kar je bilo značilno že za prejšnja leta. Pri tem je treba seveda upoštevati, da bodo gospodarske orgarJ\zaJ je pravilno upravljale z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago in da si same nS bodo ustvarjale ovir za redno poslovanje. Zlasti bodo morale skrbeti Za pravilno ravnovesje m«d planirano potrošnjo osnovnih in obratnih sredstev. Že sedanje analize. ko prenaša Narodna banka kratkoročne in druge kredite \na komunalne banke namreč kaktejo, da s strani bank ni pričakovati prevelike »pomoči« v obratnih sredstvih. Dejansko so tudi ■v prvih mesecih letošnjega leta naložbe v obratna sredstva iz bančnih virov nižja kot so bila v prejšnjem razdobju. Narodna banka tudi vztraja še pri lanskem restrikcijskem ukrepu, po katerem se obratna sredstva iz njenih virov ne smejn dvigniti nad stanjem konec aprila, tfamen vseh ukrepov naj bi bil dvig življenjske ravni prebivalstva. ki mora biti višji kot lani. ko je znašal le 2—3°lo. Ta^n nizek porast vsekakor ni v skladu s po-rastmn pr"'">mkov. ki so lani vo-rastli za J9 o. Na druai strani so se namreč dvignile tudi cene. obenem pa se je zelo dvignilo število zavoslenih, ki so vplivali na povečano realno poirošnjo. Vrednost poviška prejemkov za 19 in več odstotkov tako ni imela prave ■vrednosti. Letos mora tudi v tem pooled.ii priti do spremembe int napredka^ -dt- hvci niso poprej seznanjeni s predlogi, kajti na zboru jih ne morejo obdržati v spominu, poleg tega pa nimajo časa za tehten premislek in tako ne morejo staviti konkretnih in res utemeljenih pripomb in predlogov. Nujno pa je, da volivci v čim večji meri prispevajo k določitvi plana. če naj bo ta resnični odraz teženj 'in sposobnosti ter možnosti vseh aktivnih faktorjev s področja neke komune. Zaradi vsega tega je občinski ljudski odbor no vzgledu nekaterih drugih komun iz notranjosti Jugoslavije ob sodelovanju občinskega odbora SZDL sklenil letos dostaviti volivcem gradivo, ki naj bi ga obravnavali ob spreje-maniu družbenega plana, še pred zbori volivcev na ta način, da ga je objavil v glasilu SZDL občne Piran »Piranska komuna«. Tako ima vsak piranski volivec možnost priti pravočasno do osnovnih podatkov, jih proučiti in priti na zbor volivcev res pripravljen za razpravo. »Piranska komuna« poziva v omenjeni številki občane, naj navedene predloge skrbno proučijo in naj pri postavljanju prot.predlogov upoštevajo vse — predvsem pa materialne možnosti za njihovo uresničitev. Zbori volivcev bodo v vsej piranski občini do sredine prihodnjega tedna zaključili obravnavo predloga plana, nakar bo posebna konisiia zbrala utemeljene pripombe, kj bodo dani na zborih, in na podlagi njih izdelala dokončni predlo" družbenega plana za leto 1961 ter ga v začetku aprila dostavila ..občinskemu ljudskemu odboru v potrditev. J. L. m ' M - ^ i Mf- :•'.' "j . M .•A M- i i wV .li»...,, .. ....... - ... • .. • - ■■> t . ^ „'T" . ■■."". H ," *V -v & "-V'- * . I m i Na obratu Debeli rtič koprskega kmetijskega kombinata so breskovi nasadi v polnem cvetju iu kažejo, da bodo dali bogat sad tudi letos, če ne bo vmes kakšnih ujm OB ROK OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE TOVARNE POHIŠTVA »STIL« Utirajmo pot demokratičnostil To misel je imel pred seboj tudi predsednik sindikalne podružnice v podjetju »Stil« v Kopru, ko je po prebranem poročilu — obsežnem zunanjepolitičnem pregledu in splošnem poročilu o ekonomskem■ stanju podjetja — povedal, Vse kaže, da bodo do konca marca v glavnem zaključili občne z:bore v sindikalnih podružnicah našega okraja. Teh podružnic je 314 in vključujejo okrog 30 tisoč članov, a od teh jih je v koprski občini skoraj ena tretjina. Doslej je bilo že približno 250 obč^h zborov in analiza govori o njihovi boljši kakovosti, kot je bila v minulih letih. Razrorave so bile živahne, vendar so še vse premalo obravnavale osnovne probleme sindikalnih nodružnic ter so marsikje nrezrle vlogo neposrednih proizvajalcev pri odpravi mezdn'h odnosov. Ugotovljeno je tudi bilo, da se tam, kjer so že uvedli nagrajevanje po učinku veča zanimanje za gospodarjenje, za odkrivanje skritih rezerv, za povečanje storilnosti in za uveljavljanje delavskega samoupravljanja. Mnogokje je močno prišlo v ospredje uvajanje nove kadrovske politike, ki zahteva, da so v vodstvih sindikalnih organizacij široko razgledani ljudje, mobili-zatorji delovnih kolektivov za vključevanje v vse organe neposrednega UDravljanja v podjetjih in izven njih. Ko so govorili o tej analizi dosedanjih občnih zborov sindikalnih podružnic člani predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta v Kopru minuli petek, so na nobu-do predsednika Franca Klobučarja sprejeli okvirni načrt proučevanja kako delovni kolektivi osvajajo smernice našega gospodarskega razvoja, kakšna je njihova sedanja stonnja sposobnosti prevzemanja dolžnosti samo-upravljavcev in kaj jih pri tem ovira. Ena izmed prihodnjih sej predsedstva pa bo obravnavala probleme prosvetnih in zdravstvenih delavcev glede na njihovo prihodnje delo v s'ndiikalnih organizacijah in glede na njihove življenjske pogoje. da ima svoje poročilo, kjer načenja nekatere važne probleme podjetja in kritično ocenjuje delo samoupravnih organov, vprašanje ekonomskih enot, organizacijo dela, nagrajevanje, pogodbe z odjemalci itd. — spravljeno lepo doma, ker se nekaterim predstavnikom odločujočih forumov v podjetju ni zdelo primerno za občni zbor. Pravkar pa da je 'prebral poročilo — mišljen je drugi del raznrave o ekonomskem stanju podjetja — ki so mu ga sestavili dva ali trije tovariši. Kljub temu pa vendar želi senzaniM pbčni zbor tudi z nekaterimi podrobnostmi lastnega poročila. Seveda je dobila razprava povsem nov ton in pridružil se ji je dobršen del kolektiva. Kmalu je postalo vsem jasno, da bi tako, na osnovi kolektivnih razprav, lahko doslej razvozlali marsikak pereč problem in da bi tako soodločanje kolektiva na najširši osnovi ugla-dilo delo tudi organom delavskega samoupravljanja in sami upravi podjetja. Dogodek pa je na drugi strani nedvomno dobra šola za ves kolektiv in ne nazadnje za sindikalno organizacijo, da se bo še dosledneje zavzemala za kar najširšo uveljavitev demokratičnosti Postojnski LIV v Sucl perspektiv n a V prvih dveh mesecih letošnjega leta je kolektiv »Pristanišča Koper« pretovoril 38.626 ton blaga od tega 5132 t v izvozu, 28.164 t v uvozu, 3561 v tranzitu in 49741 v razvozu. Po vrsti blaga je bilo 485 t .premoga, 7450 t nemetalov, 160 t proizvodov metalurgije, 4713 t lesa, 630 t cementa, 3362 t ostalega gradbenega materiala in 21.826 t raznega blaga. Tuje ladje so prepeljale 6071 1 ali 15,7 °/o vsega tovora, domače ladie pa 32.555 t ali 84.3% vsega.tovora. Napram prometu v istem razdobju lanskega leta izkazuje letošnji promet porast za 1,5 °/o, vendar je treba upoštevati, da sta bila meseca februar in' januar lanskega leta rekordna ter sta samo v januarju lani prisneli dve ladji vsaka z 10.000 tonami blaga. Letošnji promet izkazuje enakomernejši dotok blaga tako, da je pričakovati koncem marca že skupni tovorni promet okrog 60.000 t s čimer bi bilo izpo^ieno 33°/o letošnjega plana pretovora. N. N. Obrtnemu kovinskemu podjetju LIV, ki so ga ustanovili 1954. leta, začrtujejo v Postojni lepe perspektive za nadaljnji razvoj. Računajo, da se bo vrednost njegove proizvodnje v prihodnjih petih letih dvignila od letošnjih 200 milijonov dinarjev kar za trikrat, kar bo mogoče doseči ob pogoju, da bo LIV izgradil novo tovarniško halo. Ta naj bi stala po predračunu okrog 200 milijonov dinarjev, dokončali pa naj bi jo do konca 1963. leta. LIV je sicer še vedno obrt, vendar po številu delavcev, širokem asortimanu proizvodov ter vrednosti proizvodnje postopno prerašča v industrijo. Njegov najpomembnejši izdelek je trenutno desettonska ladijska vitla, pripravljajo pa se na proizvodnjo naprav za notranji tovarniški promet v tekstilni industriji. V tem podjetju posvečajo znatno skrb postopnemu izboljševanju življenjskih in delovnih pogojev svojih zaposlenih, povprečni osebni dohodek delavca, izplačan po učinku dela, je porasel v primeri z letom 1939 kar za 33 odstotkov in je znašal lani 24,000 dinarjev. Podjetje je lani pridobilo 12 novih stanovanj, letos pa bo odkupilo še štiri v novem stanovanjskem bloku, ki ga gradi Komunalna banka. Poleg tega so uvedli topel dopoldanski eno-lončni obrok, se oskrbeli z manjšim letovališčem na Krku, njihovo skrb za vzgojo novih strokovnih kadrov pa najleoše osvetljuje dejstvo, da štipendirajo kar sedem dijakov in študentov srednjih jn visokih šol. Lanskoletni plan proizvodnje so v LIV presegli za 6 odstotkov in si pri tem poslovanje olajšali s pridobitvijo manjše hale nekdanjega »Splošnega mizarstva« na Kolodvorski cesti. (ma) Občinski zbor in zbor proizvajalcev ObLO Piran sta na ločenih in tudi na skunni seji sprejela te dni vrsto novih odlokov in sklepov. Med drugim ie bil z odlokom ustanovljen sklad za negospodarske investicije, spreme- MLADINSKE BRIGADE PRED STARTOM Jugoslovanska mladina bo tudi letos v skupno 439 brigadah, v katerih bo okrog 53 tisoč graditeljev avtomobilske »Ceste bratstva in enotnosti«, nadaljevala veliko delo na trasi Grdelica— Skopje. Od skupno 27 delovišč bo 18 delovišč v Srb ji in 9 v Makedoniji. Skupna dolžina trase oziroma bodoče avtomobilske ceste znaša 138 kilometrov. Projekt predvideva, da bodo brigadirji zgradili najmanj 422 metrov mostov, dolgih od 6 do 30 metrov, razen tega Pa je včrtanih v načrte kar 326 podvozov do dolžine pet metrov. Sicer pa obsežnost gradbenih del na avtomobilski cesti najbolje ilustrira podatek, da bodo mladinci in mladinke iz vseh naših republik v času od 1. aprila do 29. novembra vgradili v traso več kot dva in pol milijona kubičnih metrov zemlje in 63.270 kubičnih metrov podpornih in obložnih zidov. znotraj podjetja. Vsekakor pa bo» do delavci morali korenito spre~ meniti svoj odnos do njihove sindikalne organizacije in izvoliti v njen upravni odbor zares najbolj napredne in najbolj razgledane člane kolektiva in upravljavce. Potem tudi ne bo prišlo več do takega primera, da je moral napisati poročilo predsednik sam-, ker mu člani upravnega odbora sindikalne podružnice pri tem niso prav nič pomagali. Bor o Borovič »SLOVENSKI JADRAN« NAJ BO DNEVNIK Na področju piranske občine, kjer je prebivalstvo morda še bolj kot v drugih obalnih občinah pokazalo interes za to, da bt bilo čim obširneje informirano £» vsem dogajanju v komuni (glej poročilo o obravnavi plana v piranski občini!), je na posvetih raznih aktivov in zborov prišlo te dni do spontane zahteve, naj bi »Slovenski Jadran« oostal dnevnik, da bi tako končno tudi obalno področje Sloven je imelo svoj dnevnik, kakor j h že imata osrednja in severovzhodna Slovenija. Prebivalstvo meni, da je na obalnem področju toliko zanimivega in tudi specifičnega gradiva, da bi tak dnevnik ne bil samo potreben oziroma nujen, temveč tudi hvaležno sprejet. Uprava »Slovenskega Jadrana« in pristojni forumi naj bi ta problem čimprej pretresli in našli možnost, da predlog uresničijo. Jule Lenassi Piran njen je bil odlok o dimnikarskih, tarifah, ki se povečajo za ca. 20 odstotkov, obravnavano poročilo odseka za premoženjsko pravne zadeve, o družbeni imovini in sprejeta vrsta sklonov o dodeljevanju nenremičnin družbene lastnine. Zbora sta razpravljala tudi o obvestilu nodjetia Pekarne in slaščičarne Piran, ki bo zvišala cene svojim izdelkom. Kljub zvišanju cen pa so izdelki piranske pekarne še vedno cenejši kakor kruh v drugih pekarnah obalnega področja. Spremenjen je bil sklep o krajah, ki se štejejo za vasi, v katerih ima učno in vzgojno osebje pravico do brezplačnega stanovanja in kuriva. Taka kraja sta po novem sklepu samo vasi Raven in Krkavče. PRVI USPEin ZUNANJE TRGOVINE 2e januarja smo izvozili za 11 milijard 4G7 milijonov dinarjev raznega blaga, to ie za l? odstotkov več kot januarja lani, medtem ko je uvoz narasel le za 7 odstotkov. Uvoz je bil v glavnem osredotočen na nabavo surovin, strojev in pripomočkov za nadaljnjo in večjo industrijsko proizvodnjo. V izvozu kmetijskega blaga pa je bil zabeležen naivečii konservah, hmelju ter suhem sadju. m LJUDEH V NAŠIH KRAJIH ^r PRI LJUDEM V NAŠIH KRAJIH tät PRI LJUDEH ¥ NAŠIH KRAJIH i* PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH ^ Oesef leí i.. V soboto je delovni kolektiv največjega kombinata konservno industrije v našem okraju DE-LAMARIS v Izoli slovesno proslavil desetletnico delavskega samoupravljanja. Proslavi je prisostvovalo več kot 100 sedanjih ln bivših članov organov delavskega samoupravljanja izmed približno 800, kolikor se jih je zvrstilo v desetih letih pri upravljanju kombinata. OD 1£ NA 1621 V Zek-zarni na Jesenicah so bili Drvi obratni' delavski sveti izvoljeni leta 1053. Vsak obratni delavski svet je štel 9 do 25 članov. . NajpomembnejŠi sklep centralnega delavskega sveta glede krepitve delavskega samoupravljanja je brez dvoma to, da se prenese na obratne delavske svete tudi več denarnih sredstev. Centralni delavski svet je na seji 22. prejšnjega meseca določil, da se prenesejo na obratne delavske svete tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje. Ta sredstva se prenesejo v celoti v skupnem znesku S.349 milijonov dinarjev. Razen tega &e prenese nanje tudi 20 odstotkov amortizacije za zamenjavo v znesku Ti milijonov dinarjev. Obratni delavski sveti Železarne Jesenice bodo torej letos razpolagali s 1.621 milijoni dinarjev sredstev v primerjavi s 16 mi) i toni, kolikor so jih imeli lani. PORAVNALNI SVETI SO SE IZKAZALI Poravnalni sveti ajdovske občine so dosegli zelo lepe usDehe in so v veliko pomoč sodišču, ker rešujejo mnogo vprašanj, s katerimi bi se si-■eer moralo ukvarjati sodišče. Nad 30 poravnalnih svetov !e do sedai rešilo nešteto takih vlog. Nekateri sveti so se sestali tudi 20-krat ln rešili od 20 do 30 sporov. Ker Je funkcija članov častna, je občinski ljudski odbor v Ajdovščini sklenil, da bi za vsak obravnavani primer obveljala kvota 250 din, ki naj bi Jo prlspevaLi državljani, ki se poravnalnih svetov poslužujejo. mmffiffi START MURSKA SOBOTA — CILJ MAKEDONIJA 26. marca bosta odšli iz Murske Sobote na zvezno akcijo »Bratstva ln enotnosti», dve mladinski delovni brigadi. Obe brigadi skupaj bosta šteli 240" brigadirjev. Med pomursko mladino je za odhod na zvezno delovno akcijo veliko zanimanje. Občinski komiteji LMS so zbrali že nad 170 prijav, pričakujejo pa, da do konca tega tedna že več ko 200 prijav, Največ Je zanimanja med mladino, ki nima poklica, saj bodo v treh ali štirih mesecih na delovni akciji pridobili kvalifikacije ; traktoristov, zidarjev, vodovodnih instalaterjev, elektrolnstalaterjev, kuharic itd. LED JE PREBIT Konec prejšnjega meseca Je sevni-ška stanovanjska skupnost odprla nov obrat — pralnico. Stanovanjska skuinost je bila ustanovljena lani. Kmalu po ustanovitvi so naročili nekatere stroje za obrate oziroma servise. Finančna sredstva, brez katerih seveda ne bi mogli usta-ni"iti servisov, so tudi nekako zbrali: OO.OOO dinarjev se je nabralo pri najemninah, r>ol milijona dinarjev so dobili pomolila iz občinskega investicijskega sklada ln potem so začeli. Frizerski salon stanovanjske skuo-nosti no odprli z novim letom. Obrat družljene orehrane so odmrli 10. februarja letos. 22. februarja so odprli še pralnico, ki bo prala v glavnem za zaooslene žene. Stanovanjska skuonnst ima tudi servis za izposojanje gospodinjskih strojev, ki dobro dela v "'.adovoljstvo zaoosienlh žena. Največja želja sevniških žena je, da bi dobile še kemično čistilnico, ifkal-nlco, krpalnjco in še druge servise. Podjetje Delamaris je v zadnjih letih doseglo lepe uspehe. Medtem ko je leta 1952 znašala n>egova proizvodnja komaj 1252 ton konserviranih rib, je lani presegla že 8300 ton. Močno je delovni kolektiv povečal asortiman svoj.h izdelkov, delovno storilnost v zadnjih desetih letih pa kar za štirikrat na posameznika. To je brez dvoma posledica boljše organizacije dela, večje strokovne usposobljenosti zaposlenih in spodbudnejšega načina nagrajevanja. Slednje bo prišlo še bolj do veljave, ko bodo dokončno uvedli ekonomske enote ter obratne delavske svete. Za razvoj kombinata so v zadnjih letih porabili 930 milijonov dinarjev investicijskih sredstev in nabavili vrsto sodobnih proizvodnih strojev. Po slavnosti pa je bil v Kulturnem domu v Izoli koncert v izvedbi orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška, violinista Alija Dea-mel^a, solistov ljubljanske Opere Božene Glava-kove in Sama Smerkolja in dramske igralke Alenke Svetel, . ...... i i. ^'^^PaÄ \ .t Ji* hjfefJSS5' J ., . lit - M&SP Skoraj vsakdanji prizor na obratu Hrašče postojnskega kmetijskega kombinata: s kamioni odvažajo naročnikom po vsej Sloveniji doma prirejeno plemensko živino slvorjave pasme iz »avtoprevoza« v postojni TABORNIŠKI SRE0OLOV Taborniki v Prestranku bodo pripravili v nedeljo, 26. marca, popoldne v dvorani Kulturnega doma v Prestranku .^Taborniški srečolov«. Pokazali bodo tudi kratek kulturni program, ob mraku pa bodo nastopili ob tabornem ognju na športnem prostoru TVD Partizan v Prestranku. Za starejše bo pripravljeno še posebno razvedrilo. Med prijatelji mladine in taborniki je vel ko zanimanje za prvi »Taborniški srečolov«. Vse, ki jim bo sreča naklonjena, čakajo lepi dobitki. Miran V delovnem kolektivu avtopre-vozniškega podjetja »Avtoprevoz« v Postojni je povprečni neto osebni dohodek delavca porasel od 23.214 dinarjev v letu 1959 na 29.265 dinarjev v letu 1960, kar predstavlja 26-odstotno povečanje. Pri tem pa v osebni dohodek še ni vštet tisti del čistega dohodka, ki ga je podjetje po obračunu namenilo za osebne prejemke delavcev. Delovni kolektiv »Avtoorevoza« je pred dvema letoma zgradil tudi lasten stanovanjski blok. lani pa so dali po sklepu delavskega sveta devetim delavcem posojilo v znesku 8,000.000 dinarjev za individualno izgradnio stanovanj. Trenutno se v podjetju ukvarjajo z načrti za zgraditev še enega 8-stanovanjskega bloka, Na razpolago imajo 18 milijonov dinar- jev, vendar še čakajo na odreditev lokacije. Vse to kaže, da si v »Avtopre-vozu« vzporedno z vestnim izvrševanjem proizvodnih nalog prizadevajo postopno dvigniti tudi življenjsko raven svojih zaposlenih, kolektiv pa je z občasnimi podporami že neštetokrat pripomogel tudi k izvršitvi večjih akcij v postojnski občini. (ma) V četrtek dopoldne je bilo v Kopru okrajno tekmovanje dvajsetih strojepisk javnih ustanov našega okraja, katerim sta se pridružila še Jože Koc-jančič, kot edini moški . tekmovalec, in ctljalcinja Ekonomske srednje šole Marija Deržaj, izven konkurence. Rezultati letošnjega tekmovanja so pokazali lep napredek sposobnosti TABORNIKI V PRESTRANKU Taborniki iz Prestranka so ustanovili te dni svojo bazo Gorske straže. Svoje delo so osredotočili na predele Trojice, ki so jo preimenovali v Taborniški vrh. Izvedli so že več akcij in izletov. Posebno so se izkazali taborniki iz Koč pri gašenju gozdnega požara, za kar jim je izrekel posebno pohvalo zastopnik Sekcije za pogozdovanje krasa. Miran Te dni imajo na Postojnskem sindikalne podružnice podjetij, zavodov in družbenih ustanov svoje občne zbore. Na ustanovnem občnem zboru sindikalne podružnice delavcev PTT v Postojni so razpravljali največ o perečih problemih in hkrati sklenili, da bo vsak član kolektiva s 16 prostovoljnimi delovnimi urami O NEKI SINDIKALNI LETNI SKUPŠČINI © Sindikat gostinskih delav-© cev v Kopru še ni našel © svojega mesta in ne vse-© bine svojega dela — kljub © perečim problemom, ki ta-© re^o njegovo članstvo in to © panogo našega gospodar-© stva nasploh Nepristranski opazovalec, ki je spremljal občni zbor preteklo soboto, se upravičeno sprašuje, alt sindikat gostinskih delavcev v Kopru sploh obstaja. Skoro poročilo predsednika, ki pravzaprav niti ni poskušal oceniti dela sindikata, ampak se je zadovoljil mimo dveh, treh nakazanih problemov s kritično oceno, da sindikat gostinskih delavcev zaradi nedelavnosti upravnega odbora »ni napravil ničesar« — to je bilo vse, kar je zraslo v enem letu na gosfnski sindikalni njivi. Razpravo pa sta začela in zaključila tajnik Občinskega sindikalnega sveta in zastojm:k Okrajne gostinske zbornice; lopo sta opisala vrsto vprašani: vrvi je govoril načelno o nalogah in vloni sindikata in podobno, drugi pa o problemih našega gostinstva. Tako je bilo in niti eden izmed gostinskih delavcev, članov sin-dikalne podružnice, se ne more postaviti, da je načel en samcat problem, eno samo vprašanje. Človek bi lahko mirno sklepal, da je pri gostincih vse v najlepšem redu, da ni nobenih t"žav glede kadrov, samoupravljanja, delitve dohodka, organ'zacije dela. pojavov gospodarskega kriminala. postrežnine in drugih pi-o-blemov. Kolilco več se lahko pogovori človek z gostinci za točilno mizo, kar tako mimogrede s kozarčkom v roki. ko neumorno trkajo od gosta do gosta, notrnežljivo vre-našaio sitnobo oka*enh ali sr>loh zahtevnih ao^t.on in sr> rj"'h'y>e none od nrehoienih kilometrov zvečer težke kot min"". Takrat navadno unotavUain. da «h, ie premalo, da nimajo prlmerneaa k.o+i~ka- k*"r M lahko obložili «Mioi" n+ru'i"T> iirle, da se jim godi krivica itd. itd. Toda preteklo soboto se je zdeli da so sklonili ve*no zavezništvo z molkom. Monoin so bili ntruirni zaradi poznih nočnih ur, ker pač nnhovean občnega zbora niso mortli r>rej, Toda — ali je to opravičilo? Vsekakor pa to potrjuje, da sindikat v gostinstvu v Kopru še ni našel svojega mesta, oziroma njegovi člani — gostinski delavci, v njem ne vidijo organa, ki naj jim pomaga reševat' njihove živlienj-ske nrobleme. Zato je bil ovisani občni zbor zgolj formalnost ter kvečjemu pobuda da so se no enem letu spet našli in se tno občnem zboru) skupaj povesellli. (bb) sodeloval pri gradnji osrednjih športnih naprav. Zborovalci Av-toprevozniškega podjetja so ugotovili v svojem delu viden napredek. Na svoj zbor so povabili odbornika ■ občinskega zbora proizvajalcev, ki jim je odgovarjal na vprašanja glede smotrnega gospodarjenja v komuni. Zlasti kritična je bila skupščina sindikalne podružnice postojnske Gozdne uprave, kier bo se dotaknili problema glede razdeljevanja osebnih dohodkov. Dosedanje delovne norme so nestimulativne zlasti za delavce-nakladalee: to vprašanje je do sedaj povzročalo največ hude krvi in negodovanj. Na zboru so izrazili tudi željo, naj bi bilo delo v drevesnici bolje stimulirano, kakor pa je bilo doslei. Vrh tega 'na so zborovali čutili tudi potrebo do tam. da bi začelo Gozdno cosnodarstvo Postojna izdajati informativni bilten, (iv) Iz petletnega nersoektivnega plana Zavoda postojnskih jam povzemamo, da si bo po predvidevanjih delovnega kolektiva v letu 1961 ogledalo Postojnsko jamo 250 tisoč (lani 275.655), Predjamski grad 25.000 (lani 20.000) ter Pivko in Črno jamo 2.000 domačih in tujih turistov. Zavod bo v razdobju od 19S1 clo 1965 investiral skupno 317 milijonov dinarjev za gradnjo krožne proge in ureditev koncertne dvorane v Postojnski jami, nadalje za gradnjo remize z delavnicami, za razširitev parkinga, povečanje voznega parka ter za zgraditev še ene stanovanjske zgradbe za svoje osebje, Od skupnih 318 milijonov investicij bodo predvidoma najeli 117 milijonov posojil, ostalo pa bo zavod investiral iz lastnih skladov. (ma) DOBRODOŠEL BE2 Po skoraj poldrugem mesecu sončnega in suhega vremena na obalnem področju je nedeljsko neurje krepko namočilo zemlja V nekaj urah je padlo 21 milimetrov dežja, to je 21 litrov na kvadratni meter. Tako je sedaj pospešena rast graha in ranega krompirja, ki že klije. Dolgotrajna suša je' prisilila kmetovalce obalnih krajev, da so polja umetno namakali z agregati. Tako je na primer koprski kmetijski kombinat več dni namakal travniške površine na. an-karanski boniilki, da bi čimprej šla živina na pašo. Zadnje deževje pa je tudi omogočilo pospešitev priprav na spomladansko .setev na tistih povrišnah, ki so bil že zorane in so bile brazde za rad suše močno zbite. ZAKASNELE MALICE Učiteljski kolektiv v Šmarjah nad Koprom je zadnjih nekaj dni nemalo • hud na obrtno podjetje »Kruh« v Kopru, ker ;lm dostavlja kruh za šolske malice s četrt-umo zamudo in morajo zaradi tega podaljšati tudi odmor. Vse do nedavna je bila dostava kruha, v redu in so ga dobivali ob 10. uri dopoldne, tako da so lahko v pod ure pripravili za otroke malioo pravočasno, medtem ko jim ga sedaj dostavlja najmanj četrt ure kasnele. Šolski umik je zaradi velikega števila otrok in pomanjkanja šolskega prostora že tako okrnjen, sedaj pa se morajo boriti še s to nepotrebno težavo. strojepisk v primerjavi z lanskoletnimi, vendar pa je bila komisija mnenja, da je na račun hitrosti trpela točnost in čistost izdelkov. Vstop v republiško tekmovanje so si priborile glede na hitrost pisanja Jožica Valentič. ObLO Koper s 334 udarci na minuto, Lllijana Kralj, ObLO Koper, s 330, Marija Ladlha. Okrajno sodišče Koper, s 331 ln Marta Beljan, OLO Koper, s 301 ucLaroem na minuto. V drugem delu tekmovanja, v katerem so ocenjevali točnost, pa nista bili podeljeni I. in II. nagrada ln Šele tretjo nagrado Je dobila Marta Beljan z 215 čistimi udarci. Tolažilne nagrade za hitrost je dobilo 12 tekmovalk ln tudi edini zastopnik moškega spola Jože . Kočjan-člč, dve tekmovalki pa tolažllni nagradi za točnost prepisovanja. Posebej je treba pohvaliti dijakinjo Marijo Deržaj, ki je tekmovala Izven konkurence, a se je že, kljub pomanjkanju vaje, za las približala okrajni normi v hitrosti pisanja. POSTOJNSKI MOZAIK Člani sindikalne podružnice elektro-trakcljske baze v Ptvld, ki šteje 29 delavcev, so lani s 1830 prostovoljnimi delovnimi urami izdelali letoviško hišico s 4 ležišči in jo postavili na otoku Ra^' bu. Lani Je v njej letovalo 9 de-| lavcev, letos pa se jih bo zvrstilo vsaj še enkrat toliko. Krojnega tečaja v Pcrstolni, ki ga vodi predstavnica ljubljanskega zastopstva tvrdke »Sinirer«, se udeležu'e nad 100 postojuskih žena in deklet. O « » Letošnje zvezne mladinske de-i lovne akcije na Avtocesti brat-| stva in enotnosti se bo udeležilo okrog 100 brigadirjev iz postojnske občine. Tako so skleniti na zadnjem plenumu Ot>. komitaj» LMS. I Do 20. marca je Imelo 50 od skupnih 63 sindikalnih podružnic postojnske občine svoje letno občne zbore. Večina razprav na. zborih je zadevala proizvodne in stanovanjske probleme, vprašanje odnosov v kolektivih ter probleme nagrajevanja po učinku. « a o Na občnem zboru sindikalne podružnice posto'nskega »Avto-prevoza« so nagradili tri najboljše mlade delavce svo'eca kolektiva ln sicer Branka Deklevo, Mira Poscgo in Adolfa Rebca. Le-ti so pokazali najboljši odnos do soto-' varišev, do dela, materiala itd. o • e Da bi razgibali klubsko življenje v Orehku, je tamkajšnji obrat Živinorejsko-poljedelskega kombinata dal vaščanom na razpolago svojo dvorano v gradu, kjer Imajo tudi televizor. Kasneje si bodo Orehovčanl uredili klub v zadružnem domu. Prejšnji teden je bilo na Postojnskem več manjših gozdnih požarov, ki so se na srečo končali brez kakšne večje škode. Prostovoljna četa postojnskega gasil-, skega društva je samo v soboto trikrat intervenirala pri gašenju. (ma) KULTURA PROSVETA t5t KULTURA ßTOSVETÄ iz ICOLIOKÄ PROSVETA iz KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA ^ 5CUITURÄ PR SKUPNA BORBI TURISTIČNIH KRAM SEVERNEGA JADRANA Ml mest si pes vas je tSolgeas - lup turisti se pritožujejo: Po prvih načelnih sporazumih :-:|Y in dogovorih ob koncu lanskega leta so se ponovno sestali pred- [•:•:•:•:' ^^tavniki ustanov in zavodov, ki rX'X*........................... področju severnega Jadrana ,w?skrbe za kulturno-zabavno življe- no diferencira večja mesta in re- nje. Tokrat preteklo soboto v publiška središča od province. Opatiji. To so bili predstavniki Vse to je zaostrilo odnose na re- »Poletnega odra« iz Opatije, »Pri- laciji kupec-prodajalec in združi- morskrh prireditev* iz Kopra, lo nezadovoljne kupce v skupnem »Arene« iz Pulja, dalje predstav- taboru in pri skupnih naporih za niki Doma JLA iz Ljubljane, za- kulturni dvig svojega kraja in grebške in ljubljanske televizije, obenem za organizacijo kvalitet- svetov za kulturo in prosveto iz nega programa za domače in Opatije in Reke,koncertnih pošlo- tuje turiste, valnic iz Zagreba, Reke in Pulja. .. , _ ,... Zdaj so dobili ti kontakti že ja- 'Posvetovanju v Opatiji so snejšo podobo in ideja o tesnej- nash skupni jezik in skupni nne- šem sodelovanju je rodila spora- n°valec svo^im hotenjem: ustano- zum za skupen in enoten nastop 7lh 30 Posfben koordinacijski od- v organizaciji poletnih prireditev. ^or, v katerega bodo vse pnza- A , . dete ustanove — iz Opatije. Reke, Čeprav malce (bozno, je bilo pulj a. Kopra iz Doma ' JLA ter nujno, da .pride do takega sode- morda Se Zadra_ imenovale po lovanja, ker to zmanjšuje stroške enega predstavnika. Odbor se bo za posamezne prireditve obenem v najkrajšem času sestal s pri- pa omogoča boljšo kvaliteto. Na pravlienim koledarjem svojih drugi strani pa so prisilile razme- prireditev in v delovnem sestan- re vse te ustanove — organiza- ku na pragu sezone za5rtal ]av_ torje kulturnega življenja v tu- ne smernice svojega koordinira- •ristični sezoni — na skupni na- nega de]a_ Tak pravo6asen dogo_ ^top proti kulturni politiki m na- vop bo lahko postal interesanten emu dela Jugokoncerta iz Beo- tudi za televizijo, so rekli -pred- grada Tej ustanovi je poverila stavniki v Opatiji, in zelo verjet- naša Komisija za kulturne stike no je_ da bo to -m ono prireditev z inozemstvom tehnično organi- te,levizija snemala ali pa direktno zacijo gostovanj tujih ansamblov prenašala in solistov. V ta namen razpolaga Jugokoncert tudi s potrebnimi de- Tu gre seveda za organizacijo vizami. Vendar vodi pri tem kon- prireditev v glavni turistični se- tinentalmo politiko, ki ne upošte- ¿oni, medtem ko je splošno kul- va specifičnih potreb turističnih turno-zabavno življenje stvar krajev ob severnem Jadranu v vsake komune zase. polletni sezoni, obenem pa še moč- Na prihodnjem sestanku bodo podrobneje govorili tudi o nred-logu o stalnih festivalskih turnejah. Gre namreč za- pet mest v bližnji Sloveniji in Hrvatski, kjer imajo v poletnem času festivalske prireditve: v Ljubljani vsako leto '/zbiatko- z. m O GLEDALIŠKIH PREDSTAVAH Feldmanna IZ TEMNIH DNI v Hrpeljah V nedeljo, 12. t. m., je priredila DPD Svoboda Hrpelje—Kozina že drugo premlero v tej sozoni. Igrali so"Feld-manovo dramo: »Iz temnih dni«. Igro Je režijsko pripTavll Polde Bole. Igralci so bili posrečeno izbrani in med seboj uravnoteženi, saj ni med njimi nihče vidno izstopal. Motila je nedinamičnost dn predvsem slaba dikcija. re Nušičev DR v Trstu Preteklo soboto je uprizoril ansambel SNG v tržaškem Avditoriju pre-miero komedije Branislava Nušiča »Dr.«. To je bila peta letošnja premiera, ki jo režlra Adrijan Rustja, scenograf je Jože Cesar, igra pa celoten gledališki ansambel pomnožen z gosti in slušatelji Igralske šole. Nu-ičeve bodice in razumljivo človeške rarikature junakov, pogojene v srb-ki originalnosti in folklorni komičnosti, so izzvale med občinstvom smeh in priznanje avtorju in Izvajalcem. Literarna žirija, ki so jo sestavljali književnika Mile Klopčič, Mitja Mejak, prof, dr. Helena Stupanova kot član založniškega sveta in Zorka Per-šič kot član založbine redakcije, je soglasno predlagala za prvo nagrado Branke Jurca zbirko črtic OKOLI IN OKOLI. Črtice zajemajo snovi iz sodobnega otroškega sveta in pričajo o dobrem poznavanju ambienta otroškega življenja in neprisiljeno izpovedujejo etično poanto. Za drugo nagrado je žirija soglasno predlagala zbirko humoresk Janeza Kajzerja MIMO DNEVNEGA NAČRTA, Humoreske iz sodobnega dijaškega življenja nadaljujejo najboljše tradicije sicer pičle slovenske hu-moristlčne proze. "Likovna žirija za podelitev Levstikovih nagrad za izvirne ilustracije, ki so jo sestavljali prof. Jelisaveta Copičeva, akademska slikarja Drago Vidmar in France Mihelič kot član založniškega sveta in Ivan Potrč kot član založbine redakcije, je predlagala za nagraditjv naslednji kandi- se menjajoči baletni in operni festival v jugoslovanskem merilu, na Eledu — jugoslovanski jazz-festival, v Kopru — jugoslovanski folklorni festival, v Opatiji — festival zabavne glasbe in v Pu-lju — jugoslovanski filmski festival. Pri tesnejšem sodelovanju teh festivalskih mest bo morda lahko prišlo do gostovanj odno-sno do turnej celotnih festivalov, kar bi -pomenilo obogatitev vsakega mesta, obenem pa pocenitev samega festivala. Se vrsta je vprašanj in možnosti, o katerih bodo lahko razpravljali predstavniki zavodov iz Opatije. Pulja in Kopra. Upajmo, da bomo lahko v letošnji .sezoni zabeležili nov napredek — kot posledico skrbnih priprav in dobre organizacijo — v času poletne sezone tudi na kulturnem področju. In da nam ne bodo tuji turisti vedno znova očitali razen nezadovoljnih gostinskih uslug tudi dolgega časa v naših turističnih Pri Trlglav-rilmu v LJubljani so koD-čall snemanje filma PLES V DEŽJU. FIlm je rcžlral Boštjan Hladni k, ki je prejel že vrsto nagrad za kratke filme doma in v tujini. To pa je n logov prvi celovečerni umetniški film. Scenarij je napisal režiser sam, In sicer po romanu Dominika Smoleta »Črni dnevi in beli dan«, ki ga je pred časom izdala založba Obzoria v Mariboru. To je sodobna psihološka 'is iilii« krajih. Z. L. ss . H&asg»H»,, i m % I 1 spül /godba iz življenja umetnikov. Slikarja Petra igra MIha Baloh, igramo Marušo pa Duša Pačkajeva, za katero že zdaj trdijo, da Je Dravo filmsko odkritje. V filmu igra tudi mladi Ali Raner, ki ga poznamo še kot igralca nekdanjega koprskega gledališča. Premiero pričakujejo v Ljubljani z velikim zanimanjem Ekipa Triglav-filma je takoj odšla na novo snemanje. Zdaj gre za. film BALADA O TROBENTI IN OBLAKU, za katerega je napisal scenarij naš znani književnik Ciril Kosmač po svoji istoimenski noveli. Režiser je France Stiglic, v glavnih vlogaii pa nastopajo ljubljanski gledališčniki (Lojze Poto-kar, Branko Mlklavc, Lojze Rozman, MIlan Skrbinšek, Polde Iilbič in drugi). Film bo posnet v črno-bell \vldesreen tehniki za žene, komična ope- Zavod -»Primorske prireditve«, iti ga precej trdno oklepa skromno odmerjena dotacija, je seveda tvegal to gostovanje ansambla mariborske Opere, zlasti še, ker je šlo za delo sodobnega avtorja in za izrazito moderno zasnovo Liebormannove parti-t.ure. Taka tveganja se »Primorskim prireditvam« kajpada ne izplačajo, ker pomenijo čisto materialno izgubo kljub visoko odmerjenim cenam vstopnic (od 400 din navzdol!). Ljudje v zavodu pa se po pravici zavedajo, da so »Primorske prireditve« v nekem smislu tudi vzgojna ustanova, ki s svojo programsko politiko sodeluje v široko zasnovani akciji kul-turno-umetnostne vzgoje svojega občinstva. Pa naj je to občinstvo v Kopru ali v Ilirski Bistrici, v Izoli ali v Prestranku ali kjerkoli že na širo- da-tinji: Marlenko Stupica za Ilustracije C. Collodijevega OSTRZKA in Ančko Gošnik-Godec za ilustracije treh knjig: Ele Peroci PTIČKE SO ODLETELE, Andjelke Martič DEČEK IN GOZD in Charlesa Perraulta VILE. Žirija za poljudnoznanstveno književnost: dr. Svetozar Ilešič, dr. Milko KOS, dr. ing. France Avčin kot član založniškega siveta in Ciril Tr-ček kot član založbine redakcije, je predlagala za nagraditev deli dr. Franceta Križaniča KRIŽEM PO MATEMATIKI in ELEKTRONSKI ARITMETIČNI RAČUNALNIKI, Avtor obeh knjig je na -izredno poljuden način predstavil bralcem zahtevno področje, vendar tako, da to ni šlo na škodo matematične strogosti. Tanek posluh za živo slovensko besedo mu je pomagal, da je težko ln doslej pri nas publicistično skromno obdelano področje znal napisati poljudno in razumljivo. Posebno priznanje zasluži knjiga »Križem po matematiki«, ki ji dajeta vrednost široka kulturna razgledanost in strokovno znanje. iega SHG, Jakov Cipci (3 Golarjeva VDOVA ROŠLINKA na Koprskem V nekaterih krajih na Koprskem (ntrski Bistrici, Portorožu, Izoli) je organiziral Zavod Primorske prireditve gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane z Golarjevo veseloigro »Vdova Rošllnka«. Režiser uprizoritve je Jože Tiran, glavno vlogo pa tolmači Ruša Bojčeva. Ljudska igra dvainosemdesetletnega avtorja Cvetka Golar.ia .ie ob svojem nastanku leta 1925 navduševala napredne slovenske kulturnike, današnjemu človeku pa pomenijo atributi ošabne in nadute kmečke zaostalosti prav malo, še manj idilično-patriar-halna vas po prvi svetovni vojni. Težko razumemo zagotovilo vodstva MG iz Ljubljane, da ima igra danes prat tak čar, kot ga je imela pred 35 leti in da je v «G-3G« v bunker. In v zasilno zgrajenem bunkerju je tehnika doživela obisk fašistov, Lc nekaj metrov od [ci nike je dobro uro regljal »šareč«, fašisti pa so hodili po strehi bunkerja . . . Kako so se počutili tovariši v njem, lco so slišali govoriti fašiste nad glavami, si lahko samo predstavljamo , . , Vendar se je vse srečno končalo. Fašisti so odšli, ne da bi kaj ^opravili. V tehniki je delo teklo brez prenehanja dan in noč. Ciklostil ni nikoli počival. Roka razmnoževalen je neprestano drsela z valjčkom po mrežici iz padalske svile. V enem letu je tehnika natisnila 3U raznih listov, 40 brošur, 100 številk Radio-vestnika — tega so izdajali samoiniciativno, čeprav z velikimi težavami — razen tega pa še veliko število letakov, okrožnic in gesel, za kar je porabila nad 900.000 listov papirja. Naj navedemo še nekaj podrobnosti iz ohranjenega arhiva. Dne 4. novembra 1944 je tehnika prejela dopis od OIP pri Okrožnem NO O (OF) za Srednjo Primorsko s prošnjo, naj takoj razmnoži v 2.000 izvodili Titovo in šubašičevo deklaracijo, ker jo bodo na terenu nujno potrebovali za pojasnjevanje. V dopisu navajajo, da bo kurirka počakala kar na Erzelju, kamor naj tehnika pošlje izdelani deklaraciji. Okrajni komite KPS za Trst je dne 24. januarja 1944 poslal kar ročno pisano prošnjo za takojšnjo izdelavo 1000 letakov v ruščini za vojne ujetnike, ki so takrat bili na Tržaškem okrožju. Prošnjo je napisal in podpisal Boro Ivladivar (Segulin Janoš iz Povžan pri Materiji), ki so ga kasneje nacifašisti uničili v tržaških zaporih, da je za njim izginila vsaka sled. Tovariš Makso Pirnik je 30. novembra 3944 poslal v imenu »Delovnega odbora za proslavo 100-letnice Gre-gorčičevaga rojstva« prošnjo, naslovljeno na vodjo tehnike Dušana (Dušan Cehovln, sedaj v službi v Beogradu), naj mu čimprej pošlje ves glasbeni arhiv. V dopisu štiri dni prej pa piše, da mu bo arliiv rabil za sestavo dveh pesmaric. V kroniki vasi Stjak piše: »Prvo partizansko 'literaturo v letu 1911 sta prinašala v Stjak tovariša Viktor Ukmar iz Gornje Branice in partizan Benjamin Cehovin. Viktor je literaturo oddajal svojemu sorodniku Jožefu Seražinu, Benjamin pa je literaturo donašal Danici Rener na Selo pri Št Jaku in Alojzu Moliorčiču na Gradišče. V letu 1912 je začela delovati partizanska tehnika v Gornji Branici. Iz te tehnike je literatura prodirala v vse vasi štjaškega področja in tudi v druge kraje Krasa in Vipave. Posebna zanimivost med drugimi ohranjenimi dokumenti tehnike je »privatni« dopis ali tovariška prošnja, ki jo je skupno z drugimi jioslal tovariš Očka iz Pokrajinske tehnike KPS. Le-ta se glasi dobesedno: »Tovariši! Ni lepo, toda sila kola lomi, da se obračam do vas, ako imate na razpolago kakšno cigareto odveč, da mi jo priložite v kuverto. Nimam nič za kaditi. Torej lepo prosim, ako je kaj odveč. Pa brez zamere. Tovariške pozdrave.« Naj za konec povemo, da so v tehniki »Javornik G-3G« v septembru in oktobru 1944 razmnožili in natisnili 2G.930 raznih listov, brošur, letakov, okrožnic, potrdil, obrazcev itd. Ta številka dokazuje, kakšen je bil pomen partizanskih tehnik in koliko so doprinesle za zmago nad okupatorjem. Ob dvajsetletnici vstaje pa naj bo ta kratek zapis priznanje za delo vsem preživelim tovarišem iz te tehnike, tistim, ki so padli pri izpolnjevanju te pomembne naloge pa naj bodo te vrstice v spomin. P. A. Ogarev KOLESA ZA 13 ODSTOTKOV CENEJŠA Jugoslovanska proizvodnja koles je že tako narasla, da bo spričo predvidene letošnje proizvodnje 250.000 'koles možno znižati njihovo prodajno ceno za 15 odstotkov. OPEKE BO VEt' Lani so naše opekarne izdelale približno 200 milijonov opek več kot leta 1959. Letos pa bo proizvodnja opek zaradi končanih obnovitvenih del v opekarnah že tolikšna, da ne bo več zastoja v gradbeništvu, Dasi bi o potovanjih tega kina lahko napisat knjigo, se moram zaradi ozkega časopisnega prostora omejiti le na dejstva, ki zgovorno pričajo o izredni osebni požrtvovalnosti in vztrajnosti človeka, ki ga niso zadr-ževale številne tehnične, vremenske in druge ovire, da ne bi ponesel v najzakotnejšo vas filmsko predstavo z zabavno in poučno vsebino ter tako vsaj deloma utešil žejo od kulturnih centrov oddaljenih državljanov po prosvetnem izživljanju. Ob kapitulaciji je italijanska vojska pustila v Matavunu pri Divači po-kretno kino aparaturo, katero je Janko Gombač skril v zazidan prostor, da ne bi prišla v roke Nemcem. Pozneje je bila aparatura prepeljana v Ajdovščino k takratnemu Poverjeni-štvu pokrajinskega narodnega osvobodilnega odbora za Slovensko Pri-morje. Ob ustanovitvi sežanskega okraja s sedežem v Hrpeljah leta 1917 je bila aparatura odstopljena novemu okrajnemu ljudskemu odboru. Na sestanku partijske organizacije je bilo sklenjeno, da sc ustanovi potujoči kino. Predvajanje filmov je bilo poverjeno Juliju Bogataju, ki je bil takrat ekonom Dijaškega doma v Hrpeljah. Aparatura je 'bila v neuporabnem stanju. Bogataj jo je odpeljal v Ljubljano v popravilo, hkrati pa se se dogovoril z republiškim podjetjem za razdeljevanje filmov glede rednega dobavljanja filmov. Prvo predstavo je dal potujoči kino v Hrpeljah, 30. junija 1947. Predvajal je film »Zdravst.vuj Moskva!« Predstave se je udeležilo 250 ljudi. Določeno je bilo, naj potujoči kino predvaja predstave na vsem področju -sežanskega okraja od Brkinov do Spodnjega Krasa ter Istre, skupaj v okrog 30 vaseh. Pozneje pa se je to področje razširilo še na Ilirsko Bistrico, Postojno, Idrijo, Tolmin ter Novo Gorico. Potoval pa je tudi po črnomeljskem, krškem in kranjskem okraju zlasti tedaj, iko je predvajal prvi slovenski celovečerni film »Na svoji zemlji«, Tki so si ga želeli ljudje ogledati v najbolj zakotnih vaseh. Za uspešno predvajanje tega filma je bil Julij Bogataj odlikovan od Prezldija Zvezne skupščine z medaljo dela, Zvezna trgovinska zbornica pa je potujočemu kinu podelila v priznanje za predvajanje filmov posebno diplomo ob priliki III. festivala jugoslovanskega filma v Puli. Razrešen službe ekonoma v Dijaškem domu v Hrpeljah se je Julij Bogataj, ki je spreten folo-graf-amater, posvetil izključno kino-operaterstvu in opravil v tej stroki v Ljubljani poseben tečaj. Ko je republiško podjetje za razdeljevanje filmov na pobudo Komisije za kinematografijo pri LRS ustanovilo potujoče kinematografe v lastni režiji, je postal Bogataj uslužbenec tega oodjetja za bivši okraj Sežana. Do leta 1918 je moral prevažati kinoapa-raturo iz kraja v kraj s primitivnimi prevoznimi sredstvi, včasih celo z ročnimi vozički. Leta 1948 pa mu je podjetje kupilo od Milivoja Sirce v Dutovljah poltovorni avtomobil, čigar življenjska doba je bila predvidena kvečjemu na 6 mesecev. Od teh G mesecev je minilo 12 let. Na tisoče kilometrov je prevozil, neštetokrat je vozilo odpovedalo, a Jule ga je vedno in vedno popravljal in za silo usposabljal. Tvegal je s tem vozilom celo vožnjo na slovensko-hrvatski kulturni festival, ki je bil leta 1948 v Brežicah, kjer je predvajal filma »Lenin v oktobru« in »Maksim Gor-ki«. Ker potujoči kino vse do danes ni prišel do ustreznejšega vozila, je Zbudilo me je sonce, ki mi je svetilo v obraz. Pretegnila. .sem se in se začela ogledovati po sobi. že nekaj dni sem bila na počitnicah v Radovljici, pni svoji teti. Nenad.oma sem se nečesa domislila. Katerega pa smo danes? 13. avgusta. Sobota. Seveda, rtanes pridejo naši taborniki na V. zlet v Lesce. Kako, da se tega že prej nisem domislila? Skočila sem iz postelje in se v hipu oblekla. Šla sem v sosednjo sobo in zbudila bratranca. »Jani, vstani, danes pridejo,« sem ga nestrpno tresla. Takoj je bil na negah, šla sva v kopalnico, se umila. nato pa — že dolgo ne tako zgodaj — sva se prikazala v kuhinji. Teta naju je debelo pogledala, teda rekla ni ničesar. Bila sva pridna kakor vedno takrat, kadar sva si od pridnosti kaj obetala. V mesto sva šla po kruh in mleko in ročno napravila vse, kar su nama ukazali. Slama, ki je bila tudi z menoj, ni rekla ničesar, toda oba sva vedela, da vsi vedo, kaj sva nameravala. Po kosilu sva sedla vsak na svoje kolo in odhitela na postajo v Lesce. Bila sva še zelo zgodnja. Kadar sem pogledala na uro, se mi je zdelo, da se kazalec sploh ne premika. Bila sva tako nestrpna, da naju ni strpelo na miru. Naposled je pripeljal vlak. Izza ovinka se je prikazala lokomotiva, za njo pa so se v dimu zvrstili vagoni. Takoj sem jih ugledala. Bili so v prvem vagonu, vsi žareči, sme-joči in zagoreli. Pozdravili smo sc tako veselo in prisrčno, kot 1)1 sc ne videli nekaj mesecev, ne pa samo nekaj dni. Nemara smo se smejali tudi zato, ker nas je sama radost in pre-šernost. Na tabornem prostoru je bilo že živahno, toda komaj smo prišli, se je že uiti dež. To nam ni skalilo dobre volje. Zatekli smo se v šotor, saj smo si imeli povedati toliko novega. Ko je dež malce ponehal, smo hitro postavili tudi druge šotore. Dobili smo drogove za vhod in novo naselje »Triglav« je bilo skoraj gotovo. Okrog štirih je spet kazalo, da se bo ulil dež, zato sva z bratrancem im.ro 1'Os.auila Kolesa in se odpeljala demov. Doma bi se skoraj sprla, ves čas sva si segala drug drugemu v besedo, vsakdo je hotel povedati čim več. Toda vreme si naju je pošteno privoščilo. Kunia j sva pospravila kolesi, se je že prisniehljalo sonce in razgnalo megle. Nisva vzdržala, še enkrat sva skočila na kolesi in zdir-jala proti šobeevemu bajerju. Tabor je bil že lepo urejen, šotori so stali v vrsti in čakali na svoje stanovalce, ki so imeli pravkar sestanek in so volili vodstvo naselja. Kako hitro sta minili dve uri, ki sva jih prebila med njimi! Nista se vle- kli kakor tiste minute na postaji. S težkim srcem sva se morala posloviti. Obljubila sva jim, da jih naslednjega dne spet obiščeva. Z vrha hriba sva se ozrla na platneno vas, Id je že tonila v, večernem somraku. Slišal se jo smeh iz mladih grl. Domov sva prišla že v trdi temi. Dolgo nisem mogla zaspati. V mislih sem bila neprestano z njimi, pod šotorom, kjer diši po resi in sveži travi, kjer je prav od blizu slišati črička . . . Na veliko žalost pa sem morala naslednji dan nazaj v Divačo in sein spremljala tekmovanje samo v mislih, bila sem vedno z njimi 111 se veselila njihovih uspehov. VIDA ■i ■< r .■.>*, : .V .. - 4 i' i-: ' 7 • ' -v!, o- ; • o ; N.-Š \ i 7^7.7*7 V III,, V'\ ■' . , ; , , , moral omejiti svoj delokrog le ha hrpeljsko občino. Letno je predvajal okoli 230 predstav, ki si jih je ogledalo vsako leto okrog 25.000 gledalcev. Samo v Lokvi, kjer se sedaj pritožujejo nad »slabimi filmi«, je bilo lani 51 predstav pred 4,849 gledalci. Kino podjetja so pri nas razdeljena v 12 kategorij. Naš potujoči kino je uvrščen v D. kategorijo. Zato ne more konkurirati kino podjetjem višjih kategorij. Novejši in izbrani filmi zahtevajo drago najemnino, ki je potujoči kino ne more vedno prenesti. Razen tega so taki filmi navadno težko dobavljivi, ker jih vrtijo v bolje opremljenih kinematografih. Tu prihaja do izraza pač trgovski interes podjetja za razdeljevanje filmov. Kljub temu je potujoči kino uspel v preteklih 14 letih svojega delovanja predvajati vrsto kvalitetnih domačih in tujih filmov, kar so v Lokvi menda prezrli. V zadnjem času predvaja kino tudi' cinemascopske filme, za kar gre zahvala v prvi vrsti TOS iz Ljubljane, ki je na pobudo kolektiva hrpeljskega obrata tega podjetja poklonila kinu optično lečo, vredno 180.000 dinarjev. Drugo, manjšo lečo pa je potujoči kino nabavil sam za 3G.000 dinarjev, pra,v tako filmsko platno za 15,000 dinarjev. Cinemascopske filmske predstave so zlasti za oddaljene brkinske vasi razveseljiva novost. Občinski odbor Socialistične zveze, kakor tudi sam ljudski odbor si sicer prizadevata, da bi nabavila vsaj za center občine novo, stabilno filmsko aparaturo, kljub temu pa bo potujoči kino ostal za vaška področja še vedno zaželen obiskovalec in nositelj na filmskem platnu dokumentirane kulture in prosvete. In da bi se potujoči kino ko tak mogel tudi v bodoče uspešno uveljavljati, bi bilo prav, da bi okrajni prosvetni forumi s pomočjo zainteresiranih občin omogočili potujočemu kinu nabavo primernega prevoznega sredstva. Naj bi ta opis delovanja in problematike našega potujočega kina naletel na razumevanje in prizanesli vej -še ocenjevanje njegovih filmskih predstav. Jasa DA NE BO RAZOČARANJA! Medtem ko se število počitniških domov leto za letom veča, se zmogljivost hotelov ob našem morju ne razvija tako naglo kakor dotok individualnih domačih in pa tujih turistov. Za to kategorijo letovlščarjev so zato pomembne tudi zasebne turistične sobe. V interesu turizma je, da jih pridobimo čimveč. V lanski sezoni se je njihovo število močno povečalo zlasti v Piranu, Portorožu ter v Izoli. Na najslabšem smo v Kopru. Tega so krive v prvi vrsti posebne koprske stanovanjske razmere, na drugi strani pa je bilo mogoče ugotoviti, da ni neznatno število takih stanovalcev, ki si priskrbijo najemnike pod roko, ne da bi sobe prijavili in se podvrgli kontroli. O tem obstajajo posebni zakonski predpisi, ki določajo, da je treba uporabo zasebnih sol) v turistične namene prijaviti, nakar jih ogleda, oceni in kategorizira posebna komisija predstavnikov turističnih društev, sanitarne inšpekcije In občine. Goste priskrbe prijavljencem tisti, ki opravljajo recepcijsko službo, kar so lahko turistična društva ali potovalni uradi. Ceno sobe, odnosno ležišča določi kategorizacija. Mimo tega ji je treba prišteti še turistično takso, ki bo znašala letos po državni uredbi lahko tudi do 200 din na dan, a je n. pr. v Kopru določena le na 120 din. in še davek. Vsako drugačno, neprijavljeno oddajanje sob je po zakonu strogo kaznivo, in še zlasti tudi zato, ker je zopet uvedena prijavna obveznost bivanja tujih oseb v kraju. Turistična društva in oblastveni organi so ugotovili, da se je v naših mestih in še posebej v Kopru ukvarjalo več oseb s tako kaznivo dejavnostjo. Poleg tega so nekateri izigravali določbe tudi tedaj, ko so imeli sobe prijavljene in kategorizirane. Dogajalo se jc, da je recepcijska služba poslala turista, a je bila soba že pod roko oddana po drugi poti, ali pa so nato gosta stisnili v nelcategoriziran prostor, katerega je moral plačati kot kategoriziranega, čeprav ni ustrezal niti naj primi tivnejšim zahtevam predpisov. Zaradi tega je letos pokrenjena akcija s strani naših turističnih društev, občin in notranje uprave, po kateri bodo izvajali najstrožjo kontrolo nad oddajanjem sob turistom, prijavljanjem in plačevanjem turistične takse ter davka. Kršilci bodo prijavljeni in kaznovani po zakonu. Tega naj se vsi, ki se žele ukvarjati z oddajanjem sob turistom zavedajo, da ne bo pozneje izgovarjanja. Od dajatev bodo oproščeni samo najožji sorodniki, ki bodo sorodstvo lahko dokazali 7, veljavnimi dokumenti, rodrobnosti bodo pojasnjene tudi še na sestankih. R. ¡Mladi taborniki na izletu v Divači PROTEUS, št. G ČLANKI: MARTO PLENICAH: Geo-Trdoživnjaki — pomembne okame-nlne, ANTON RAMOVŠ: Apnenice v okolici Ljubljane, VALERIJA OSTERC: Azbest — vlaknati mineral, ODMEVI; F, DOMINKO; Popolni sončni mrk dne 15. II, 1361, R. PAV-LOVEC; Posvetovanje o konsolidaciji t;il na krasu. DROBNE VESTI: R. PAVLOVEC: Kdaj je začel nastajati kras? —- Y globini M m odkrito barje pri Spodnji Zadobrovi, A. RAMOVŠ: Mokra votla peč in Suha votla peč v Klo-kočovniku pri Ločali, V. RAVNIK: Cvetoča monstera, — Trodelna orehova lupina, A. NERIMA: Taljenje in'varjenje z elektronskimi žarki, L. CERMELJ: Jedrske električne centrale. Številni organi in skupna problematika: skrb za moralno in socialno ogroženo mladino, izpostavljeno potepuštvu in prestop-ništvu. In vendar so nastopi teh organov — bodisi upravnih, oblastnih, družbenih ali šolskih — navadno neenotni in sodelovanje premajhno, da bi rodilo zaželene ali zodovoljive rezultate. V neki razpravi sem slišala, kako so rekli: iz leta v leto naraščajo pri nas pobegi mladine z doma, iz internatov in iz Vzgojnega doma v Planini; vendar je teh pobegov še vedno manj kot v drugih republikah... Ta zadnji dostavek me ni potolažil: zakaj bi se tolažili z usodo tistih, ki se borijo še z večjimi težavami, zgledujmo se raje pri tistih, kjer je bolje. Podatki so zanimivi in značilni za naše kraje, ker je blizu državna meja: v letu 1959 so pristojni organi obravnavali 250 primerov mladoletnikov, ki so pobegnili — 175 jih je ušlo z doma, 75 iz vzgojnih zavodov. Od tega jih je bilo najmanj iz našega okraja, kar 120 pa iz drugih republik, največ iz Hrvatskega Prl-morja. Prišli so z izgovorom, da iščejo zaposlitev ali da želijo le obiskati sorodnike. Le redki so primeri, da se ti ubežniki pošteno preživljajo, največkrat spijo zunaj na prostem in kradejo hrano. " Težave nastanejo, ko uslužbenec LM ustavi takega otroka ali mladoletnika v poznih nočnih urah, Ob pomanjkanju primernih prostorov je uslužbenec pogosto prisiljen, da vzame takega ubežnika na svoj dom in da ga nasiti, ker mu vest ne dovoljuje; da bi ga pustil na postaji LM, kjer bi prišel v dotik z odraslimi storilci kaznivih dejanj, Pogosto pa traja tudi več dni, preden ugotove, kam otrok sodi in v takih primerih se poslužujejo edine ustanove v našem okraju — Otroškega doma v Izoli, kjer je ubežniku zagotovljena oskrba in vzgoja. Ker je takih primerov največ v Kopru in v Sežani, bi bile podobne j KOSILO V 45 MINUTAH i PARADIŽNIKOVA JUHA j Z VLIVANCI PRA2ENA JETRCA DUŠEN RIZ BISKVIT Z VODO j JUHA — 10 dkg konserve, 2 žlici i • masti, 2 žlici moke, majhna glava i : čebule, pero zelene in malo pe- i teršilja, rdeča paprika, voda. I Na zapržko damo na pol prere- ; s zano čebulo, rdečo papriko, para- • I dlžnik in zalijemo z vodo ter do- : i damo še list zelene. Ko prevre, : : dodamo drobno sesekljan peter- • ! šilj, čebulo ln zeleno pa vzamemo • I ven. Zakuhamo vlivance, ki jih j : napravimo iz enega jajca, moke : : in vode. ■ JETRCA — >/< kg jetrc (svinjskih : : ali telečjih), 2 glavi čebule, 4 žli- : : ce masti, sol, poper, rdeča pa- : : prika. • Jetrca operemo, zrežemo na i : tenke rezine in damo na čebulo, : ■ ki smo Jo drobno sesekljano pre- i : pražili na masti. Pražimo zelo : i kratek čas (toliko, da niso več : : krvava), dodamo poper in papri- : i ko ter tik pred serviranjem še : i sol. : • RIZ — 20 dkg, mast, čebula. j Riž operemo in obrišemo v či- i : sto krpo ter damo na mast, na ; I kateri se je prepražila polovica ; : čebule. Dolijemo tople vode — ; : dvakrat več kot je riža in pusti- ; ! mo, da se duši, • : BISKVIT — 25 dkg moke, 25 dkg j : sladkorja, 4 Jajca, 9 žlic vode, pol ; j vrečke pecilnega praška. ; : Jajca, sladkor in vodo tolčemo j : s šibo za sneg, dokler ne postane ; gosto. Nato dodamo moko, zme- ; ; šano s pecilnim praškom, in damo ; i v dobro namazan ter z moko po- ■ r sut pekač. Pečemo pri zmernem ; : ognju. Lahko namažemo s po- ; : ljubno marmelado. ustanove potrebne tudi v teh dveh mestih. Toda zaenkrat imamo Otroški dom samo v Izoli. In še se šušlja: dom je preveliko breme za izolsko občino, tudi služi širšemu namenu, oskrbovalnina je visoka, škoda bi bilo, če bi ga izgubili... Obiskala sem skrito hišo blizu izolske bolnišnice. — Koliko dotacije dobivate od občine? — sem vprašala upravnico Viktorijo Knez. Bila je začudena: — Nič, smo v pravem pomenu besede samostojni zavod. — Kdo so vaši gojenci? — Otroci socialno in moralno ogroženih družin, sirote brez staršev, zanemarjeni otroci. Teh je trenutno 35 (Koper 19, Izola 1, Piran 4, Ilirska Bistrica 4. Postojna 6 in Buje 1). Vsaka občina plačuje za svoje. Različno pa je število prehodnih, takih, ki imajo odsotne ali bolne starše in nikogar, ki bi zanje skrbel, ubežnikov čez meje, ki jih pripeljejo iz Kopra. Taki ostanejo 10 do 15 dni. Mesečno oskrbnino smo zvišali od 10 na 15 tisoč mesečno. omun — To ni niti tako malo, Toda s tem shajate? — Za silo gre. Upravni odbor je sicer zahteval, naj bi zvišali na 20 in celo 25 tisoč dinarjev, pa sem napravila svojo kalkulacijo in ugotovila, da bo šlo tudi s 15 tisočaki. Zavedala sem se, da bi prevelika podražitev pomenila ukinitev ■ doma, ker občine ne bi toliko plačevale. Toda tega, prosim, ne zapišite, že tako imam dovolj težav. Po dolgem premisleku sem se vendarle odločila, da bom zapisala: le zakaj bi zaslužil grajo požrtvovalen' in vesten upravnik, ki je pretehtal vse možnosti in našel najboljše in najcenejše rešitve, da lahko ohrani dom, kjer najde dnevno zavetišče tudi več kot 40 otrok. Menda zasluži prej pohvalo. Z. L. Temno krilo in popita bluza z imitacijo moške kravate. Tudi pentlje so letos priljubljene OBVESTILO UPRAVE BOLNIŠNICE V VALDOLTRI V specialistični ortopedski ambulanti v Valdoltri je zaradi povečanja števila bolnikov uveden četrti ordinacijski dan. Odslej bodo ambulantni pregledi trikrat tedensko za odrasle (ob ponedeljkih, sredah in četrtkih) in enkrat tedensko za otroke (ob torkih), vselej od 10. do 14. ure. UPRAVA BOLNIŠNICE PREBERITE TUDI TO — KORISTILO VAM BO E3 □ PRI KATERIH TEMPERATURAH PEČEMO Razlikujemo: MOČNO ALI HUDO VROČINO od 200 do 225 stopinj Celzija. To -vročino uporabljamo za pečenje masleno listnatega testa, krhkega testa, nekaterega drobnega peciva, ki mora hitro zarumenetl, kuhanega testa in še drugih test, ki vsebujejo1 več maščobe. Brez termometra vemo, da imamo to temperaturo tedaj, če nam bel papir najprej porumeni, nato pa hitro porjavi. SREDNJO VROČINO imenujemo vročino med 180 do 200 stopinjami Celzija. Papir počasi porumeni. Uporabljamo jo za pečenje biskvitnega testa, umešanega in kvašenega testa, in to predvsem tedaj, kadar pečemo testo v debelejši plasti. Tako se ena-komerneje zapeče. SLABA VROČINA je med 150 do 180 stopinjami Celzija. Papir ostane dalj časa bel. Uporabljamo jo za pecivo, ki mora ostati svetle barve. ZELO SLABA VROČINA pa je med 100 do 150 stopinj Celzija. Primerna je za beljakove mase, kjer se testo bolj suši kot peče. V KATEREM ČASU SE ŽIVILA SKUHAJO Cas kuhanja štejemo od tedaj, ko začne jed vreti, se peči ali cvretl. Za manj Izkušene kuharice bodo naslednji podatki dobrodošli, da si bodo vedele pravilno razdeliti čas in delo. KUHANJE: krompir 20 do 25 minut, sveži grah 20 do 30 minut, korenček, mlad, 20 do 30 minut, kolerabica 20 do 35 minut, špargljl 25 minut, cve-tača, mlada, 25 do 30 minut, ohrovt 35 do 45 minut, belo zelje 35 do 45 minut, rdeče zelje 00 do 70 minut, fižolovo stročje 40 minut, fižol, namočen, 2 do 3 ure, škrobne moke (pudingi) 2 do 3 minute, moka 10 do 15 minut, moka v žgancih 30 minut, ovseni kosmiči 15 minut, zdrob, bel, 20 do 25 minut, zdrob, koruzen za polento, 30 do 45 minut, riž 20 do 25 mi- nut, rezanci cca 15 minut, druge testenine 20 do 30 minut, razlcuhano prežganje vsaj 15 minut. PEČENJE: kvašeno testo iz pol kg moke 60 minut, kruh iz pol kg moke 60 minut, nizko pecivo 30 minut, drobno pecivo 15 do 20 minut, ume-šano testo v modlu iz pol kg mase 60 minut, v nizki plasti v pekaču 30 minut, krhko testo za poslogo tort ali drugih sladic 30 minut, drobno pecivo iz krhkega testa 15 minut, biskvitna torta 30 do 45 minut, bls-kvitna rulada 10 do 15 minut, iz debelejše beljakove mase testo 50 do 60 minut, iz maslenega listnatega testa v tanjši plasti 25 minut, iz kuhanega ali paljenega testa 25 do 30 minut. cs 'v Za 8. marec je druga osnovna šola »Pinka Tomažiča« v Kopru povabila vse bivše prosvetne de-lavke-upokojenke. Pionirji so tem zaslužnim vzgojiteljicam priredili nadvse prisrčen sprejem in jim v zahvalo za njihovo dolgoletno požrtvovalno delo poklonili velike šopke pomladnega cvetja, ki so ga nabrali v okolici Kopra. Povabljenke so bile prijetno presenečene nad tako pozornostjo KRVODAJALCI 13. III. 1961 so na Postaji za transfuzijo krvi dali kri za ponesrečence in bolnike: MALA OPREMA: Albin Cotič, Edvard Z o rž; KROJ, IZOLA: Franc Bertoncel, Edo Brodatič; ObLO IZOLA: Miro Furlan, Emil Grbac, Rozi Jurlcovič, Zmaga Pečenko, Stana Valoveč; PEKARNA, IZOLA: Franc Biščak. Ivan Kunst, Rafaela Plrih; TAVERNA, IZOLA: Franc Movrič: OBNOVA, IZOLA: Slava Zorjo.ii. Bernarda Martinčlč. 16. HI. 1961 so na Postaji za transfuzijo krvi v Izoli dali kri za ponesrečence in bolnike: DELAMARIS: Jože Ambrožič, Ivan ka Dodič, Ema Fantinič, Franc Gr, bec, Lucijan Nemec, Marija Rondhl Dora Škof, Marijan Olenilt, Štefanij;? Pucer, Edvina Stare, Renata Tuljak. KMETIJSKA ZADRUGA, IZOLA: Ana Bergam, Katica Jagodič, Pranko Lovrečič; ObLO HRPELJE: Jože Dovjak, Slavko Zupančič; PEKARNA, IZOLA: Rajko Cižek. Milan Rutar, Ivan Strus; PLETILJŠTVO, IZOLA: Ida Oežjot, Bogomila Sulič. najmlajših in vzgojnega osebi a te šole. Občutile so, da je povezava med njimi in 'šolo še vedno živa, da kot nekdanje prosvetne delavke in vzgojiteljice niso pozabljene. S tega mesta se za tako prisrčen sprejem in pozornost, ki so je bile deležne, toplo zahvaljujejo najmlajšim in osebju šole, in hkrati poudarjajo, da bi ta zgled posnemali še v drugih šolah. (o) Dvodelna kombinirana obleka: Karirasta bluza in enobarvno krilo s karirastim robom. Model je primeretc za prikrojevanje novega iz starega ~ 17 Kombinirana obleka iz enobarvnega in črtastega blaga 3 svojevrstnim zapenjanjem Zaposlenim ženam se nedelje spremenijo v najhujše delavnike, ■ker se za ta dan nagrmadijo vsa večja, čez teden zaostala dela. Tako se je godilo tudi meni. Leta in leta nobeno nedeljo nisem imela časa ne za družino in ne za počitek. Prav ob nedeljah sem bila pravi suženj dela in zdelo se mi je zločin, če bi vse pustila in si privoščila z otrokoma sprehod v naravo. Čeprav sem to sama hotela in tako urejala vse svoje delo, se mi je vedno bolj zdelo, da sem žrtev družine in sem to s svojim vedenjem tudi dajala Čutiti vsem družinskim članom. Na vse je že legala moja mračnost, nerazpoloženje in grenak občutek, da so vsi krivi, ker nisem nikdar prosta. Ob ponedeljkih pa sem se vračala na delo še bolj utrujena, polna slabe volje in črnogleda glede tedna in nedelje pred seboj. Zavest, da smo vsi čisti in da je stanovanje pospravljeno, ni pač nikomur teknila, niti meni ni zadostovala. Toda otrolca sta zrastla, si za- želela družbe in narave. Vključila sta se v taborniško zvezo. Potem sta pritegnila še mene in znašla sem se pod geslom »S pri-rodo k novemu človeku«. Ko sem postala vodnica Čebelic, so me postavili pred dejstvo, da preživljamo nedeljo v naravi. V meni je divjal hud notranji boj — med čakajočim nezlikanim perilom in željo Čebelic in mojih otrok, da gremo vsaj v nedeljo na popol- no vrela taborniška pesem, pomagala sem kuriti ogenj, se igrala, in smejala. Moja otroka sta prvič začutila, da jima postajam tudi prijateljica in da nisem samo stroga in mrka mati, ki skrbi za čistočo, red in denar. Kadar zdaj gremo ob nedeljah na izlete, mislim na vse tiste žene in matere, ki doma perejo, likajo in pospravljajo. Rada bi jim povedala, naj s tem prelomijo. danski izlet. Član organizacije mora pravila vestno izpolnjevati in začela sem hoditi s Čebelicami na izlete. Tega sta bila najbolj vesela moja otroka in posebno v soboto popoldne sta čvrsto popri-jela za delo in mi skušala povsod pomagati, da bi bila v nedeljo prosta, Kmalu sem dobila občutek, da postajam nov človek in sem prenehala biti hišni stroj. Zdaj je tudi iz mene ob nedeljah sprošče- Otrokom v ponedeljek ne tekne zlikana obleka, še manj pa lesketajoča se kljuka in čist parket, tekne pa jim zavest, da so preživeli v družinskem krogu lepo ■nedeljo, da je bila mama vesela in da ni padla nobena beseda o utrujenosti. Zdaj šele vem. kalio zelo je mojo družino motila ta ozkost, čeprav 'sem takrat mislila. da otrokom prav s tem dokazujem svojo skrb in ljubezen. (om) 1ENA §N DOM * ZDRAVSTVO M VZGOJA * OTROK iN DRUŽINA 2ENA 3W DOM >r ZDRAVSTVO IN VZGOJA -sir OTROK IN D« Mr/tiv iz starega koprskega pristanišča, kjer se v mirnem morju zrcali novo mesto !Ui ruševinah podrte kaznilnice PRED DECENTRALIZACIJO V zadnjem času so nekatere ko-■nune vzdolž naše morske obale -spet načele vprašanje decentrali--¿acije potniškega ladjevja, ki je -¡od.aj v sklopu »Jadranske linii-ske plovidibe« z Reke. Proti tej decentralizaciji sicer nihče ne m V BEME trd 23. do 31. marca 1901 Novi vremenski pogoji, ki so na-jtah, kažejo na to, da se bo v tem •iasTvnem razdobju vreme spet stabi-¿r/jralo; spet bomo imeli leoe in to-dneve. V tem času lahko pričakujemo znatno povišanje tempera-lur. Sem in tla bodo temperature •radi višje kot 20 stopinj. Zaradi novega vala juga bodo zacveteli sadovnjaki in na drevju bodo vzb-rstell pr-w listi. Bežnd vckxr hladnega zraka z morebitnimi padavinami je mogoč le i noči med 26. in 21. marcem. MHAC je 13. marca izplul iz Phila-delphije v Norfolk. BLED je prispel danes v Tangier 'in nadaljuje 'pot v Genovo, Neapelj, Palermo in Reko. BOHINJ .ie IG. marca prispel v Nev,-Yoia je potrošnja dosegla povprečno 16 odstotkov porasta v primerjavi s potrošnjo januar—marec 1960. Ker jc na obalnem področju zelo močno razvita industrija, ki v svojem proizvodnem procesu potrebuje veliko količino vode, mora dajati dnevno Rižanski vodovod na prebivalca 270 litrov, medtem ko na Postojnskem potrošijo 190 in na Sežanskem komaj 108 litrov vode na dan. , Zato je bilo nujno potrebno, da je Rižanski vodovod zgradil dve novi črpališči, ki bosta še ta me-šec vključeni v poskusni pogon. Eno črpališče je na izviru Rižane, drugo pa ne daleč od tam pri čistilnih napravah. Z njunim delovanjem bo pritekalo .60 litrov na sekundo in z 12.500 kubičnimi metri vode na dan bo zadovoljeno sedanjim potrebam obalnega področja po pitni vodi. V gradnji sta še dve črpališči oziroma rezervoarja nad Seme-delo. Prvi bo sprejel do 500 kubičnih metrov vode in bo v pomoč sedanjemu rezervoarju pri Škocjanu za boljšo preskrbo Kopra z vodo, drugi, na nekaj metrov višjem terenu, pa bo imel zmogljivost 300 kubičnih metrov prostornine. Ta rezervoar bo omogočal boljši prenos vode v Izolo in Piran preko Portoroža, kjer že pod naseljem Valeta gradijo dva rezervoarja z zmogljivostjo po 500 kubičnih metrov vode. Vendar so vse te gradnje le trenutna rešitev za največ pet let. Zato strokovnjaki nadaljujejo z iskanjem novih vodnih izvirov v Sečovljah, speleologi — člani koprskega jamarskega društva — pa proučujejo možnosti koriščanja talne vode v osapskem podzemlju, Za sedaj je najbolj vabljiva varianta za čimprejšnjo rešitev boljše preskrbe z vodo odjem še zadnjih 50 litrov na sekundo iz rižanskega izvira s tem, da bi zagotovili rižanski strugi biološki minimum iz akumulacije z gradnjo jezu pod Kubedom. Ta jez bo zgradila Vodna skupnost Kcner Ln bo namenjen kmetijstvu za namakanje polj. Lani 55 tisoč dijakov v Postojnski jami V kroniki obiskov Postojnske jame za leto 1960 je zanimiv izračun, ki kaže, da je bilo med skupnimi 275.655 obiskovalci jame kar 55.169 ali točno 20 dijakov. Struktura dijaških obiskov po republikah FLRJ je naslednja: Število Republika obiskov % Slovenija 19-018 35,9 Hrvatska 13.210 23,9 Srbija 12.651 22,9 BiH 4:121 7,5 Makedonija 4.571 8,3 Črna gora 798 1,5 Skupno ■ 55.169 lOC.O Tolikšen obisk organiziranih dijaških ekskurzij Postojnski jami, ki so prišle iz nič manj kot 1.539 nižjih in srednjih jugoslovanskih šol, je jaspn odraz dejstva, da je Postojna s svojimi podzemnimi kraškimi lepotami ena naj privlačnejših domačih turističnih postojank šolske- mladine. (m a) 80 MILIJONOV INVESTICIJ V TRGOVINO Za . povečanje ln modernizacijo trgovine na Jesenicah, znanem industrijskem mestu naše republike, bodo letos vložili okrog 80 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. To povečanje je potrebno zaradi povečane kupne moči' prebivalstva in naraščanja blagovnega prometa. Step; mmmmgm* Gradnja zbirnega rezervoarja za vodo nad Portorožem POMORSTVO, št. 1/1961 S precejšnjo znmudo. ki so jo zakrivile neoredvlrione tehnične zaore-Sce, je izšla letošnia črva številka Pesečne ' revije POMORSTVO. Prese-,-ča s svolo povečano obliko 31 5X 23 cm. saj ie za tri centimetre dnli-sa in' štrša kot so bili zvezki zadniih letnikov. Zalemu 68 strani. Naslovna b-tran barvni posnetek šibeniške luke. Ilustrirana ;ie izredno bogato z več celostranskimi reorodukciiami. Uvodoma so prikazane vse jugoslovanske plovbo ln ostala pomorska podjetja, skupno osemnn nje »Jadrolinije«. ki naj bi bil zaključen leta 1980, pa bi takrat imeli pri nas 14 ladij z nad 1000 BRT (skupaj 27.300 BRT, 93.200 KM in 1860 postelj za potnike. Vprašanje pa je, če bo takrat to zadostovalo, ker bodo dejanske potrebe povsem drugačne, kakor pa so danes. V Kopru je bila sprožena zamisel,, da bi ustanovili samopostrežno gostilno in določen je tudi že znesek 9 mililonov dinarlev, katere naj bi za to unorablli. Ne vemo. iz kakšnih prertnostavk ta izšla, dvo- miti pa moramo, če je bilu tudi dovolj premlšllena. Predvsem vpraša-nje. aH je taka samopost-ežna gostilna Kopru potrebna in kakšni so obeti za njeno aktivno poslovanje? Ce analiziramo to vprašanje na podlagi izkušenj drugod in tudi ponekod pri nas v Jugoslaviji, bo odgovor absolutno negativen. Samopostrežne gostilne so amerikanlzem. Nastale so iz potreb načina ameriškega življenja, ki je povsem drugačno od našega. Zaradi tega je izkušnja s takimi gostilnami pokazala, da so mogle najti pravico do obstoja samo v res velikih mestih, kier je mogoče najti dovolj veliko število ljudi, ki se v naglici živl.ienla poslužujejo take nezamudne postrežbe, nato pa oohlte dalje. -Mi imamo v sedanjem Kopru dovolj ta-k'H 11 udi? Imamo le omejeno število »šankarjev«, ki se ustopljo pri točilni mizi in tam spijejo svoje decije. Mnogi med njimi so znani pijanci, ki tudi v času ko ga nimajo dosti na razpolago. ne morejo ostati brez alkohola. Ali je teh res toliko, da bodo zagotovili rentabilno poslovanje samopostrežne gostilne? Izkušnje v zgodnja pomlad in zgodnji turisti Na terasastih pobočjih piranskega polotoka in drugih predelov piranske občine je letos izredno zgodnja pomlad. Za man-dlji, ki so že odcveteli, in breskvami, ki prav te dni pokrivajo s svojim rožnatim cvetjem pobočja nad portoroškim zalivom, so se razcvetele tudi že prve češnje. V parkih v Portorožu je ozelenelo že vse drevje in grmičevje, kolikor ga ni vedno zelenega, tudi že divji kostanj. Zgodnji pomladi so se pridružili zgodnji turisti. Kakor smo že poročali, je prva letošnja skupina inozemskih turistov prispela v Portorož že 4, marca, od 26. marca pa bo Portorož pravzaprav že začel letošnjo turistično sezono, saj se bodo do tega dne na primer samo v hotelu »Palače« prikazale vsak dan nove skupine inozemskih turistov, ki ostanejo v Portorožu najmanj 7 do 10 dni. V začetku aprila bo imel hotel >Palace« že preko 200 inozemskih gostov, to število pa se potem do konca sezon6 nikdar ne bo -zmanjšalo, temveč samo povečalo. Prvi turisti so v preteklih dneh tudi že .preizkusili užitek sončenja na letošnjem vročem pomladanskemu soncu; nekateri pa so tudi že poskusili kopanje v za nas — razvajene — še hladni vodi (13 stopinj Celzija). j. l. /Kopra ostilno? manjših mestih so pokazale, da temu ni tako. Za pouk se moremo obrniti preprosto v Izolo, kjer se taka gostilna ni mogla uspešno uveljaviti. In prav tako tudi ne v Kopru, kjer so pred dvema letoma preuredili prvi prostor »Taverne« v pstoječo« gostilno. Promet je naglo padel ln podjetje je bilo prisiljeno odstraniti pulte za stoječe in postaviti v prostor zopet mize. Zaradi tega meril mo, da bi si tak eksperiment lahko prihranili ln se končno zavedeli, da je tisto, kar Koper potrebuje in ččsar zdaj sploh, še nima, solidna neluksuzna gostilna našega slovenskega tipa z ločeno točilnico ln vsaj dvema ali tremi sobami, kjer delovni človek po delu lahko posedi in pokramlja, in to bolj zaradi toga kakor zaradi poptvnnja. Tu bi našle mesto tudi manjše družbe, n. pr. sindikalne ob posebnih proslavah. Tla bi mogli zahajati naši in tuli turisti, zlasti še Iz 7-asebnlh turističnih sob. Za kaj naj se torej odločimo? Za samopostrežno gostilno, katere mali Koper ne potrebuje in ne bo rentabilna, ali za gostilno, kakršno potrebuje za domačine in turiste? Stoječi gosti imajo voč ko dovo/lj točilnih miz po že obstoječih gostilnah ln v dell-katesah. Tako tudi oni še posebne samopostrežne gostilne ne potrebujejo. B- ig tvn 66 ■ H ^il B HUI ■■ ZA 99 Tovariš urednik! V noči med 11. in 12. februarjem letos sem prespal v hotelu »Galeb« v Kopru. Račun sem poravnal kar zvečer, ker sem zjutraj že zgodaj odpotoval proti Postojni in nato v Ljubljano. Plačati sem moral tudi postrežnlno, čeprav je bila vsa postrežba v tem, da mi je tovarišica v recepciji z naveličano kretnjo dala ključ in rekla, naj si sobo po-iščem v drugem nadstropju. Ko sem se zvečer vrnil v Ljubljano, sem opazil, da mi manjka zelena jopica. Takoj sem pom slil ■na to, da sem jo verjetno pozabil v koprskem »Galebu«. Se istega večera sem napisal pismo, vtaknil vanj 100 din in prosil, naj mi jopico vrnejo — če jo bodo našli — sto dinarjev naj obračunajo za. poštnino. Čakal sem in čakal, odgovora pa ni bilo in tudi sto dinarjev mi niso vrnili. Po skoraj dveh tednih čakanja sem. napisal upravniku »Galeba« malo bolj ostro pismo in ga naprosil, naj mi vrnejo jopico ali pa vsaj sporočijo, da je v hotelu nisem pozabil, ter vrnejo sto dinarjev. Zaman sem čakal tudi na upravnikov odgovor. Kaj naj še storim? Takšno poslovanje se mi zdi skrajno neodgovorno in sem res radoveden, če se do vseh svojih gostov obnašajo tako. Nehote se vsiljuje primerjava ali vprašanje, če bi ali če tako postopajo tudi z gosti izza meje ali samo z domačimi in če jim res gre tako sijajno, da si lahko privoščijo takšen odnos do svojih gostov. Miloš Likar Ljubljana Tovariš urednik! Prepričana sem, da se obračam na vas v imenu številnih vrtič-karjev in kmetovalcev, ki kupujejo v Kopru razno semenje za, spomladansko setev vrtnin. Edno trgovino — »Semenarno« na koprski tržnici — kjer je mogoče kupiti razen umetnih gnojil, drobnega poljedelskega orodja in zaščitnih sredstev zoper škodljivce tudi semena, kupci namreč iz dneva v dan dobesedno oblegajo. Niso redki primeri, da je v splošni gneči tudi trideset in več kupcev, ki negodujejo zaradi izgubljenega časa. Ker kupi vsaka stranka navadno več vrst semen in mora zato edini prodajalec prinašati in odnašati številne predalčke. na prodajno mizo in z nje. streže posameznim kupcem tudi deset minut in več. Seveda manj potrpežljivi vrtičkarji odhajajo, ko vidijo to brezupno stanje v prodajalni, čeprav so med nnmi tudi taki, ki so prišli iz okolice. Povsem umestno prosimo torej Zadružni servis ZPZ. da v svnii »Semenarni« na tržnici zaposli vsaj še enega prodajalca in da vskladi vsaj za silo zmogljivost svoje prodajalne semen s povpraševanjem kupcev. Janja Kopriva Zal ste se, cenjena tovarišica, obrnili s svojo prošnjo na napačni naslov. Edina semenarna v Kopru ima namreč že lep čas novega gospodarja: »Mototehno« v Kopru, čeprav ste na napisni deski te trgovine pravilno prebrali: ZPZ »Zadružni servis« — »Semenarna«. Ne glede na to nenavadno kooperacijo bi »Mototehna« bila dolžna zamenjati napisno desko prejšnjega lastnika s svoio. Unamo raa, da bodo na upravi »Mototehne« upoštevali upravičene zahteve potrošnikov. Tovariš urednik! Ko smo se pred dobrimi 3 leti z izgradnjo cest v novem semedel-skem naselju v Kcrpru znebili blata in ilovice, ki smo si jo dotlej dan za dnem morali prati z obutve z vodo, smo dobili leve. asfaltirane dohodne poti tudi do blokov. Toda stancnxilci bloka 8 te pridobitve nismo dolgo uživali. Leto kasneje so namreč v naši neposredni soseščini začeli graditi 6 petnadstropnic za Tomos in tako so graditelji teh blokov — v glavnem Gradbenik iz Izole — našo dohodno pot s težkimi tovornjaki popolnoma uničili. Ostalo je je le še za kakšna 2 m tik pred vhodom v hišo. Po dograditvi blokov se je naš takratni hišni svet vse leto zaman, prizadeval, odkriti tistega, ki bi našo pot moral vzpostaviti v prejšnje stanje. To se mu ni posrečilo, čeprav je v odločbi pristojnega organa ljudskega odbora, s katero je ta organ Gradbeniku dovolil začasno uporabo te naše poti, bilo določilo, da vzpostavi pred likvidacijo grad-. bišča pot v prejšnje stanje. Ko smo svojčas zadevo hoteli prignali do kraja, so nam pri Gradbeniku rekli, da jim- investitor ni zagotovil sredstev za popravilo te poti, drugi, ki smo jih s tem. nadlegovali, pa so zmajevali z rameni in nas pošiljali drug drugemu. Je to prav? Še vedno upamo, da se da ta reč popraviti. Zato vam to pišemo, ker vemo obenem, da naš primer ni edini. Morda bo to pismo le pomagalo k večjemu redu. Stanovalci bloka 8 v Semedeli NAGRADNA KRIŽANKA PREŠERNOVE DRUŽBE Dnu 9. marca 190) Je bilo v prostorih Prešernove družbe žrebanje nagradne križanke, objavljene v Koledarju PD za 1901. Komisija je izžrebala: radijski tranzistor prejme Albina R.iedl, Leskovec pri Krškem. 10 bogatih knjižnih nagrad prejmejo: SUrvo Pivk, Požarevac; Miloš Bašln, Ljubljana; Joža Gnezdil, Unec; Franc Ahlln, Vrhpolje pri Kamniku; Metod Sptndler, Pekel, Martbor-Košaki; Janez Rozman, Pesje; Kari o Pesjak, Kovor;. Angela Vomer, Maribor; Stojan MušiC, Koper, Jože Llplč, Salovci v Prak.mu.rju. POVERJENIKI Prešernove družbe! Zaradi knjižnih sejmov v Ljubljani in .Mariboru je rok za vpisovanje v i.lanstvo Prešernove družbe podaljšan do S. maja nepreklicno. Pohitite 7. vpisovanjem! Prešernova družba. Tovariš urednik Nikakor ne morem molčati ob dogodku, ki se je pripetil v Sečovljah v nedeljo, 12. t. m. Vsi rudarji in vse naše ljudstvo je sočustvovalo z družinami, katerih očetje in sinovi so se dan prej smrtno ponesrečili v rudniku v Zagorju. Le mladina v Sečovljah, je tisto nedeljo plesala v rudniški dvorani, nad katero je istočasno visela črna zastava v počastitev spomina ponesrečenih rudarjev. Sprašujemo se, ali se mladina, v Sečovljah res ni zavedala tragičnih dogodkov, ki so prizadeli naše rudarje in kako je sploh bil o v rudarskih Sečovljah možno, da so na dan pogreba priredili ples. Franja Opara, žena rudarja iz Sečovelj V Domu družbenih organizacij v Piranu je bil v nedeljo dopoldne ustanovni občni zbor Društva akvaristov slovenske obale. Navzoči ljubitelji morske favne in flore so sprejeli statut društva in program njegovega dela, poleg tega pa izvolili upravni odbor in druge organe društva. Občni zbor je bil dopolnjen s predavanjem biologa Boruta Ženerja iz Ljubljane o akvaristiki (predavanje je bilo spremljano z lepimi skiopt,&-nimi slikami) in z improvizirano razstavo akvarijev piranskih ljubiteljev vodnega živalstva. Program dela društva je precej obširen. Med drugim predvideva naslednje naloge: širjenje akvaristike (sladkovodne in morskovodne), posebno med mladino; vzgajanje pravilnega odnosa človeka do narave; organiziranje lastne društvene izdelovalnice akvarijev, ki bi jih odkupovali zasebniki ali podjetja, organiziranje razstav akvarijev in končno veliki cilj: ureditev velikega akvarija, ki bi Popravek V razpisal Okrajnega higienskega zavoda Koper, ki je bil objavljen v 12. številki Slovenskega Jadrana 17. marca 1951, se mora zadnji stavek glasiti: Pravilno kolkovano prošnjo z življenjepisom naj prosilci vlože v 15 dneh po objavi razpisa na Okrajni higienski zavod Kopel-. _ V SREDIŠČU KOPRA prodam enostanovanjsko hišo z vrtom. Pojasnila pri Mariji Škandri, Koper, Župančičeva 23/1. Naprodaj je tudi rabljeno pohištvo po nizki ceni. OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino ČASA DELL"MPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi lepo darilo. LANATEX — uvoz - izvoz Trst, Ulica Machiavelli 9, tel. 61-647, blizu trga Ponterosso, prodaja na debelo in drobno najfinejše tkanine po reklamno nizkih cenah. preko Turističnih društev, sindikatov organizira naslednja potovanja Maj : 6-dnevni izlet v Rim—Neapelj— Pompei—Capri ob prvomajskih praznikih-, 8-dnevni izlet v London na Mednarodno razstavo zdravstva; 10-dnevni izlet v Carigrad in Sofijo. Julij: 10-dnevni izlet v Solun in Atene; 10-dnevni izlet v Carigrad in Sofijo. Naši poslovalnici v Kopru, tel. 298, in Piranu teL 5112, dajeta interesentom vsa .potrebna pojasnila glede prijav. Udeležencem naših izletov dajemo turistična posojila. pomenil veliko zanimivost za turiste in bi nudil šolam priložnost za živi pouk o življenju v vodi. ffule Vpisovanje novincev v prve razrede osnovne šole bo dne 3., 4. in 5. aprila 1961 od 9. do 12. ure za obe osnovni šoli v zbornicah navedenih šol. Vpisovali se bodo lahko le otroci, rojeni v letu 1954 in oogojno otroci, rojeni v januarju iin februarju 1955. Ob vpisu v šolo so notrebni naslednji dokumenti: 1. rojstni list 2. potrdilo o cepljenju proti kozam 3. zdravniško potrdilo. KOPER: 24., 25. In 2G. marca italijanski barvni cinemascope film JEZ NA PACIFIKU; 27. marca češki film VAN GOGH; 28. in 29. marca nemški barvni iti m PETROGRAJ-SKE NOCl; 30. marca češki film VRNJENI V 2IVLJENJE. IZOLA: 24. marca sovjetski film ■ SPOMLADANSKE SLANE; 25. In 20. marca argentinski film SMEM TE KLICATI MATI; 27. in 28. marca jugoslovanski fUm DOKTOR KOLAR; 29. in 30. marca francosko-madžarslci Cinemascope film LEPOTICA IN CIGAN. ŠMARJE: 25. marca sovjetski film SPOMLADANSKE SLANE; 26. marca nemški barvni film PETRO-GRAJSKE NOCl; 29. marca češki film VRNJENI V ŽIVE JEN JE. ŠKOFIJE: 25. marca jugoslovanski film DOKTOR KOLAR; 26. marca sovjetski film SPOMLADANSKE SLANE; 30. marca nemški barvni film PETROGRAJSKE NOCl. PIRAN: 24. marca ameriški barvni film POVEST O BENI GUDMENU; 25. marca ltalHanski film POČITNICE IN LJUBEZEN, ob 22 nemški barvni film TROJE IZ VARIETE JA; 26. marca zahodnonemški film TROJE IZ VARIETEJA; 27. in 28. marca francoski vistavision film LJUBEZNIVE OČI; 29. in 30. marca italijanski barvni. cinemascope film ZEMELJSKI RAJ. PORTOROŽ: 24. in 25. marca italijanski mm NEVARNE SOPROGE; 26. marca ameriški barvni film POVEST O BENI GUDMENU; 27. marca italijanski film POČITNICE IN LJUBEZEN; 28. marca zahodnonemški film TROJE IZ VARIETEJA; 29. marca francoski vistavision flilm OČI LJUBEZNI; 30. marca sovjetski film SONCE SVETI VSEM. SEŽANA: 24. marca ruski film LA-STOVIČKA; 25. in 26. marca italijanski film VOJNA IN MIR (I. del); 28. in 29. marca italijanski film VOJNA IN MIR (II. del); 30. marca indijski film VEČNA ŽELJA. POSTOJNA: 24. marca sovjetski film KR12ARKA V AR JAG; 25. in 26. marca ameriški barvni cinemascope film VELIKA ZEMLJA; 28. in 29. marca angleški film TONI STIL POJE; 30. marca amerižko-sovjetskl film RDEČI BALON. PIVKA: 25. in 26. marca francoski barvni film FOLI BERGER; 29. marca "sovjetski film KRIŽARKA VAR-JAG. PRESTRANEK: 26. marca francosko-italijanski barvni film AVANTURE CASANOVE; 29. marca ameriški barvni film RANČ PROKLETIH. i^gjg. POROČILA so vsak dan ob 7,M, t'TO in 15,00. GLASBA ZA DOBRO JUTRO je vsak dan (razen nedelje) ob 7,15 in T,JU. PETEK, 24. marca: 7,45 Tečaj italijanskega jezika (Ponovitev XLV. lekcije) — 13,40 Od melodije do melodije — 14,00 Odlomki iz operete »Melodija srca-j Janka Gregorea — 14,.10 Domače aktualnosti: »Prilagoditev cen novemu kurzu turističnega dolarja — Naša radijska tribuna* — 14,40 Poje zbor Radia Dubrovnik — 15,10 Zabvna glasba, vmes reklame — 15,30 Nekaj veselih In poskočnih-z domačimi ansambli, SOBOTA, 25. marca: 13,40 Popevke in-ritmi od tu in tam — 14,30 Primorski tednik — 14,45 Dunajske valčke Igra Rapha Brogiottl s evojlmi Tzi-ganl — 15,10 Zabavna glasba, vmee reklame — 15,30 Domače popevke- NEDEL.TA, 26. marca: 8,00 Domače novice — 8,05 Kmetijska oddaja, »Kako uvajamo nove ukrepe v a šlh kmetijskih organizacijah — Si.™, za gozdarske delavce — Na telefonu 119« — 8,30 Naša reportaža: »V. ■ javna radijska oddaja v čast 20-letnlce revolucije — posnetki iz Idrije« — 13,30 Sosedni kraji In-ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje Planinski oktet iz Mariboru — 15,30 Trideset minut z orkestri Wally Stott, Arturo Majnt-tovani in Stanley Black. PONEDELJEK, 27. marca: 13,40 Odlomki lz oper — 14,30 Ponedeljkov športni pregled — 14,40 Iz albuma priljubljenih melodij — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — IS,M Slovenske narodne pesmi. TOREK, 28. marca: 13,40 V zabavnem ritmu — 14,00 S popevkami doma ta na tujem — 14,30 Sola in življenje: »Koper včeraj. Reportaža koprskih pionirjev v okviru jugoslovanskih pionirskih iger« — 14,50 Pojeta olvo-ška zbora RTV Ljubljana in Zagreb — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Tečaj italijanskega Jezika — XLVI, lekcija. SREDA, 29. marca: 7,45 Tečaj italijanskega jezika — Ponovitev XLVX lekcije — 13,40 v ritmu z malimi ansambli — 14,00 Narodne pesmi In plesi iz raznih krajev — 14,30 Kul turni obzornik: »Kulturna paner' ma goriške komune« — 14,40 Pair., da plošč — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Pevski zbor Prosek-Kontovel. ČETRTEK, 30. marca: 13,40 Zabavne melodije — 1,400 Glasba po željah. ' — 14,30 Pogovor z volivci — H,« Glasba po željah (II. del) — 15,10 Zabavna glasba, vmes rekflame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika — XLVII. lekcija. PETEK, 31. marca: 7,45 Tečaj Italijanskega Jezika — Ponovitev XLVTX lekcije — 13,40 V svetu južnoameriških ritmov in melodij z godalnim orkestrom Ambrose — 14,00 Odlo-mr-ki iz operet »Grofica Marieac in, »Netopir« — 14,30 Domače aktualnosti: »Naše banke v reorganizaciji« — 14,40 Poje akademski zbor »Krs-manovlč« iz Beograda — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Kmečka godba. SOBOTA, 1. aprila: 13,40 Popevke in. ritmi od tu in tam — 14,30 Primorski tednik — 14,45 Gershwinove-melodije — Monia Liter ' z orkestrom Frank Chaoksfleld — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Nekaj veselih domačih popevk. (:•.;; j ¡w Telički na državnem posestvu v Prestranlcu, ki je obrat Kmetijskega kombinata Postojna PROTEUS, št. 7 Iz vsebine: ANTON POLENEC: Posebnosti med našimi pajki — LEOPOLD ZOR: Žu-želčje oko — STANE JUREČIC: Opazovanje življenja rastlin z radioaktivnimi elementi — L. ČERMELJ: »Venusnik« na poti k Veneri — A. PISKERNIK: Grbinasti travniki — L. ČERMELJ: Kaj je v medplanetnem prostoru? — B. PREKORSEK: Udor na Kranjskem polju — J. FRESKER: Martinček z dvema repoma — Z. BU-FON: Kdaj in kje je umrl botanilr Karel Zois? — A. GRIMSIČAR: Vrtenja na Ljubljanskem barju — D. NOVAK: VoUa peč pri Ravnah — ČERMELJ: Brookhavenski slnhrotri — najmočnejši pospeševalnik delcq na" svetu. BOREC, štev. 3 MILKO STOLFA: Milijoni bodo vstali za nJim — PATRICE LUMUMBA, prevedel T, P.: Jutro v Afriki — LINDSAY ROGERS, prevedel F. S.-, Pesem v viharju — BOŽA BASBM: Aretacija — FRANCE FILIPIČ: Dvoje srečanj, VIKTOR STOPAR: Vihar pred magistratom — JOŽE BORST-NAR: Predvolna slika Posavja — TONE FERJANCIČ-ZVONKO: Trenutki odločitve — MILAN ŠKERLAVAJ-PETRAČ: Demonstracije je organizirala Partija — FRANCE SUŠTERŠIC: Prevrat — MAR1ČKA ŽNIDARSIC: Pomlad 1941 — TONE SELISKAR: Tema in svitanje — DRAGI MILEN-KOVIČ: Zamislimo se nekoliko — M. S.: Literarni večeri partizanskih pesmi — M. S.; Vprašaj ob »Zakonu vojne« — F. S.: Srečanje po 16 letih — ANA BRVAR: Moia prva recitacija — JOŽE ZUPANČIČ: Nacistično vrednotenie človeka — M. S.: Pogovor z Alenko Gerlovičevo —. ŠTEFANIJA PODBEVSEK: Partizanski napadi na Sveti Urh in okoliške postojanke — T. C.: Volk v ovčji koži — LENART BALOH: Govore dokument) v Brežicah — CITA POTOKAR: Ob likovnem delu razstave v muzeju — WINSTON CHURCHILL, prevtj L. V.: Na glavo postavljeni načrti^ JOŽE SIRČELI: Kako Je v Laosu — »Santa Maria» in pobožali diktator Salazar. TELESNA VZGOJA it ŠPORT it ŠAH it TELESNA VZGOJA it ŠPORT it ŠAH Tt TELESNA VZGOJA it / F redna letna skupščin a avto-moto društva koper ? SE PREMALO J 4'%'c V nedeljo Je bila v mali dvorani koprskega gledališča redna letna skupščina Avto-moto društva Koper, ki so se je razen številnih članov udeležili tudi člana Glavnega odbora predsedstva AMZ Slovenije Franc Cvetan In lllnko Kapun, predstavnik J L A kapetan Kcrin, sekretar Okrajnega odbora Ljudske tehnike Miro Okretič, predsednik Občinskega odbora LT Koper Marko Ralncr ln predstavnika AMD Tržič in Nova Gorica. fal tej skupščini niso prisostvovali prodstavnlkl ' oblastnih organov lr. mladinskih organizacij. Ta pripomba le toliko bolj umestna, ker so poročna in razprava obravnavala delo avto-moto društev kot pomembnih družbenih činltoljev v času, ko beležimo neverjetno velik porast prometa naši državi. S tem pa se vsekakor čajo naloge teh društev pri cestno-bmotni vzgoji državljanov in teh-Kiinl vzgoji vedno številnejšega kadra novih, predvsem mladih voznikov motornih vozil. Dosedanji predsednik društva inž. Branko Polh in tajnik Vlado Pratnc-mtr sta v svojih poročilih opozorila na splošno družbeni značaj nalog, ki jih ima društvo z vzgojo voznikov-amaterjov, traktoristov, obveznikov p red vojaške vzgoje in državljanov, v ¿lavnem mladine, da bi ob naglo rastočem prometu čimbolj zmanjšali Število nesreč. V njunih poročilih Je bila tudi vrsta napotkov za nadaljnjo tehnično izobraževanje mladih iiudl v avto-moto športu. ' AMD Koper ima 463 članov, med njimi je 46 poklicnih voznikov, 100 amaterjev, ostali pa so traktoristi, inooedlstl in avtomehaniki. Samo v minulem letu je opravilo po zaključenih društvenih tečajih 142 oseb Izpite za voznike-amaterje, razen njih pa še 141 obveznikov predvojaške vzgoje. Društvo si je z lastnimi sred-Htvi uredilo poligon, ki je le provl-zoričen in ne ustreza vsem zahtevam sodobnega avto-moto športa. Zato bodo morali urbanisti razmisliti o lokaciji primernega prostora za poligon, kjer bo moč prirejati tudi tekme in ne bo samo vežbališče bodočih voznikov. kRMprava je v glavnem obravna-Jla vzgojni pomen AMD pri širjenju Iportnega in turističnega avtomobilizma ln mbtorizma med mladino, ki si vse bolj želi tehničnega znanja. Zato namerava društvo okrepiti delo svoje šolsko-tehnične komisije in ga povezati z delom drugih tehničnih ln -mladinskih organizacij. V minulem letu je AMD Koper priredilo več uspelih tekmovanj in ocenjevanj spretnosti voznikov. Njena ■tročlanska ekipa, brata Leon in Janez Pintar ter Hajko Piciga, pa je z velikimi uspehi nastopala na do-innčlh ln mednarodnih motornih dirkah. Program dela v letošnjem letu je bogat. Kot že omenjeno, bo težišče dela v vzgoji novih voznikov, v povečanju zanimanja mladine za avto-moto šport in v prirejanju raznih tekmovanj. Med temi tekmovanji bosta najpomembnejši cestno-hitrostna dirka za nagrado Primorske v Portorožu 4. junija in ralley vožnja Slovenije 16. julija s ciljem v Ljubljani ter startom v petih krajih Slovenije, med katerimi Je tudi Koper. Ob zaključku rednega občnega zbora je član predsedstva AMZ Slovenije Hinko Kapun izročil zlate značke kot priznanje za dolgoletno in požr-tvovalno delo v avto-moto društvih: inž. Branku Polhu. Vladu Pratnemer-ju, Adolfu Polancu, Francu Petraču, Jožetu GrandoSku, Marjanu Mllkovi-ču ln Antonu Globočniku. IL ^wwíISi m Prijateljsko nogometno srečanje i DEKANI : IZOLA (kombinirano moštvo) 4:3 PREDTEKMA kombinirani moštvi mladincev in pionirjev DEKANI : IKS 3:1 V seriji prijateljskih srečanj, s katerimi se moštvo iz Dekanov pripravlja za vključitev v okrajno prvenstvo, Je včeraj na domačem igrišču odpravilo kombinirano moštvo Izole z rezultatom 4:3. Tehnično igra ni bila na zadovoljivi višini tudi zaradi sla- NK TOMOS : NK PULA 0:4 (0:0) Minuli četrtek je spet gostovalo v Kopru consko moštvo, tokrat iz sosednje republike. Uspeha, ki so ga Koprčani dosegli proti NK Mariboru, tokrat niso uspeli ponoviti. Doživeli so hud poraz. Gostje so se predstavili kot odlično in vigrano moštvo. Med seboj se imen.tno razumejo in se lepo odkrivajo. Zal so bili v prvem polčasu neučinkoviti, v drugem delu igre pa se je njihova napadalna vrsta razigrala in štirikrat zatresla mrežo domačih. Poraza ni mogoče opravičevati, vendar naj dodamo, da gre dobršen del krivde na račun slabe opreme domačinov. Potrebno bi bilo, da bi podietje po svojih močeh podprlo klub. da bi si nabavil najpotrebnejšo opremo. Petnajst let IIB Postojne Minuli četrtek je bila v Postojni mestna skupščina Avto - moto društva Postojna, Letošnje leto slavi društvo 15-letnico svojega obstoja in zato so ob tej priložnosti pregledali težave in usoehe na prehojeni poti. V preteklem razdobju je posvetilo društvo največ skrbi varnosti na cesti. Priredili so 12 tečajev, ki jih je obiskovalo 420 slušateljev. Na pod-Točju športne dejavnosti so pripravili Postojnčam vrsto zanimivih tekmovanj v Prestranku ter Pivki, Organizirali so več snret-nostnih voženj, hkrati pa pripravili zanimivo razstavo ob tednu iNa cesti n'si sam«. Društvo združuje 377 članov. V lanskem letu je bilo deležno visokega priznanja Avto-moto zve-xe Slovenije, saj je deset članov prejelo zlato značko, v okraju pa so kot eno najboljših druitev na dročju motorizacije zasedli II. esto. Marljivi delavci postojnskega AMD si bodo v prihodnje prizadevali urediti svoj avtopark ter poslovne prostore, hkrati pa bodo skušali ostvariti tudi zamisel o okrepitvi avto-turizma, ki bi bil v Postojni prav gotovo velikega pomena. Ob zaključku skupščine so izrekli člani priznanje dolgoletnemu predsedniku Evgenu Vo-liču za njegovo marljivo in nesebično delo. (iv) bega vremena. Zmagali so Dekančanl zaradi večje prodornosti. To je tretje prijateljsko srečanje Dekančanov, od katerih so se vsa končala uspešno (Izola B : Dekani 4:5, Tomos B : Dekani 1:3). Z udeležbo v mladinskem okrajnem prvenstvu in z nadaljnjo serijo prijateljskih srečanj se Dekan-čani resno pripravljajo za vstop v okrajno nogometno prvenstvo prihodnjo jesen. V predtekmi je kombinirano moštvo mladincev iz Dekanov odpravilo mlajšo ekipo IKS z rezultatom 3:1. Najmlajši dekanski nogometaši so ponovno dokazali svoje sposobnosti in neskrite ambicije, da med pionirskimi moštvi v okraju zasedejo dostojno mesto. Tudi zanje je bilo to tretje srečanje. V prvem so igrali Izenačeno s pionirji Izole (1:1), v drugem pa so premagali pionirje »To~ mosa« z rezultatom 2:0, M. Gregorlč ^ Tudi pri nas pred tekmovalno sezono Kmalu bomo zopet lahko priča številnih tekem naših okrajnih ligašev, ki so po zimski sezoni počitka zopet pripravljeni na naporna tekmovanja. Okrajna rokometna liga za moške in ženske bo odprla sezono tekmovanj že 26. marca — torej pr hodnjo nedeljo. Prva srečanja nogometašev okrajne lige bodo 2. aprila, medtem ko bodo med zad-niimi odprli tekmovalno sezono odbojkarji — moški in ženske — 23. aprila. NAMIZNI TENIS V soboto ln v nedeljo je bil v Logatcu turnir Goriške, Notranjske in Koorske nodzve-e. Prvi rim sn igrali po novih pravilih: v vsaki ekipi so namreč nastopili trije člani ln dve članici. Prvo mesto je zasedel Koper, drugo Nova Gorica, tretje na Logatec. Istega večera Je bilo tudi žensko prvenstvo. Vrstni red je bil naslednji: 1, Logatec, 2. Koper, 3. Nova Gorica. V nedeljo Je bilo na sooredu še mo?.ko ekiono prvenstvo. Prvi je bil Logatec ored Koorom in Novo Gorico. V odločilnem srečanju so Igralci Logatca z dokaj sreče odpravili Koprčane z rezultatom 5:4. Pri Koorča-nih se je zlasti odlikoval Mahne, medtem ko sta Stadina in Skabar razočarala. Od članic bi lahko pohvalili Taljatovo in Mesaričevo. Moštveno tekmovanje za mM »šali Iste S Prizadevanja za kvalitetno telesno vzgojo Nedvomno je poleg materialne -osnove v naših telesnovzgoinih •organizacijah še vedno tudi hudo poreče vprašanje kadrov. Komisije in odbor »Partizana« pri Okrajni zvezi za telesno vzgojo •v Kopru so že od združitve, ki je bila marca preteklega leta, posvetile prav vprašanju vzgoje lastnih kadrov vso skrb. Tako je bila v manj kot enem letu organizirana vrsta tečajev, na kite-r'h so se usposabljali talentirani in vestni mladi ljudje za vadi-'teljsko in organ'zacllsko delo v športnih društvih in klubih. Skunno ie v tem razdobju obiskovalo tečaje okron,irn gatiche« niti *a droit«. NAJVEČJA PNEVMATSKA POŠTA V Hamburgu dela največja pnevmatska pošta no svetu. Cevi imajo premer 40 centimetrov in po njih drve pisma s hitrostjo 50 kilometrov na uro. S lo pošto-pošiljajo poštne pošiljke posameznim uradom in postajam v Hamburgu. 2ena oskrbnika znanega oceanskega akvarija v Miamiju je dosegla ločitev zaradi te tehtne izpovedi: »Njega zanimajo samo ribe, vedno govori samo o njih, o ribah tudi sanja in ko hoče biti ehkrat na leto z menoj nežen, ml da ime kakšne — ribe.« NAPRAVIMO REKLAMO -•Li Kai San, član mestne uprave v Hongkongu, je ne-dolgo tega izjavil na neki tiskovni konferenci: »To je najbolj umazano mesto na svetu. Ko Je že tako, zakaj ne bi iz tega napravili kaj koristnega? To bi bilo treba natisniti na turističnih lepakih in prospektih. Turisti so ljudje z najbolj različnimi okusi .. , Karta vohunskih poletov enega izmed hitlerjevlh zračnih piratov. Nekaznovano je letal nad Korziko in Sardiniio, nad Jugoslavijo in Irsko, nad Francijo in Avstrijo. Toda blizu Leningrada te napravilo sovjetsko lovsko letalo konec njegovim poletom V ltdeči vasi pod Leningj-adom v Sovjetski zvezi so zgradili popolnoma avtomatizirano tovarno za pasterizacijo, konser-viranje In predelavo mleka, nekakšno poskusno avtomatsko tovarno, s katero upravlja en sam človek (slika zgoraj kaže upravljavko za komandno mizo, od koder nadzoruje proizvodni proces po vsej tovarni). Na spodnji sliki pa jc tri-ogelna vrečka lz plastične mase, v kakršnih pošilja tovarna na trg pasterizirano mleko Eden izmed sedmih svetovnih čudes srednjega veka je tudi poševni stolp v Pisi. Stolp se vedno bolj nagiba in je na tem, da se zdaj zdaj podre. Poskušali so že vse, da bi njegovo ■nagibanje zaustavili. Tudi cementne injekaije so bile zaman. To dela mestnim Va izolskem kopališču so postavili pred leti tri večje lope s po 10 kabinami za kopalce. Te lope, ki so dokaj dobro sestavljene, pa so od svojega pričetka dalje tarča raznih otrok. Da bi to preprečili, t>l bilo dobro ravnati tako, kot Je napravila uprava kom. dejavnosti v Kopru, ko sta pred leti dva otroka zažgala slamo, s katero je bila ovita palma. In je z nio vred zgore'a tudi lepa palma: starši so bili s sodbo obsojeni na plačilo odškodnine. Uspeh: noben otrok se več ne loti dreves v pa-ku. Tudi v Izoli bo treba enako energično pričeti zasledovati tiste, ki uničujejo javne naprave, ter proti odgovornim staršem natopiti z odškodninskim zahtevkom. Takoj se bo zadeva razvedela po vsej okolici In ne bo več otroka, ki bi še skušal s kamen'em. pestmi ali drugače razbijati po lesonltnlh lopali. Na sliki: Vsako leto so popravljene, pa vendar so zdaj spet take videti lope s kabinami v Izoli ni svet v Pisi obljublja velikansko nagrado tistemu, ki bi rešil stolp. Prišlo je že nič koliko projektov, a niso če nobenega dokončno sprejeli. STROKOVNA POHVALA « Najbolj laskavo oceno filma »Anatomija umora« je objavil ameriški časopis »San Quentin Prison News« (Novice San Quentlnskega zapora).