Leto 1896.
591
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos LXXV. — Izdan in razposlan dne 8. novembra 1896.
Vsebina: (Št.201—203.) 201. Razglas o dopustu male železnice z ozkim tirom iz tupkowa’v Gisno. — 202. Razglas o ustanovitvi okrajnega glavarstva v Mödlingu na Dolenjem Avstrijskem in o istočasnem odkazu sodnih okrajev Aspang in Kirchschlag k uradnemu okraju okrajnega glavarstva v Dunajskem Novem mestu. — 203. Ukaz o uvažanju namiznega grozdja v sodih.
301.
Razglas ministerstva za železnice z dne 30. oktobra 1896.1.
o dopustu male železnice z ozkim tirom iz tup-kowa v Cisno.
G. k. ministerstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižega reda z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) po pogojih in načinih, natančneje določenih spodaj, v porazumu z vdeleženimi c. k. mini-sterstvi in s c. in k. državnim vojnim ministerstvom zemljiškemu posestniku Hermanu vitezu Gzeczu Lindenwaldskemu v Kozyh v družbi s c. in k. majorjem z. s. in zemljiškim posestnikom Stanislavom Kluckim v Kozyh dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obratovanje male, s parno silo gnane železnice z ozkim tirom od primernega mesta na državne železnice progi Przemyšl—Lupköw med Lupkovom in Komariczo v Gisno.
§■ 1.
Za dopuščeno železnico se dodeljujejo finančne ugodnosti, navedene v členu V. s kraja omenjenega zakona.
Trajna doba v členu V., lit. d) zgoranjega zakona previdene prostosti od dobitkarine in dohodarine, od
plačevanja kolkovnin za kupone in pa od vsakega novega državnega davka, ki bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni na njih mesto, se ustanavlja na 15 let, računčč od današnjega dne.
Gledé na eventuvalno izpremembo kolkovnine od voznic za osebe v odstotno pristojbino je uporabljati določilo člena XX., odstavka drugega v spredaj navedenem zakonu.
§• 2.
Koncesijonarja sta dolžna, precej začeti gradnjo s kraja oznamenjene železnice in jo dokončati naj-dalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dne, ter izročiti dodelano železnico javnemu prometu in vzdrževati obrat po nji nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bosta držala gorenjega roku za gradnjo, morata koncesijonarja dati varnost, položivši varščino treh tisoč (3000) goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovanski novci.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se smé izreči, da je ta varščina zapala.
§• 3.
Da izdelata dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesijonarjema pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
(Slovenisch.)
124
Isto pravico je koncesijonarjema dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
§. 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, morata koncesijonarja dobiti privolilo tistih, ki so dolžni, vzdrževati té ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati privolilo v rabo ceste.
§. 5.
Koncesijonarjema se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar določa ta dopustilnica, in pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministerstvo za železnice, pa tudi tega, kar velevajo semkaj meréôi zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) in red za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor so ti po določilih v poglavju B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895) uporabni o malih železnicah, potem zakoni in ukazi, kateri se morebiti dadö v bodoče.
§. 6.
Koncesijonarjema se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državneg upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredita delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Izdaja prednostnih zadolžnic, ki se smejo glasiti samö na zakonito deželsko vrednoto, v to, da se dogradi nadaljevalni kos v Kalnico, ali da se povrne prednost imajoči del napravne glavnice, se po zmislu zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895) pridržuje državnemu uprav-stvu na podstavi posebnega odobrila.
Dalje se koncesijonarjema priznava pravica izdati prednostnih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžbe imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga določi državno upravstvo.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših lét, se ne sme odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državno upravstvo.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
§• 7.
Koncesijonarja sta dolžna, pristopiti k dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pri-pomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prenose.
Dalje sta koncesijonarja dolžna, oddajaje službe ozirati se po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. i. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojne marine in deželne brambe.
§• 8.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, kateri železnico po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. k. ministerstvo za železnice, se morajo ž njih popotnim pratežem vred prevažati brezplačno.
§• 9.
Koncesijonarja sta dolžna, pošto in pa služnike poštnega in telegrafskega upravstva prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to dajatev in pa za druge dajatve v na_ mene poštnega zavoda smeta koncesijonarja zahtevati primerno odplato, katera se določi z dogovorom.
Dopisi, kateri se glede na upravo železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom žëlez-niške podjetbe in med podrejenimi mu organi, ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služnikih železniškega zavoda.
§. 10.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba
proti napravi novih železnic se ustanavlja na šestdeset (60) let, računčč od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državno, upravstvo smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti po zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§.H.
V §. 8. zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica ne veljâ gledé dopuščene železnice.
§. 12.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi na račun koncesijonarjev država.
Kakö je sicer voditi ta obrat, to se vravnâ s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarjema.
§. 13.
Državno upravstvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseb delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se odvrnejo in oziroma odpravijo kake napake na to stran.
§• 14.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-fetilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državnemu upravstvu tudi pravica, poprijeti se zakonom primernih naredeb ter po okol-nostili izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
SO*.
Razglas ministerstva za notranje stvari z dne 2. novembra 1890.1.
o ustanovitvi okrajnega glavarstva v Mödlingu na Dolenjem Avstrijskem in o istočasnem odkazu sodnih okrajev Aspang in Kirchschlag k uradnemu okraju okrajnega glavarstva v Dunajskem Novem mestu.
Deloma izpreminjaje z ukazom ministra za notranje stvari z dne io. julija 1868. 1. (drž. zak. št. 101) razglašeno upravno razdelitev nadvojvodine avstrijske pod Anižo, je Njegovo c. in k. apostoljsko Veličanstvo z Najvišim sklepom z dne 28. septembra 1895. 1. najmilostiveje račilo dovoliti ustanovitev okrajnega glavarstva v Mödlingu.
Vsled tega Najvišega sklepa se na podstavi §. 10. v zakonu z dne 19. maja 1868. 1. (drž. zak. št. 44) gledé teritorijalne omejitve političnih okrajev Baden, Mödling, Neunkirchen in Dunajsko Novo mesto vkrepajo nastopne odredbe:
Uradni okraj okrajnega glavarstva Mödling obsega sodna okraja Mödling in Ebreichsdorf, katera je odločiti od dosedanjih političnih okrajev Baden in Dunajsko Novo mesto.
Politični okraj Baden se omejuje na sodna okraja Baden in Pottenstein, politični okraj Neun-kirchen pa na sodna okraja Gloggnitz in Neun-kirchen.
Sodna okraja Aspang in Kirchschlag se izločata iz uradnega okraja okrajnega glavarstva Neun-kirchen ter se odkazujeta uradnemu okraju okrajnega glavarstva Dunajsko Novo mesto, kateri bo torej v bodoče obsegal sodne okraje Aspang, Guten-stein, Kirchschlag in Dunajsko Novo mesto.
Uradno poslovanje okrajnega glavarstva Mödling se mora začeti s 1. dnevom januvarja 1897. L, s katerim časom zadobé moč tudi omenjene izpremembe v teritorijalni omejitvi političnih okrajev Baden, Neunkirchen in Dunajsko Novo mesto.
203.
Ukaz ministerstev za poljedelstvo, notranje stvari, trgovino in finance z dne 8. novembra 1896. 1.
o uvažanju namiznega grozdja v sodih.
V porazumu s kraljevo ogrsko vlado se določila o postopanju z namiznim grozdjem, obsežena pod tekočo številko 3 dodatka k ministerskemu ukazu z dne 15. julija 1882. 1. (drž. zak. št. 107),
izdanemu na podstavi mednarodnega dogovora z dne 3. novembra 1881. 1. (drž. zak. št. 105. iz leta 1882.) in zakona z dne 3. aprila 1875. 1. (drž. zak. št. 61), izpreminjajo tako, da se namizno grozdje sme v bodoče uvažati tudi v sodih — ne gledé na velikost teh zadnjih —, ako nimajo sodi v sebi niti vinskih trt niti vinskega perja.
Ta ukaz stopi v veljavnost tistega dne, ko do-zvedö zanj carinski (vhodni) uradi.
lladeui s. r.	Bilihski s. r.
Ledelmr s. r.	Glanz s. r.