Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Ureduje: Ernest Klavžar. ^Gospodarski List“ izhaja kot priloga „Soče“ dvakrat na mesec in sicer vsak drugi petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dob;vajo list brezplačno ; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr, — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku — Rokopisi se ne vračajo. Štev. 8. V Gorici, 20. aprila 1888, Leto Vlil. Preiskave c. kr. poskušališča za svilorejo in vinarstvo v Gorici. C. kr. poskušališče za svilorejo in vinarstvo v Gorici objavi te dni in razpošlje po deželi cenik mi-kroskopicnih preiskav in kemičnih analiz, ktere ono oskrbuje. Ta zavod ima namreč nalogo protresavati potrebne pogoje za uspešno svilorejo in pozvedovati, kako se dajo najbolje izkoristiti naravslovne pridobitve v prid trtoreji in vinarstvu. Delovanje zavoda obsega torej one znanstvene studijo in poskuse, kteri morojo pospeševati tisti dve kmetijski stroki, kteri ste posebno važni kmetovalcem na avstrijskem jugu. Zavod pa ne razvija samo take znanstvene delavnosti, mariveč skrbi tudi za to, da po tiskopisih, posebnih poučnih tečajih, ustmeno in pismeno širi uspehe svojih pozvedeb in preiskav in vso tisto novosti, ktere vtegnejo v povzdigo služiti navedenima kmetijskima strokama. Toda vse se no more znanstveno izvajati samo po danem poduku in po golih nasvetih, mariveč jo treba za to večkrat posebnih študij in nadrobnih poskusov, ali naravnost rečeno, kemičnih analiz in mikroskopičnih preiskav za vsak posamičen slučaj. In zato izvršuje poskušališče take analize in preiskave, da podpira kmetovalce v vseh takih okoliščinah, v kterih jim kaže, ali so primorani iskati si pri njem svčta in pomoči. Kemična delavnica je dobro oskrbljena z vsemi znanstvenimi sredstvi in pripomočki, kakoršnih treba, da more uspešno opravljati tako važno nalogo. Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo je zapove • dalo z odlokom z dne 12. novembra 1887 štev. 12.565/1435, da so uvede za kemične analizo tudi na našem zavodu enak cenik, kakorŠen velja na c. kr. kmetijsko-komičnoin poskušališči na Dunaji in na ke-mično-fizijologičnem poskušališči za vinarstvo in sadje-rejo v Klostorneuburgu. K temu ceniku je vodstvo poskušališča dodalo potrebna pojasnila, da pozvedo kmetovalci, kako se vporabljajo mikroskopične preikave v prid sviloreji, trtoreji, kletarstvu in sorodnim obrtom; v kak namen in s kakim uspehom so preiskujejo zemljišča, vodč, naravna in umetna gnojila, jedila, živinska piča, siro-vine in obrtnijski pridelki in posebno še rastlinske bolezni. Ker rastliske bolezni dan danes tako pogostoma nadlegujejo in poškodujejo naše setve in zasade, je kmetovalcem posebno svetovati, da si v tem oziru dobrega sveta in pomoči iščejo na c. kr. poskušališči* kedar koli zapazijo začetek kake take bolezni. Če hočemo z uspehom preganjati kako rastlinsko. bolezen, nam je noobhodno potrebno zvedeti, od kod prihaja. Razun podnebnih včinov, kteri lahko samo po sobi škodujejo kmetijskim lastlinam, so tudi mnogoteri rastlinski in živalski zajedavci, ki jih napadajo. Če pa vemo, v ktero vrsto oni spadajo, kake posebnosti imajo in kako živo, posreči so nam največkrat najti pripomoček, s kteriin olajšamo prizadeto škodo, ali se je tudi popolnoma obranimo. Kedar dobro podučen kmet zapazi na kakej rastlini ktero koli bolezen, gotovo ne bo odlašal, da pošlje poskušališču nekoliko bolehavih rastlinskih delov in da pridene morda tudi noktere tistih žuželk, o kterih meni, da so zakrivile bolezen. Važno je, da so doda takim bolehavim rastlinskim delom in žuželkam, ki so so vtegnilo najti, nadiobon popis vseh tistih okoliščin, ktero vtegnejo pomenljive biti v namen, da se spozna, kaka in kako močna je bolezen. V tem popisu 1. naj se povč v dotični okolici navadno ime rastline in kteri deli so napadeni (perje, cvetje, sad, veje, deblo, korenika); 2. zaznamujo naj se kraj, kjor so je bolezen prikazala in pove naj se, kdaj se je to zgodilo. 3. Naznani naj se, kako se je bolezen že raz- Sodi«« - 30 - širila, ali je pomenljiva in močna (intenzivna), koliko škode je prizadela, če je sploh mogoče preceniti jo; ali je pokončala cel letni pridelek, ali le polovico, če-trtinko; 5. kaj se sodi, ali je obdelovanje, ali so vromenske razmere krive, da je intenzivno nastopil rastlinski ali živalski zajedavec; 6. kak pripomoček se je rabil in kaj seje sploh započolo, da bi se zelč zaprečilo, ali da bi se pokončal zajedavec, in kaj se je doseglo; 7. Kodar ima bolezen, to je, glivica, ali žuželka kako domače ime, naj se tudi to naznani, (n. pr. rija strupena rosa, koze, znet za glivične zajedavce ; gosenice, molj, zavijač, trtovinec itd. za žuželke). Kakor hitro dobi poskušališče uzorce bolehavih rastlin in druga zaželjona pojasiua, lotila se bo koj potrebnih preiskav in bo ustmeno- ali pismeno nasvetovala naj izdatniše pripomočke, ne d i bi zahtevala za to kako plačilo. Tem lažej bo doseči ta namen, če bo kmetovalec skrbno ogledaval svoja polja, ter uzorce bolehavih rastlinskih delov nemudoma pošiljal, ked ir zapazi bolezen, ker so pripomočki večinoma nezdathi, kedar je bolezen uže razvita. Pomlajevanje in preceptjenje dreves. Pri vseh sadnih drevesih nastopi enkrat detla, pri nekterih prej, pri drugih pozneje, ko rast nekoliko ali pn celč popolnoma pojenja, ter napravljajo morda samo še sadne mladike. Ta dobi nastopi pa tem prej, čem manj hrane vdobi drevo v zenDji, in čem bolj je zanemarjeno, neobrezano; še bržč pa. ako je dotičua vrsta že po naravi taka, da sam cvut napravlja. Ako pa ne poganja drevo lesnih mladik, tedaj nima tudi dobro razvitega listja, ktero mu pripravlja in oddaja hrano; lako drevo peša od leta do leta, ter konečno usahne. T-mm pridemo lahko s pravočasnim in razumnim postopanjem v okom, ako drevo pomladimo. Pomlajujejo se pa tudi taka drevesa, ktera so bila poškodovana po toči, mrazu, nevihti i. t. d in taka, ktera „rpč na raznih boleznih Ako hočemo drevo pomladiti, odrežemo vsako vejo na polovico ali tretjino njene dolgosti; paziti moramo pa, da obdržimo obliko krone. Ker se mi to prav potrebno dozdeva pri naših kmetovalcih iu sadjerejcih, hočem tukaj tudi glavna pravila navesti, kterih bi so morali držati pri pomlajevanji. 1. Sadim drevo pomlajuj vedno le v času njegovega mirovanja, tedaj spomladi ali jeseni; slednje je pri koščičastem sadji priporočljivo. 2. Pomlajenemu drevesa pusti 2 —3 glavne veje, ravno tako pusti mu pod vsako rano, ktero si napravil, neka,; stranskih vej, kajti potrebne so mu v pretvaranj« hrane, kojo so mu korenine dovedle. 3. Ako odrežeš vejo, odreži jo vedno v bližini stranskih vej. Ne napravljaj ran, lctere bi imele več nego G —8 cm. v premeru. . 4. Vse rane obreži gladko z nožem, ter namaži jih s cepiliiim voskom ali katrarnom. 5. V drugem letu pomlajevanja odstrani nepotrebne mladike, ter pusti samo močne in te prikrajšaj na polovico. Jabolka in hruške, koje vedno in obilno rodd, pomlajuj vsakih 10 do 10 let ali 15 do 15 let; bolj pogosto pa je to potrebno pri češpljah iu slivah. S praviluim pomlajevanjem ne podaljšamo samo življenja drevesu, ampak pospešimo tudi njegovo rodovitnost Kadi tega vam to zelč priporočam. Pomlajevanju podobno je precepljenje. Potrebno je to pri drevesih, ktera nam dajejo slab sad, ali pa pri takih, koje malo rodč in slednjič pri onih, koje slabo rastejo in obilo rodč Drevo, ktero smo namenili čepih, pripravimo ravno tako kot je bilo poprej pri pomlajevanji omenjeno in sicer v jeseni ali pa zgodaj spomladi. Načini, po kalerih požlahnujeino ali cepimo, so: cepljenje v celi, polovični ali stranski razklad, ter cepljenje za kožo. Prvo z vršimo preden je drevo zelč sočnato, drugo pa še le takrat, ko je drevo zelo sočnato ter se lnb ali koža lepo odliči, tedaj koncem aprila in meseca maja. Precepljena drevesa moramo po dveh letih ravno tako kot pomlajena prezračiti, posebno pa mo ramo vse pogajuke podlage odstraniti, od žlahnih pustimo samo one, koje so obliki drevesa neobhodno potrebne, te prikrajšamo potem, da se razvijč iu odebelč Pri cepljenji zamažejo naj se vse rane s ce-piluim voskom. Ko so cepiči 12 — 15 cm. dolge mladike pognali, naj se povezi prerežejo; v mnogih slučajih je pa tudi prav dobro, ako pomlajenemu drevesa pognojimo. Vil j. Dominko. Obdelovanje zemlje za špargelje. Špargelj (Aspargus officinalis) vspeva v vsaki zemlji, da je le rahla, rodovitna, vodo prepustna in da ima gorko lego; ali vendar mu najbolje ugaja lahka, peščena, glinasta in globoko plastasta zemlja sč solučno, gorko* in zavetno lego. Najbolja je južna lega, ker daje zgoden pridelek, potem južno iztočna in južno zapadna; iztočna m zapadna lega daje pozneji pridelek. Zvezna in težka zemlja postane še le sposobna za pridelovanje špargeljev, ako jej primešamo peska, pepela, ogeljnega prahu iu ako jo z močnim gnojenjem razrahljana. Co je pa spodnja plast neprepustna, moramo jo izrušiti, ker špargelju najbolj škoduje stalna vlaga ali mokrota. Glavni pogoj je pa vendar, da je zemlja rodovitna in ako m, moramo jo z moČDirn gnojenjem rodovitno narediti. Nadalje mora biti zemlja vsega plevela popolnoma čista; če ni, storimo najbolje, da — 31 — •eno do dve leti sadimo okopavine, da se zemlja z večkratnim okopavanjem iu s pletvijo razrahlja in očisti plevela. Za težke zemlje rabimo konjski gnoj, za lahke pa go voj ek. V prejšnjih časih so zemljo jako globoko prekopavali ali rigolali, ker so sploh menili, da segajo -spargeljeve korenine globoko v zemljo. Pozneje skušnje pa so pokazale, da se korenine razširjajo pod vrhom in da se pomaknejo vsako leto za 1 centimeter navzgor. Za današnje obdelovanje zadostuje popolnoma, da je zemlja do 40 cm. (I1/2 čevelj) globoko prekopana ; globočje bi jo trebalo prekopati saino tedaj, kedar niso tla dovelj propustna, da se vlaga bolj pozgublja. — Prav na dno nasteljemo 9 cm. na debelem gnoja, nanj 15 cm. na debelem zemlje, potem zopet do 9 cm. gnoja in ta zasujemo sč zemljo, ktera mora biti či-da kamenja in plevela. Has-nilo bo, če po vsem tem tla še enkrat prekopljemo, da se zemlja dobro pomeša z gnojem. Tako pripravljeno zemljišče pustimo do sajenja, da jo prešine zmiski mraz. Kedar pa ne moremo tega dela pred zimo dovršiti, opravimo je pomladi; da. le zemljišče dobro prekopljemo in zemljo premešamo z gnojem, smemo se vendar nadejati dobrega vspeha. Žepič. Vporaba soli v poljedelstvu in vrtnarstvu. T i vprašanje je razpravljal Francoz Holitz, a mi posnemamo iz njegove dolge razprave samo to, kar cenimo, da je potrebno našim poljedelcem. Vporaba soli v poljedelstvu. Sol je guoj, kteri deluje na pet različnih načinov : 1. Prouzročuje polagoma gnjijenje; 2. pokončuje plevel in mrčese ; 3. služi kot tvarina neposrednje v hrano rastlinam ; 4. pospešuje, da rastlinske cevčice popivajo sokove ; 5. brani rastline učinkov nagle temperaturne premene. Čas za si panje soli. Sol siplje se po naravi rastline : 1. petnajst dni pred sejanjem, ali še prej; 2. pri sejanji; 3. kedar je seme popolnoma skalilo; 4. meseca marcija. Mešanje soli z drugimi gnojili. Še bolje deluje sol, kedar se pomeša se sajami, s koščenim prahom in z hlevskim gnojem. To se ravna po naravi zemlje. Pridemnje soli, tekočemu gnoju, gnojnici. Tekoči guoj pomešan sč soiijo deluje še bolje. Apno razstopljeno sč solijo. Hillingshead priporoča gašenje apna sč slan) vodo, preden se vpo-treblja kot gnoj. Zmes soli in saj. Zineš edne četrtiue soli s tremi četrtinami saj zakopana v zemljo pied sajenjem daje izrednih pridelkov. Sir Tomas Acland trdi, da je s pomočjo take zmest dobil obilen pridelek pese. Delovanje soli na pšenico. Redko kdaj bo pšenično steblo više ali debeleje vsled soli, ah klas je lepši, gost iu težak. Ljekarica, detelišče travniki. Za gnojenje krme treba trositi sol meseca marcija ali už) prej; za deteljo trosi se v aprila. — Angleži trde, d» njihovi travniki, pognojeni sč solijo, občutijo manje posledice zmrzali. Dokončevanje polžev goljakov in črvov. Ce se v vsakem letnem času iu o vsakem slučaji po 225 do 300 kilogramov soli na hektar, ali pa po 20 do 25 gramov na štirjaški meter potrosi zvečer na okuženo polje, uničijo se s tem polži iu vsakovrstni črvkla. Delovanje soli na seno in na sl mo. Pri si danji sena iu slame potrosi se na vsak steralj 1 kilo do l1/ kila soli na 100 ki lov sena. Ako je seno lažej, potrosi se dvakrat ali trikrat toliko soli. Delovanje soli na živino. Sol, ktera se daje vsaki dan konjem, govedi, ovcam; kozam in svinjam, ne samo da je jako higijenična (zdrava), pospešuje tudi tek, vzdrži jih v zdravji iu odklanja mnoge bolezni. Kedar se živini poklada zelena krma, treba povečati množino soli. Sadno drevje. Angleži trdč, da je sol dober gnoj za neke sadeže, kakor za marelice, breskve, hruške iu murve. Vinograd. Rekli bi, da sol koristi tudi trti, ktera se tem čvrsteje razvija, ali nekoji tni-slč, da sol daje grozdju slan vkus, kar bi pa ne bilo napaka, saj mnogo viucarjev trosi v vino po nekoliko soli, kedar vreje, nekda zato, da postane bolj vkusno. Dalm. Gosp. list. Gospodarske novice Poročilo o delovanji c k. kmetijskega društva leta 1887 priobčimo v posnetku v prihodnjej številki, da dokažemo, da se naše društvo, ktero zavzima svoje me