Gradbena delà ne motijo pouka
Rimska cesta
Franc Krizman: Po cele dneve smo delali
oasilci nismo kvarili hidrantov
ZDRAVJE IN DOBRO POCUTJE 365 DNI V LETU
watt
ELEKTRO. d.o.o.
Veletrgovina in moloprodaja elektroinstalacijskega materiala
Brezovce 1. IOC Trzin Jelovni čas: Uh - I6h. sobota: .S'li - I3li Telefon 01 53-05-760, faks 01153-05-767
GOTOVINSKI POPUSTI
RTV
GORENC s.p., Liparjeva 16, 1234 Mengeš, GSM: 041 644 121
Popravila: - TV sprejemnikov, xèflt- - PC monitor jev, - audio naprav.
Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike
CENTER ZA ZDRAVO
TERME
SNOVIK
S^ET TERMALNIH UZITKOV
Icmic Snuvik-kiimnik d o.o. Mollová pol 5. 1240 Kanlnik Tel 830*6 31
icnne movik@wjj-kovtisi
NOVO! DVAKRAT DNEVNO AKTIVNA SKUPINSKA VADBA V
VODI: ud ponedeljka du petka ub 10.00 in 18.00. Primerna je za vse generacije in je a obiskovalce ba/ena brezplačna! PONOVNO! VODNA AEROBIKA vsak torek ob 20.00. Za vse. ki bi radi dodatno učvrstili telu in pridobili lepo puslavo. . PES I RA PONUDBA ROČNIH MASAŽ. I' of ulili se hoste kot preroje oi! • PLAVALNITEČAJI za odrasle in otroke.
•	OtroSke zabave za rojslne dneví pod vodstvom aniniatorjev ba/enu in Potočki. Slavljenci se posladkajo s posebnim otroškim menijem in torlo.
•	Kosila in večerje za zaključene družbe in posebne priložnosti
Bukovčeva ^^^^^^^^dah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: -	okulistični pregled -	veliko izbiro okvirjev kakovostnih siekel ^ sončnih očal v«^ Delovni čas od 8. do 19. are, sobota od 8.80 do 12. ure		I	
		C bahne]	
			-A
		fiVTOLICfSRSTVO VIDMffR N&Í* Nudimo vse avtoliřars" ÍSf^B I in ovtokleparske stori' Hobatova 7B, 1236 Trzin, Tel.: 01/564-20-27	
ČAS POBIRANJA SADOV
Oktober ali vinotok, kot so ta mesec imenovali naši predniki, je čas spravila pridelkov. Narava se obarva s svečanimi, veselími barvami. V sadovnjakih se 7. vej ponuja-jo zreli sadeži, klopotci v vino-gradih vabi jo k trgatvi. Po goz-dovih se bohotijo gobe, kostanj 5 prvo slano zrel sili iz ježic, kmetje s polj spravljajo zadnje pridelke. Za mnoge je to naj-lepši čas v letu. Čas nagrade za celoletni trud in čas priprav na dolgo, mrzlo zimo. Letos so stvari zaradi vročega sušnega in tudi dolgega poletja sicer nekoliko spremenjene. Nekateri sadeži so prej dozore-li, pridelka je ponekod manj, a vseeno je ta mesec lahko še vedno prav lep. Tudi za našo občino bi lahko rekli, da smo začeli pobirati sadové preteklega dela. V začetku meseca smo slavnostno od-prli prvi prizidek k osnovni
šoli, dokončan je prvi del plini-fikacije Trzina, cesta Pod hri-boni ima končno urejeno cest-110 razsvetljavo, na vseh koncih Trzina pa delavci pospešeno razkopavajo, gradijo, urejajo, nameščajo in sploh opravljajo delà, ki bodo prispevala k temu, da bo življenje v našem kraju še letos na marsikaterem področju bol j prijetno in urejeno. Kot je dejal naš župan:
»Štiri leta smo varčevali in pripravljali, zdaj naše nacrte ures-ničujemo!« Nekateri so bili v prejšnjem obdobju že malo nezadovoljni, češ: »Ja, kaj pa nam je občina přinesla!!? Kaj pa so do zdaj naredili?« Ce smo pravični, je treba priz-
nati, daje kraj, odkar je samos-tojna občina, precej pridobil, res paje tudi. da so morali v vodstvu občine v prvem obdobju predvsem postavljati temelje in pogo-je za nadaljnje delovanje občine. Tega dela, ki sicer ni bilo tako vidno, je bilo veliko. Čeprav vsi s tem, kar je počelo občinsko vodstvo, niso bili zadovoljnije le treba reči, da so opravili veliko pomcmbnega dela. Res je,
zmeraj se da še bolje in zmeraj se da stvari narediti tudi druga-če; vendar tudi drži, da se da to -drugače narediti tudi slabše. Včasih gledam, kako stvari urejajo v nekaterih drugih občinah. Čeprav so večje od naše in tudi gospodarsko niočnejše, v njih
nam 2 razvojem ne srne tako muditi. Kmetje morajo ostati, čeprav bi bilo mogoče res prav, da si svojo dejavnost ob pomoči občine uredijo 11a obrobju naselja. Trzin preveč spremin-ja svoj značaj. Nekdanje vasi ni več.
Hotel sem predvsem opozoriti na dějstvo, da je Trzin, ko je bil še krajevna skupnost, lahko računal, da bo za naložbe na svojem ozemlju na leto dobil iz skupne blagajne le kakih pet milijonov dinarjev, letošnji proračun namenja naložbam ne-primerno već denarja. Skoraj neverjetno je, da lahko druga najmanjša občina v državi za naložbe porabi kar milijardo in dvesto oziroma tristo milijonov tolarjev. Že sama številka je v primerjavi s prejšnjimi možnostmi vrtoglava. Za Trzin zdaj res ostaja neprimemo več denarja kot prej. V tej številki smo nekaj več pozornosti namenili zgodovini
mogoče ludi v Trzinu ni šio vedno vse prav po Idealni demokratični poti, vendar so pragmatiěiuí poteze, ki se nekaterim niso zdele najbolj pravilne, marsikdaj potegnile trzinski voz naprej in zdaj lažje teče dalje.
ODSEV -glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: MiroStebe Namestnica odgovornega urednika: Mateja Erfulj Tehnični urednik: Emil Pevec Urednik fotografije: Joie Seljak Trženje: Jožica Valenćak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Ostali sodelavci uredništva: Simon Finkjugovic, Tone Ipavec, Uiia
Manddji. l'elra Musič. Ana Oblak. Viktorija Peinikar - Oblak, Tanja Prelovšek,
Mirçam Stih, Mojea Trfek, Jana Urbas, Peler Zalokar, Andrej Župane
TiSk: Marko ka vru kar s.p., Domiale
Naklada: 1250 izvodov
Glasilo Odsev tzhaia enkrat mesečno in ga dobilo brezplačno vsa gosDodlnistva In podjetja v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. oktobra 2003. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. oktobra na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Train ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com
Uradne ure v uredništvu:
Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1)
JSJ01) 564 45 67 &: (01)564 45 68
Mika na naslovnici
S«eska T3 se pocasi »vklaplja« v Trzin.
(foto: Jože Seljak)
ISSN 1408-4902
Skoraj neverjetno je, da lahko tlruga najmanjša občina v državi za naložbe porabi kar milijardo in dvesto oziroma tristo milijonov tolarjev.
marsikdaj preveč energije in tudi časa porabljajo za strankarske in še drugačne razprtije. Prav ža-lostno je, kako se ponekod prepi-rajo na žive in mrtve o stvareh, ki bi jih lahko uredili s treznim pogovorom, brez vplctanja čus-tev in »pokončnega in trdega, neuklonljivega« ponosa. Res da demokracija zahteva soočanje različnih mnenj, vendar to soočanje ne sme biti kar takoj boj do izničenja drugače mislečih. Zdi se mi, da se osnov demokracije pri nas še marsikje učimo. Mogoče tudi v Trzinu ni šio vedno vse prav po idealni demokratični poti, vendar so pragmatične poteze, ki se nekaterim niso zdele najbolj pravilne, marsikdaj potegnile trzinski voz naprej in zdaj lažje teče dal je. Včasih je treba za končno zmago, kot pri šahu, »žrtvovati tudi kakšnega kmeta.« Ni me treba jemati čisto dobesed-no, saj je kmetov v Trzinu zdaj res le še za vzorec in bi bil prav greh, če bi jih skušali »žrtvovati« za splošni razvoj. Vseeno se
in pogovorom s starejšimi ob-čani. Včasih je prav, da se oz-remo tudi nazaj in skušamo kaj več izvedeti o preteklosti našega kraja in tudi Trzincev. Kljub vse pomembnejšemu in hitremu razvoju računalništva je zgodovina še vedno lahko učiteljica življenja. Tudi sodobno znanje temelji na spoz-nanjih naših prednikov. Prav tako pa je tudi prav, da se za-vedamo svojih korenin. Res je, daje v Trzinu zdaj već prise-Ijencev kot staroselcev, vendar se vsi verjetno po svoje trudimo, da bi bil Trzin naš dom, kraj, kateremu pripadamo in na katerega bi morali biti ponosni. Večkrat govorijo, da tišti, ki nimajo zgodovine, ne obs-tajajo. Trzin obstaja, zato ima zgodovino, žal pa o njej ne vemo prav dosti. Zdaj, ko imamo svojo občino, bi tudi na tem področju lahko naredili kaj več.
nadaljevanje uvodnika na str 7
<7
# esen je za občinsko upravo in župa-iS na vedno naporna in razburljiva. Po eni strani nas jesensko deževje, zgodnejši večeri in hlad opominjajo, da bo potrebno na vse mogoče načine spodbuditi postop-ke, potrebne za začetek še načrtovanih del in seveda tudi izvajalce teh del. Po drugi strani pa je to čas priprave in sprejemanja proračuna za naslednje leto, kar je ravno tako razburljivo zaradi številnih želja in pričakovanj ter zahtev po dodelitvi višjih deležev proračunskih sredstev.
Tudi letos smo se priprave proračuna za leto 2004 lotili že septembra, saj ga dru-gače glede na zakonske in poslovniške določbe ne bi uspeli pravočasno pripraviti in sprejeti do novega leta. In tudi letos smo kmalu ugotovili, da želje uporabni-kov proračunskih sredstev presegajo de-janske zmožnosti. Morda ni vsem znano, daje proračun, če pogledamo samo na t.i. posebni del (razčlenitev načrtovanih od-hodkov po uporabnikih sredstev oziroma po funkcionalnih namenih), v osnovi raz-členjen v dva delà. Prvi del prestavljajo tekoči odhodki in tekoči transferi, ki vključujejo vse izdatke za delovanje same občine in različne oblike subvencij in do-tacij za delovanje javnih zavodov, katerih ustanovite!) ali soustanovitelj je občina (OŠ Trzin z vrtcem, ZD Domžale, Knjižnica Domžale, OS Roje, Glasbena šola
Telefonske številke Občine Trzin so:
564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 in 564 45 49
Fax: 564 17 72
Elektronska pošta: info@obcina-trzfn.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.sl/
Domžale itd.), nadalje za delovanje društev, ki delujejo v naši občini, in medobčinskih društev ter sofinanciranje mnogih dejavnos-ti in namenov s področja družbenih dejav-nosti, socialnega varstva, gospodarstva, turizma in kmetijstva. V ta del sodi tudi redno vzdrževanje objektov v lasti občine, redno vzdrževanje infrastrukture, zimska služba, financiranje priprave predpisov s področja urejanja prostora, ki jih pa zakonu ne sme pripravljati občinska uprava, in še marsikaj. Gre za namene s področja t.i. primerne po-rabe, katere visino glede na številne kriterije (število prebivalcev, dolžina lokalnih cest in krajevnih poti, število brezposelnih, sta-rostna struktura prebivalstva itd.) v bistvu predpiše oziroma izračuna država (Ministr-stvo za finance). To so nameni, ki jih občina mora financirati in pri tem spoštovati tudi določena razmerja med posameznimi nameni, in ne more, recimo, reči, da bo letos več namenila za šport in da bo zato nekaj manj namenila, recimo, za otroško var-stvo ali kaj podobnega. Ocena primerne po-rabe za Občino Trzin je v letu 2002 znašala 230,000.000 SIT, za leto 2003 pa približno 259,500.000 SIT. Pričakujemo, da bo ta ocena za leto 2004 med 280 do 290 mio SIT.
Drugi del posebnega delà proračuna pred-stavljajo sredstva, ki so namenjena za razvoj občine oziroma za investicije. V prvih letih smo za te namene porabili nekaj manj sredstev, kot je bilo preostanka prihodkov ob financiranju namenov iz okvira primerne porabe. To pa zato, ker ob nastanku Občine Trzin praktično ni bilo pripravljenih načrtov in projektov za večje naložbe v Trzinu, vsaj ne takih, ki bi jih lahko začeli kmalu izvaja-ti. Sprejeli smo, kot je znano. Strategijo razvoja občine Trzin, pripravljali náčrte in kljub temu izvedli tudi nekaj večjih naložb (kupili staro šolo in prilagodili del prosto-rov v njej za potrebe vrtca, povečali kapacitete vodovoda med Mlakami in OIC, sanirali del zastarelega vodovoda v Mlakah, zgra-dili novo ulico in dogradili obstoječe ulice v OIC, zgradili nekaj nove javne razsvetljave, uredili precej zelenić itd.). Smo pa v teh letih tudi prihranili precej denarja, ki ga borno ravno letos in še drugo leto porabili za financiranje izgradnje prizidkov k OŠ Trzin za potrebe šole in vrtca, za dogradnjo centra družbenih dejavnosti v obsegu 1066 m2, za posodobitev Jemčeve, za sanacijo vodovoda v trasi Jemčeve in izgradnjo meteorne kanalizacije v trasi Jemčeve, za izgradnjo prve faze ŠRP v Mlakah itd.
Vse to omenjam tudi zaradi želja, da bi precej več denarja kot doslej namenili tudi za nekatere druge namene, tudi take, ki v res-nici niso naloga občine. Želje so povsem razumljive, še zlasti želje, da bi občina prevzela nekatere stroške staršev, katerih otroci obiskujejo trzinski vrtcc. V tej zvezi je potrebno ponoviti, da občina Trzin za otroško varstvo že namenja nesorazmerno
velik delež sredstev. Ob prej omenjeni oceni primerne porabe v višini do 290 mio SIT v letu 2004, bo samo delež občine za sofinanciranje programa otroškega varstva v letu 2004 znašal predvidoma 95,000.000 SIT. Če k temu prištejemo še druge namene v zvezi z otroškim varst-vom (vzdrževanje vrtca, stroški opreme, prispevek za učne pripomočke itd.), se približamo številki 105 mio SIT. Ob vsem tem pa ocenjujemo, da bo del investicije pri OŠ (prizidki), ki je namenjen za potrebe vrtca, v teh dveh letih znašal še vsaj dodatnih 120 mio SIT. Iz vsega naštetega lahko ugotovimo, daje delež res zelo visok. Gre za to, da občina Trzin omogoča obiskovanje vrtca blizu 90 % populacije, pri čemer naj bi občina zagotavljala te možnosti vsaj za 60 % populacije. Zato, kot je vidno, Občina Trzin samo za delovanje tega sistema namenja več kot tretji-no sredstev, namenjenih za financiranje primerne porabe, večina občin v Sloveniji pa manj kot 20 %. Ne glede na razume-vanje želja staršev, je potemtakem najbrž razumljivo, da vsem željam, ki niso naloga občine, ni mogoče prisluhniti.
Seveda pa to ni edini primer, je pa po teži želja po sredstvih najopaznejši in za vse nas najbolj pereč, ker se zavedamo, da gre za mlade družine in, na srečo, tudi za star-še, ki so zaposleni in ne morejo drugače, kot da vključujejo svoje otroke v vrtec. Zato je ta primer opisan zgolj v pojasnilo in ne s polemičnim namenom. Je pa hkrati ta primer dobra ilustracija razmislekov, ki jih mora opraviti pripravljavec proračuna, ker mora spoštovati ne le zakonodajo in ne le želje in zahteve interesnih skupin, temveč tudi načelo uravnoteženosti proračuna in se zavedati odgovornosti za skla-den razvoj občine.
Tone Pcršak
Popravek in opravičilo
Pri pripravi in izvedbi predstave Ke-kec na trzinskem smučišču so nam izdatno pomagali člani Smučarskega društva Trzin in ne, kot nam je po-nagajal odsevarski škrat, člani Strel-skega društva. Bralcem in smučar-jem se za napačni navedek opraviču-jemo, smučarjem pa se še enkrat zahvaljujemo za njihovo pomoč.
Člani gledalište skupine in uredništvo Od se vu
Dober konj ima sto napak, slab samo eno.
Hrvaški
10. SEJA OBČINSKEGA SVETA KRATKA OKTOBRSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA
rr
/ a spremembo od prejšnjih sej se ,if « ».tje oktobrska začela eno uro prej, saj so svetniki na prejšnji menili, da se njihova zasedanja zavlečejo predaleč v noč. No, tokratna sejaje bila ena doslej najkraj-ših, saj sojo zaključili že po dobrih dveh urah zasedanja. Res paje, da tokrat na dnevnem redu ni bilo prav pretresljivih tem, v občinskem svetu pa so tudi že vedeli, dajih že čez 14 dni, 27. oktobra, čaka še izredna seja, na kateri bodo obravnavali proračun za prihodnje leto. Za ogrevanje so se članice in člani občinskega sveta lotili prve obravnave odloka o ustanovitvi Knjižnice Domžale. Podobno kot na prejšnji seji, ko so obravnavali ustanovitev Medobčinskega muzeja Kamnik, so tudi tokrat morali odlok sprejeti, da so pravilnike o delovanju knjižnice, ki je že ustanovljena in pravzaprav že deluje, kot določa novi odlok, uskladili z novo zakonodajo. Novi odlok daje nekaj več besede Svetu knjižnice, ki ga predstavlja-jo predstavniki ustanovitelja. V njem je zdaj 5 predstavnikov občine Domžale in po en predstavnik vseh drugih občin so-ustanoviteljic. Ker je šio za prvo obravnavo odloka, ki ga bodo morale obravnavati še vse druge občine ustanoviteljice, so v odlok že zapisali, da v sklopu Knjižnice Domžale deluje tudi krajevna knjižnica Trzin, čeprav je ta še v ustanavljanju. Direktor Knjižnice Domžale Marjan Gujt-man je ob tem zatrdil, da bo trzinska knjižnica prav gotovo že delovala, ko bo odlok po drugi obravnavi sprejet. Na seji so tudi povedali, daje v stavbi trzinske občine še shranjeno večje število knjig, ki so ostale od nekdanje trzinske knjižnice. V odloku je tudi precizneje določeno, kako si občine ustanoviteljice delijo skupne stroške delovanja knjižnice. Glede na število prebivalstva naša občina krije 6,72 % skupnih stroškov.
Tudi druga točka seje seje nanašala na kulturo, pravzaprav na osnutek občinskega programa kulture za obdobje od leta 2004 do 2007. Kot je pojasnil župan g. Anton Peršak, zakon občinam nalaga, da do konca novembra sprejmejo lokalne oz. občinske programe za kulturo. Občina naj bi zagotavljala pogoje za kulturno ustvar-jalnost, spodbujati bi morala kulturno dejavnost svojih prebivalcev na področju Ijubiteljske kulture, določiti nosilce dejavnosti in jim zagotavljati sredstva za delovanje, omogočiti mora dostopnost kulturnih dobrin na svojem območju in zagotav-ijati pogoje za delovanje javne službe na
področju kulture zato ustanovljenim javnim zavodom, kot so knjižnica, muzej, glasbene šole itn. Dogovorili so se, da bo občina o tej problematiki pripravila tudi javno obravnavo in nanjo povabila organizacije in predstavnike, ki že doslej delujejo na tem področju.
Med razpravo je g. Franci Mušič opozoril, da bi morala občina omogočiti, da bi v kulturnem društvu delovali tudi organizatorji in pravzaprav tehnična ekipa, ki bi omogočala, da bi se tisti, ki se ukvarjajo s kulturnim programom, lahko v večji meri posvetili svojemu poslanstvu in ne bi izgubljali energije za postranske, a vseeno pomembne zadeve.
Tudi pri obravnavi odloka o plakatiranju in drugih oblikah vidnega oglaševanja in ob-veščanja seje razvila živahna razprava. Svetniki so opozarjali na neustreznost dose-danjega načina označevanja ulic in podjetij. Občina seje že pred časom ubadala s tem vprašanjem, vendar njeni načrti niso bili dosledno uresničeni. Se vedno ni enotnega označevanja po vsej občini, tablice z ozna-kami posameznih podjetij pa so tudi pre-majhne in nepregledne, še zlasti če jih je po več skupaj. Mnogo oznak različna podjetja postavljajo na lastni zemlji in tam jim občina pravzaprav ne more vsiljevati svoje volje inje pri izbiri in izgledu oglasnih tabel brez moči. Svetniki so tudi opozarjali, daje premalo javnih oglasnih desk, na katere bi lahko trzinska društva in drugi organizatorji lepili svoje plakate. Nekateri si zato poma-
gajo s pritrjevanjem svojih plakatov na drevesna debla, nekateri pa precej netakt-no lepijo svoja obvestila na razna stekla in čez druge plakate. Občinski svet seje strinjal, da do zdaj veljavni odlok o plakatiranju iz leta 1997, ki gaje Trzin podedo-val še od bivše občine Domžale, ni več dovolj učinkovit in daje treba stvari zas-taviti drugače. Podprli so predlagani predlog odloka, ki pa ga bo treba še dopolniti z nekaterimi popravki in dodatki. Svetniki in svetnice so nato dokaj gladko dali soglasje za spremembo Družbene pogodbe Javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik, katere sous-tanoviteljica je tudi naša občina. Dose-danja pogodba je že zastarela in ne opre-deljuje dovolj natančno novih razmer pri delovanju in organizaciji centralne čistilne naprave. V prejšnjih letih je med drugim izpadlo določilo, da gre za javno podjetje, kar bi lahko povzročilo tudi nejasnosti v zvezi z lastninjenjem in tudi tržnim obnašanjem čistilne naprave. Tudi glede prenosa sredstev med posa-meznimi proračunskimi postavkami svetniki niso imeli pripomb, ob koncu seje pa je župan poročal, kako poteka uresniče-vanje posameznih naložb v občini, svetniki pa so podali nekaj pobud in zastavili nekaj vprašanj v zvezi z razmerami v Trzinu. Še največ govora je bilo o tem, kdaj bodo končno uredili pločnike ob Mengeški cesti.
Miro Štebe
JAVNO PO VABILO
k sovlaganju v dokončanje naložbe v večnamensko dvorano v Centru družbenih dejanvosti v Centru Trzina (T3)
Občina Trzin vabi zainteresirane gospodarske družbe in samostojne podjetnike, da si z vložkom v dokončanje in opremo večnamenske dvorane v višini 1.000 Eurov zagotovijo rezervacijo dvorane enkrat mesečno (za dve uri in pol) v naslednjih petih letih brez najemnine (ob plačilu čistih obratovalnih stroškov).
Dvorana 7. devetdesetimi sedeži bo primerna in opremljena za predavanja, semi-narje, manjše konference, komorne gledališke predstave, filmske projekcije, koncerte ipd.
Ob sorazmerno višjem vložku je mogoče skleniti tudi pogodbo za več terminov na mesec ali za več ur za en termin mesečno.
Vse nadaljnje informacije o sklenitvi pogodbe in pogojih najema dobite na Upravi Občine Trzin, Mengeška c. 9, 1236 Trzin, tel.: 01-564-45-49 ali 01-564-45-50.
Župan
Tone Peršak l.r.
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM KUUB TEŽAVAM ŽIVAHNA NALOŽBENA DEJAVNOST
Lani je bilo veliko govora o nacrtih za uredltev sportnega parka na zahodnem ob-robju novega delà naselja oziroma Mlak. Ker je zdaj glede tega že nekaj časa vse tiho, smo tokratni pogovor z županom začell z vprašanjem, kaj se zdaj dogaja v zvezi z bodočim športnim parkom.
Moram reči, daje s športnim parkom več težav in problemov, kot z drugimi našimi naložbami, čeprav imamo tudi z drugimi težave. Razlogi za to so različni. Veni, da nekateri mislijo, da naobčini ni dovolj sposobnih ljudi ali kaj podobnega, vendar moram reči, da ko se pogovarjam s pred-stavniki drugih občin, ugotavljamo, da imajo povsod podobne probleme kot mi. Lahko celo povem, da sem se pred dnevi pogovarjal s svetovalko na Ministrstvu za šolstvo, ki mi je povedala, da ravno zaradi teh težav, s katerimi se spopadajo občine pri naložbah, ministrstvo letos ne bo pora-bilo niti 30 % denarja, ki so ga namenili za sodelovanje države pri naložbah pri gradnji in posodabljanju šol po državi. Občinam namreč ne uspe zaradi težav, s katerimi se spopadajo, pravočasno izpelja-ti vsega potrebnega za uresničitev naložb. Težave nastajajo predvsem pri upravnih postopkih, že pri pridobivanju različnih dovoljenj. Vse bolj postaja očitno, da upravne enote obravnavajo državljane pred-nostno, pred občinami. Država se namreč razglaša in se tudi trudi, da bi bila prijazna državljanom. Na upravnih enotah zato poskušajo biti pri obravnavi zadev posa-meznih državljanov čimbolj hitri in uslužni, občine in druge pravne osebe pa so po-tisnjene na stran. Drugi vzrok za zamude in težave paje v tem, da seje na območ-jih občin včasih dělalo drugače kot danes. Prav zato imamo zdaj ogromne težave pri pridobivanju zemljišč in služnostnih pravic.
Postopki pri pridobivanju dovoljenj za gradnje se zelo vlečejo in prav zato seje tudi pri športnem parku vse zavleklo. V dveh primerih potrebujemo služnostno pravico. V enem smo jo že dobili, v dru-gem pa problem še ni razrešen. Do zamud je prišlo tudi zaradi novih navodil in dodatnih zahtev, ki smo jih morali izpolniti. Ko smo vse izpolnili, smo morali čakati na zeleno luč Agencije za okolje več kot pol leta, pri tem paje bilo treba spet spre-minjati projekt in pridobivati služnostno pravico. Zdaj seje zapletlo še pri izboru izvajalcev. Zaradi pritožbe enega od pod-jetij seje vse ustavilo. Ta čas se pogaja-mo s podjetjem, ki naj bi se pritožilo, saj mislimo, da za pritožbo ni razlogov. Če se v omenjenem podjetju s tem ne bodo stri-njali, bomo morali ponoviti razpis. Lahko
pa se zgodi, da bodo zahtevali tudi revizijo, kar se pogosto zgodi. V tem primeru se bo vse skupaj zavleklo še za par mesecev, vse-eno pa upamo, da bomo spomladi le lahko začeli z deli.
Kako pa tečejo delà na območju T-3 oz. v bodočem centru družbenih dejav-nosti (polkrožna zasteklena stavba pred osnovno šolo)?
Moram reči, da tam stvari tečejo dobro. Gradbena delà so praktično zaključena, razen v tistem delu, kjer so zaključna gradbena delà povezana z montažo opreme. Imeli smo razpis za dobavo in postavitev opreme. Razpis je zaključen, izvajalec izbran, delà pa že tečejo. Konec novembra je predviden tehnični pregled, v začetku decembra naj bi dobili uporabno dovoljenje, slavnostna ot-voritev pa bo, če bo vse po sreči, pred začetkom novega leta. Načrtujemo, da bo vse, razen ambulante, odprto istočasno in da bodo v januarju že lahko delovali knjižnica, mladinski klub, prav tako pa bosta usposob-ljeni za začetek obratovanja tudi dvoranica in avla. Glede začetka obratovanja ambulante se moramo še dogovoriti. Ob tem bi rad povedal, da pri njej ne bo možna koncesija. Ljudje me večkrat sprašujejo, zakaj ne, češ saj občina razpisuje koncesije. To je si-cer res, ampak samo v primeru, če je v mreži izvajalcev s tega področja, na območju, ki ga pokriva Zdravstveni dom, še prostor. V našem primeru tega prostora ni, oziroma ga Ministrstvo za zdravstvo in Zavarovalni-ca ne priznata. Ker so vsa města, ki so predviđena za to območje že zasedena, in koncesija ni možna, se z Zdravstvenim domom Domžale dogovarjamo, da bi v ambulanto povabili zasebnika, ki bi se postopoma, glede na število pacientov, vključeval v mrežo Zdravstvenega doma, druga možnost paje, da bi eden od že delujočih zdravnikov, ki so vključeni v mrežo, za krajši delovni čas, mogoče po par ur na dan, deloval v Trzinu.
Kaj pa lekarna v Trzinu?
Tudi taje odvisna od mreže lekam na območju. Zakon o lekarniški dejavnosti nam zastavlja določene omejitve. Najpomembnejšaje, da se nova lekarna lahko odpre za območje, na katerem je vsaj 5000 prebivalcev. Drugo določilo je, da mora biti posamezna lekarna za določeno število kilometrov odmaknjena od druge lekarne. Eden od pogojev je tudi ta, da naj
bi bilo lekarno mogoče odpreti le v kraju, kjer je tudi zdravstveni dom ali pa zdravstvena ambulanta. Mi smo že zaprosili za dovoljenje za odprtje lekarne, vendar ga še nismo dobili, ker bi morali izpolniti vsaj še nekaj pogojev. Predvsem nimamo zadostnega števila prebivalcev. Zaprosili smo Domžale in Mengeš, kjer imajo več prebivalcev, da naj nam jih nekaj »odsto-pijo«, vendar so nam prošnjo zavrnili. Ocenjujemo, da pravih pogojev za odprtje lekarne ni, dokler ne bo odprta ambulanta Ob tem moram tudi reči, daje v Trzinu več podjetij, ki se ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi inje nekatere od stvari, ki jih ponujajo lekarne, mogoče dobiti tudi pri njih. Seveda ne gre za zdravila na recept, lahko pa na primer stranke dobijo različne ortopedske in druge sanitarne pripomočke.
Zanima me, kaj vse bo v novi trzinski knjižnici. Ali nima Trzin v sklopu domžalske knjižnice že kar nekaj knjig?
Res je. V Domžalah imamo določeno število knjig. Kot sem pravkar izvedel, naj bi jih že začeli skladati v zaboje in jih bodo v krátkém pripeljali v Trzin. Naša knjižnica bo, kot krajevna knjižnica, imela v začetku kakih 10.000 knjig. Seveda, verjet-no ne vseh že takoj na začetku. V knjižnici bo računalniška oprema, internet, medi- i oteka, čitalnica in vse drugo, kar sodi k sodobni knjižnici.
V sklopu T-3 občina ureja tudi trgovino z bioprehrano.
Res je. Lokal, ki meri kakih 30 kvadratnih metrov, smo kupili v tretji gradbeni fazi. Izvedli smo razpis in delà za dokončanje že potekajo. Predvidevamo, da bo lokal že ! letos končan. Ko se bo to zgodilo, bomo poskusili najti tudi trgovca ali organizacijo, ki se bo ukvarjala s prodajo tovrstnih izdelkov. Lokal bomo dali v najem po nekoliko ugodnejših pogojih. Menimo, da bi bilo najbolje, če bi v lokal dobili katerega ali katero od članic združenja prideloval-cev bioprehrane, če se nam to ne bo pos-rečilo, pa se bo moral trgovec, ki bo izbran, obvezati, da bo deloval v skladu s pravili pridelovalcev in prodajalcev bioprehrane.
Pred kratkim so uredili ulico Pod hribom. Kot bralci verjetno vedo, so tam že položili cevi plinovoda, istočasno pa so zamenjali tudi cevi vodovoda in uredili cestno razsvetljavo. Ko so ulico ponovno asfaltirali, na njej niso več namestili t.i. ležečih po-
licajev, ki so prej na tišti cesti že bili. Ali jih zdaj ne bo več?
Z ležečimi poiicaji je vedno križ. Ljudje zelo radi zahtevajo njihovo namestitev, ko so položeni, pa pridejo drugi, ki se huduje-jo nanje in zahtevajo njihovo odstranitev. Naj mimogrede omenim primer Ljubljanske ceste. Na njej nekateri res divjajo, dir-kajo in izrabljajo razmeroma redek promet. Ker ogrožajo varnost drugih udeležencev v prometu, so se stanovalci te ulice že obraćali na nas, da naj namestimo ležeče po-licaje, vendar vemo, da bodo avtobusi, ki zdaj vozijo po ulici, v tistem trenutku, ko bomo tam položili ležeče policaje, nehali voziti po njej. Ležeći poiicaji naj bi preveč obremenjevali podvozja avtobusov. Nekaj podobnega je tudi z ulico Pod hribom. Stanovalci so imeli precej pritožb na račun ležečih policajev, še zlasti glede njihove-ga položaja. Prav zaradi tega smo se odlo-čili, dajih po novem tam ne bo, namestili pa bomo drugačne ovire, ki delujejo bolj zvočno. Gre za nekakšne asfaltne deske, podobne tištim pri Brniku. Strokovnjaki
trdijo, da nesporno upočasnijo promet in mi smo jih že naročili. Ovire tam morajo biti, saj gre za šolsko pot, vendar po novem to ne bodo ležeći poiicaji.
Zdaj ste končno poskrbeli za javno razsvetljavo ceste Pod hribom, zanima me, kdaj bo končno urejena še javna razsvetljava pešpoti ob Pšati, od mosta čez Pšato pri Gregcu, mimo T-3 proti šoli? To vprašanje sem vam zastavil že lani in takrat ste izjavili, da bo to poskrbljeno še pred izidom takratnega Odseva. Zaplétalo seje menda pri nakupu nosilnih stebrov za svetilke - kandelabrov, vendar se zdaj po skoraj enem letu tam ni prav dosti spremenilo.
Začasna razsvetljava je vseeno bila. Ljudje, ki berejo Odsev, to verjetno vedo. Prav zdaj pa kaže, da bo tudi prava razsvetljava končno urejena in to res verjetno še pred izidom tokratnega Odseva. Do zapletaje prišlo pri izvajalcu. Gre za kandelabre iz uvoza, ki jih pri nas ni dobiti. Zapletlo se je ravno pri uvozu, ampak zdaj naj bi to le rešili. Če ste zadnje dni kaj hodili tam mimo, ste gotovo opazili, da že delajo in urejajo razsvetljavo.
Kaj pa pešpot ob Pšati naprej od rao-stička pri šoli proti Čebulovemu mostu na Habatovi ulici?
Tudi tisto pot bomo uredili in tudi tam poskrbeli za javno razsvetljavo. Moram pa reči, daje tam postopek za pridobivanje samo enega soglasja trajal skoraj štiri leta.
Glede tište poti smo slišali kritike občanov, ki se z njo ne strinjajo. Menijo, da bo služila predvsem za sprehode krajanov s psi.
Za nasprotovanja ne vem. Glede psov pa moram reči, da si pred njimi ne kaže zatis-kati oči. Dějstvo je, da Ijudje pse imajo in dajih vodijo ven iz stanovanj, da se iztreb-Ijajo v naravi. Lahko celo povem pripetljaj, ki se mije zgodil pred kratkim. Na šolskem dvorišču sem srečal mestno gospodično, ki je tam »sprehajala« svojega psa. Ko sem jo vprašal, zakaj to počne tam, mije odgovorila, da naj kar sam počistim, če me kaj moti. Kaj naj zdaj naredim? Tako žal je. Takaje pač naša kultura!? Tudi sam imam psa, vendar ga vedno vodim izven naselja. Drugi pa ne. Upam, da bodo to prebrali. Jaz sem bil po srečanju s tisto gospodično zares šokiran. Kar se tiče tište poti ob Pšati, pa vseeno upam, da bo to lepa sprehajalna pot. Ljudi
vedno vleče voda. Ker pot ne bo asfaltirana, bo nekoliko mehkejša tudi za starejše. Glede lastnikov psov pa upam, da bodo le bolj kultivirani in uvidevni.
Zakaj še ni asfaltirana Habatova cesta, ki so jo razkopali ob polaganju plinovoda?
Tam vodovodarji še niso zaključili vsega svojega dela. Moram reči, da imamo zaradi tega celo težave, saj so, kot verjetno veste, zdaj že začeli z drugim delom celovite pre-nove Jemčeve ceste. Izvajalci morajo tudi tam čakati na prve izvajalce, to je tište, ki so polagali plin in posodabljali vodovod, ker še niso dokončali vsega dela, čeprav bi ga že morali končati. Kot ste že pisali in bralci verjetno vedo, je prva faza plinifika-cije v Trzinu že končala. Kdaj bo plin v Trzinu, še ne vemo natančno, obljubljali pa so, da bo to do konca tega meseca. Delà v mengeški občini zdaj potekajo in upajmo, da bo zemeljski plin v kratkem res v Trzinu. Kar pa se tiče Jemčeve, pa naj povem, da pogodba, ki smo jo podpisali z izvajalci, do-loča, da mora biti posodobitev ulice končana do 10. decembra. Zaradi vremenskih in drugih težav sicer lahko pride do kakšne zamude, vendar upajmo, da se to ne bo zgodilo in da bo cesta dokončana v predvidenem roku.
Miro Štebe
ČAS POBIRANJA SADOV
nadaljevanje uvodnika s str. 3
Prav tako nas zanimajo osebne zgodovine, pravzaprav življenjske zgodbe naših sokrajanov. Verjetno ima vsak od nas povedati kaj zanimivega in, kot je pokazala anketa, naši bralci radi preberejo takšne pogovore. Žal vseh načrtov nismo uspeli uresničiti, saj so se nam nekateri izbrani sogovorniki izognili. Nikogar ne moreš prisiliti, da odgovarja na novinar-jeva vprašanja, vendar tudi zavračanje pogovorov z njimi ni na mestu. Vsak intervju že ne more biti tako hud poseg v zasebnost, da bi se ga morali vsi bati in tudi pretirana skromnost ni vedno na mestu. Življenje v našem kraju bo lepše, če se bomo bolj poznali med sabo. To lahko med nami splete tesnejše, bolj pristne vezi. Trzin že dalj časa ni več vas, vseeno pa so vezi med sokrajani še vedno lahko jamstvo, da se bomo v našem kraju bolje počutili, da bomo pripadali okolju, v ka-terem živimo. Ali ni žalostno, da so po-nekod po svetu tako brezosebna okolja, da ljudje sploh ne vedo za sosede. Včasih lahko beremo, kako ponekod najdejo mrtve sosede po naključju šele po dolgem času. Mislim, da v Trzinu še ni bojazni, da bi kdo umri, sosedjc pa tega niti ne bi opazili, vseeno pa se mi zdi precej bolj prijetno živeti v kraju, kjer se Ijudje med seboj poznajo, se zjutraj nasmejejo drug drugemu, si zaželijo lep dan in mogoče povedo še najnovejšo anekdoto o tretjem sosedu, ki ga ravno ni zraven. Lepo je tudi, da se krajani občasno sreču-jejo na prireditvah, zabavah, proslavah in drugih družabnih prireditvah. To tke drobné niti pripadnosti in člověk se ne počuti tako osamljenega, kot bi se, če se ne bi srečevali in poznali med sabo. Nekateri sicer pravijo, da lahko povsem mirno živijo brez drugih, vendar to prav gotovo ne drži. Člověk je sociálno, družbe-no bitje in sebe lahko udejanja šele v družbi z drugimi. Tudi beduin iz najbolj osamljene puščavc si želi stikov z drugimi in tudi Eskimi lahko preživijo le, če pridejo vsake toliko časa v stik z drugimi. Zdaj televizija, internet in druge komunikacijske možnosti včasih ustvarjajo vtis, da člověku neposreden stik z drugimi ni potreben. Vendar to ne drži! Šele ko drugemu stisneš roko, mu pogledaš v oči in se mu nasmejiš, lahko zaživiš kot člověk.
Urednik	ft, 1/
t {(li M
Prijateljstvo sovraži ceremonije.
Perzijski
Lahko celo povem pripetljaj, ki se mi je zgodil pred kratkim. IMa šolskem dvorišču sem srečal mestno gospo-diéno, ki je tam »sprehajala« svojega psa. Ko sem jo vprašal, zakaj to počne tam, mi je odgovorila, da naj kar sam počistim, če me kaj moti. Kaj naj zdaj naredim? Tako žal je. Taka je pač naša kultura!?
mjj /^roóanje ioKalnih	v	v
C S.JST" SREČANJE LOKALNIH ČASOPISOV SLOVENIJE KAKO USTVARJATI DOBER LOKALNI ČASOPIS
Naj že kar uvodoma povem, da naslednje vrslice ne bodo predlagale recepta za ust-varjanje dobrega lokalnega časopisa, v njih tudi ne boste našli podrobnih navodil za njegovo pripravo, pa tudi ne zank in pasti, v katere se lahko ob pripravljanju lokalnega časopisa ujamete. Ta članek je zgolj zapis dogajanja, doživetega na sre-čanju lokalnih časopisov 19. septembra v industrijskem in gospodarskem središču Zgornjesavinjske doline, v Nazarjah. Na srečanju v Nazarjah, ki je bilo že sedmo po vrsti, smo se zbrali novinarji, ured-niki, tržniki in direktorji domala vseh lokalnih časopisov, kar jih je v Sloveniji. Po besedah organizatorjaje bila udeležba na tokratnem srečanju rekordna, kar je najverjetneje posledica dějstva, da so vsi mediji v Sloveniji vpisani v seznam medijev. Tako so organizatorji (Savinjske novice) imeli črno na belem zapisano, kam in komu lahko pošljejo vabila, kar je dosedan-jim organizatorjem delalo največ pregla-vic. ln čeprav je bila udeležba rekordna, je bila dvorana, v kateri smo imeli predavanja, tako velika, daje precej sedežev vseeno samevalo.
Vse navzoče je ob začetku srečenja pozdravi! župan Nazarij Ivan Purnat, kije představil glavne gospodarske panoge svoje občine (lesna in tekstilna industrija) pa tudi nekatere kulturne znamenitosti (fran-čiškanska knjižnica, grad Vrbovec...). Njegove besede pa so dopolnili še prospekti, ki smojih dobili v roke takoj ob prihodu v Nazarje.
Po tem uvodnem govoru smo kar začeli z resnim delom in poslušanjem prvega pre-davatelja. Marko Jenšterle (gospodje z ministrstva za kulturo) je obrazložil, kakšno je aktualno stanje na področju tiskanih medijev v Sloveniji. Sama sem bila kar nekoliko presenečena nad visokimi števil-kami, kijih je Jenštrle omenjal. Ste vedeli, daje pri nas vsega skupaj 156 tiskanih medijev? Ali pa daje 734 elektronskih medijev? In da imamo 91 radijskih postaj? Ter daje vsega skupaj 189 svobodnih novinarjev? Kar precej za dvomilijonski narod, kajne?
Pri tej točki smo nato tudi ugotavljali, kakšna je odvisnost lokalnih medijev od lokalnih oblasti (kar je trn v peti na vsakem srečanju). Franci Kotnik (urednik Savinj-skih novic) je tokrat dobro povedal, da po njegovih izkušnjah absolutné neodvisnos-ti ni, in da so lokalni mediji odvisni ali od oglaševalcev, ali od občine, ali od nekoga tretjega in da zaradi te odvisnosti marsi-kateri časopis propade (to seje na primer
zgodilo tedniku Oko iz Nove Gorice, lansko-letnemu organizatorju srečanja). Jenštrle paje pri tem dodal, da se odvisnost lokalnih časopisov lahko nekoliko omili, če bi se časopisi prijavljaii na državne razpise. Lokalni časopisi se lahko namreč dvakrat letno prijavijo na razpis za sofinanciranje časopisa. Po besedah Jenštrla si država namreč ne želi, da bi lokalni mediji usahnili, saj prispevajo k pluralnosti in so pomembni v svoji okolici.
Ker je bil urnik s predavanji zelo natrpan, smo s to točko kaj kmalu zaključili in se posvetili branosti časopisov v Sloveniji v prvem polletju 2003. Pri tej točki je predavala Brigita Fermec, predstavnica CAT1 d.o.o. (inštitut za tržne in medijske raziskave). Ob predavanju Fermečeve je večina udeležencev dobila občutek, daje gospa pravzaprav prišla predstavit podjetje CATI, saj konkretnih podatkov o branosti nismo izvedeli. Fermečeva je namreč najprej predstavila podjetje, nato način izvajanja raziskave branosti, pohvalila, daje model in metodologija te raziskave tako dobra, da se zanjo zani-majo tudi drugod po Evropi, in predstavila nekaj kriterijev ankete. Rezultate branosti paje imela zapisane v nekakšnih tabelah, ki jih je tako na hitro pokazala, da niti nismo uspeli videti, kaj je v njih zapisano, nato pa je svoje predavanje kar zaključila. Tako vam torej sploh ne morem povedati, kateri lokalni medij je najbolj bran (glede na število prebivalcev in glede na število natisnjenih izvodov), kar je bil bistven namen te točke. Se dobro, daje bil naslednji predavatelj bolj radodaren tako s podatki kot tudi s primeri iz življenja inje nekoliko omilil slab vtis te predstavitve.
V nadaljevanju smo se namreč pogovarjali o odnosu med piarovci in novinarji. Spraševali smo se o tem, ali smo lahko zavezniki ali nasprotniki. Predavanje na to temo je pripravil Božidar Novak, direktor podjetja Spem iz Maribora (kolikor sem razumela, so glavna dejavnost podjetja odnosi zjavnostjo). Novakje razložil, daje na današnjem tržišču najbolj pomemben ugled, ki ga podjetje uživa v javnosti, za ta ugled pa največkrat skrbijo službe za stike z javnostjo oziroma PR službe. Novakje povedal zanimiv primer, koje podjetju Nike upadla prodaja žog, ker je v javnost pricurljala novica, da jih za majhen denar šivajo azijski otroci. Tudi nekemu
tujemu podjetju, ki prodaja kavo, seje zgodilo podobno. Novakje omenil tudi oglaševalske kodekse, povedal, kakšen bo razvoj PR služb v příhodnosti (na primer v Indiji le-te skokovito naraščajo, v Nem-čiji pa so se usmerile v 'one-man band' agencije in kot kaže, bo šel v podobno smer tudi razvoj PR agencij v Sloveniji). Novakje še dodal, daje vloga PR-ovcev v tem, da so na razpolago novinarjem in da naj jih ne jemljemo kot četrto tajnico ter da naj jih izkoristimo. Pri tej točki pa seje v debati pojavila pre-cejšnja etična dilema-namreč o verodos-tojnosti novinarja, ki na primer potuje na račun PR agencije in potem napiše pozitiven članek na določeno temo. Predstavnica društva novinarjev, Špela Stare, je nekoliko razrešila to dilemo, koje razložila, daje v kodeksu novinarjev zapisano, da mora ob takih člankih biti izrecno navedeno, daje novinar potoval na tuje stroške. Staretova paje nato še poudarila, da vidi problem predvsem v pravici do vira, saj so PR agencije postale v veliki meri edini posrednik informacij, do katerega novinar lahko pride. Vse prevečkrat se tudi zgodi, da novinarji ne pridejo do stika s tištim, ki je dejansko odgovoren. To paje slabo, saj so PR informacije lahko nekoliko popače-ne, kar pomeni, da tudi informacije niso več tako zelo verodostojne. Ko seje razprava pri tej točki že malce razgrela, nasje moderator opomnil, da smo že precej prekoračili čas, namenjen tej debati, in da bi bilo dobro razmišljati, da bi odnos med piarovci in novinarji bil tema na naslednjem srečanju. Nekateri udeleženci so ob tem zadovoljno kimali z glavo, drugi pa so bili verjetno kar malce nejevoljni, saj so si želeli daljše razprave. Toda program je pač program in treba se gaje držati.
Po krajšem okrepčilu smo delo nadaljeva-li v dveh skupinah. Tržniki in direktorji so se pogovarjali o tem, kako tržiti oglasni prostor, novinarji pa smo se pogovarjali o tem, kako pripraviti zanimive članke za vas, bralce.
Sama sem ostala na predavanju o ustvar-janju zanimivih člankov, kjer je Jožica Hribar, urednica Kmečkega glasu, z nami delila svoje izkušnje in nas opozorila na nekatere najbolj pogoste napake, ki jih njeni novinarji delajo. Tako večina novi-narjev piše predolge tekste, pozabi že na začetku povedati najbolj pomembne stvari, imena in priimke navaja nedosledno ... Hribarjeva prav tako ugotavlja, da so nekateri lokalni časopisi narejeni precej zmedeno, tako da bralec izgubi občutek, kaj je resnično pomembno in kaj ne. Hribarjeva je tudi dejala, naj prevelike količine prostora v časopisu zapolnimo z veliki-mi fotografijami (torej, če boste v kakš-nem časopisu videli velike fotografije, ve-dite, daje novinaijem zmanjkalo člankov). Debata, ki seje nato odvijala pri tej točki, seje vrtela predvsem okoli intervjujev in njihove avtorizacije ter odnosa novinarjev do njihovega delà.
Po tej točki smo zopet imeli krajši odmor za opravljanje fizioloških potřeb, potem pa smo se vsi skupaj zbrali še za zadnjo točko dnevnega reda, za predavanje Gregorja Krajca (tiskovnega predstavnika vlade RS), ki je predaval o perspektivi lokalnih časopisov ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Pri tej točki je, priznam, moje zanimanje upadlo takoj, koje Krajc povedal, da se situacija časopisov na lokaini ravni ne bo spremeni-la, da državne regulacije lokalnega časopis-ja najbrž ne moremo pričakovati in da zago-tovo tudi uradne direktive iz Bruslja v zvezi z lokalnim časopisjem ne bo. Krájeje še omenjal nekatere evropske časopise, kjer lokalno pravzaprav pomeni milijon prodanih izvodov (!) inje torej naše lokalno ča-sopisje v tem pogledu izven konkurence. Ob koncu delovnega delà srečanja smo so-glasno izbrali organizatorja naslednjega srečanja. Tako se bomo prihodnje leto družili nekje na Notranjskem, saj smo za organizatorja izbrali časopis Notranjske novice. V poznih popoldanskih urah nas je čakal še prijetnejši in bolj družaben del srečanja- ogled gradu Vrbovec in grajska pojedina. Vrbovec je pravzaprav pol grad, pol muzej, pol restavracija, saj je v njem razstavljena
stalna muzejska zbirka o razvoju lesa in lesarske industrije v Zgornjesavinjski dolini, v njem je urejena poročna dvorana in grajska restavracija.
Ogled muzeja vam toplo priporočam, saj lahko v njem izveste ogromno novih stvari o življenju naših prednikov, o življenju gozdarjev in njihovem boju za vsakdanji kruh ter o obdelavi lesa. Priporočam pa vam tudi grajsko pojedino, ko vam kosilo postrežejo pravi pravcati lakaji in dvorné gospodične. In moram reči, če je grajska gospoda tako dobro jedla, kot smo mi, potem ni čudno, da so imeli težave s težo in holesterolom.
Koje sonce že rahlo zahajalo, so se moški udeleženci srečanja med sabo poměřili v nogometu. Kdo je zmagal in kdo je bil poražen, paje vprašanje, na katerega ne vem odgovoriti, saj kot nogometna nenav-dušenka nisem vztrajala do končnega izida.
Mateja Erčulj
Ps:
če vas o srečanju zanima še kaj več, vam priporočam ogled strani: www.savinj-novice-sp.si
Javni razpis za kredite (900 milijonov tolarjev) za ekološke naložbe za občane
Tokrat povzemamo iz časopisa EKO NOVICE, ki ga idaja Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, (Trg republike 3, 1000-Ljubljana Tel.01 241 48 20, faks:01 241 48 60), objavljen javni razpis za kredite (900 milijonov tolarjev) za ekološke naložbe za občane, ki želijo delati naložbe za zmanjšanje one-snaženja zraka in druge okoljevarstvene naložbe, in sicer za ene-ga od naslednjih namenov:
1.	Naprave za pripravo sanitarne tople vode in /ali ogrevanje prostorov, kot so toplotne črpalke, solarni sistemi ali drugi obnovljivi viri energije;
2.	zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi stanovanjskih objektov, kot je vgradnja zunanjega stavbnega pohištva (okna, vrata, steklene stene) z nizko toplotno prevodnostjo, izvedba toplotne izolacije zunanje lupine (strehe, fasade);
3.	ukinjanje greznic in ponikovalnic ter přiklop na javno kanalizacijo;
4.	zamenjava strešne kritine, ki vsebuje azbest (na primer salonit), z drugimi ali zamenjava vodovodnih cevi iz azbesta ali svinca, cinka z neškodljivimi;
5.	zmanjšanje porabe pitne vode z namestitvijo naprav za zbiranje in distribucijo deževnice.
Posamezniki lahko dobijo ugodne kredite maksimalno v višini 80% višine naložbe.
Razpisno dokumentacijo posamezniki dobijo na EKO skladu, Trg republike 3, v Ljubljani.
Torej, Trzinci, za zgoraj omenjene obnove lahko najamete ugoden kredit.
Natančnejše informacije interesenti lahko dobijo na zgornjem naslovu.
V TRZINU PARKIRANJE i>
NA PLOČNIKU
Zgodilo se mi je nekaj nedelj nazaj, ko sem v Ljubljani parkiral avto na označenem rumenem parkirnem prostoru na pločniku. Avto so mi vklenili v lisice, meni pa zaračunali 17.000 tolarjev kazni. No, pred banko parkiramo svoje jeklene konjičke le po nekaj minut, toda občina je tam, namesto da bi naredila parkirni prostor, stvari še dodatno zakomplicirala. Po pločniku so namestili cvetlična korita, ki zdaj tam ovirajo pešce, vozniki pa zaradi njih parkirajo že skoraj v kri-žišču. Morda tako ravnajo tudi zaradi prenizko nameščenih označe-valnih tabel, ki so jih tovomjaki že poškodovali. Kdo je zdaj prvi v Trzinu: pešec, table, avtomobili ali kaos pred banko? (JS)
DAN (NOČ) ČAftGVNIC V TftZINU
Več informacij na str. 26.
v soboto, 25.
prireditev Dan (noč) čarovnic pred Barco.
10
ob 15.00 vas vabimo na
Poznajo ga tako mladi kot malo manj mladi, seveda pa tudi tlstl malce starejšl. Po-znajo ga občinski veljaki, predsednlkl, podpredsednikl, tajnlkl, blagajnlkl In člani različnih društev, stari in novi Trzincl. Poznajo ga planinci, s katerimi je zahajal na vrhove, poznajo ga karateisti, s katerimi se je boril na parketu, poznajo ga Ijudje, s katerimi Je přišel vstik zaradi narave svojega delà. Prijateljuje s pticaml, kačaml, žabami, srnami, podlasicami in ostalimi živalml v gozdu, njegov fotoaparat slika moč-virske tulipane ali žerjavčke, kot jim s am pravi, trobentlce, kronice in drugo rastlln-je. Poznajo ga visoki vrhovi Slovenije, zasneženi vršaci Grenlandije, zaprašene ulice Indije, prostrane širjave Afrike, vročični bazarji Turčije in grška zibelka civilizacije. Sedaj ga nekoliko bolje poznam tudi jaz. Miro je vsepovosod prisoten, vsepovsod navzoč, že celih 50 let. Kot pravi sam, je na dom, družino in Trzin zelo navezan. Ko je imel možnost, da bi lahko šel dělat in živet v Koper, se Je ravno zaradi navezanosti na domačl kraj odlo-čil, da rajši ostane tu In si službo poišče v Ljubljani. Ko Je stanovanje v Ljubljani postajalo vse bolj tesno za njegovo vedno večjo družino, je začel v Trzinu, pri staršlh, urejati stanovanje, in ne kje drugje. Ko je odhajal na svoja zanlmiva potovanja, se je vedno vrača! domov in se nikjer drugje ni odločii ostati. Svoj domačl kraj nosi v srcu, v duši. Vendar pa v srcu nosi drugačno podobo Trzina, kakršen Je sedaj.
»Spominjam se drugačnega Trzina. Kjer sta danes Mercator in banka, je bil včasih velik travnik, imenovan Tajčarjev. Na njem je rastlo veliko cvetja (kronice, žer-javćki...), ki smo ga spomladi ali pa jeseni nabírali. Tudi tam, čez železniško progo, kjer so danes polja, je bilo veliko travnikov in drevja, svet tam je bil močvirnat, pone-kod kar malo divji, a zame je bil to izredno lep, skrivnosten svet, ki sem ga odkrival kot otrok. Še danes pa se dobro spominjam, kako so ta svet spremenili. Zarohneli so buldožerji, podirali so drevesa, kopali jarke in urejali polja. Mogočna drevesa so zrinili na obrobje, kjer so v neprehodni goščavi počasi odmirala. V času mojega otroštva smo se še lahko kopali v Pšati, voda paje bila tako čista, da smo jo lahko tudi pili. Pšata je bila tudi idealna za pranje perila. Spominjam se tudi, kako je Trzin včasih živel za motoriste in motoristične dirke. Pri sosedu, pri Štefetu ali na Kasarni, kot smo rekli, so namreč imeli mehanično de-lavnico. Fantje, ki so tam dělali, so pogo-sto testirali motorje natrzinski cesti. Cesta je bila precej manj prometna kot zdaj, a vendar sojo nekaj časa celo označevali kot cesto smrti, saj je bilo na njej veliko prometnih nesreč. Enkrat je sosedovo Micko zbil tovornjak, drugič je neko gospo povozil tank (poveljniku tanka seje »utrgalo« inje vojakom dejal: »Sad čete vidjeti kako se gazi,« in je preprosto povozil to žensko).
Takšen je lorej Trzin njegovega otroš-Iva. Življenje pa je v njegovo srce zapisa/o tudi otroške zgodbe, ki so bile lakral drugačne, kot so danes. Po Trzinu so se pođite majhne in malo večje klape fantov, ki so se igrale vojno, ki so smucale, se kopale, iskale ptičja gnezda ali pa zgolj uganjale fantovske norćije.
»V Trzinu je bilo veliko otrok. Moj zelo dober prijatelj je bil Peter Levec, ki je bil kas-neje v Trzinu znan po tem, daje bil zelo de-javen in zagnan predsednik športnega društva z veliko idejami (asfaltiranje večnamen-ske športne plošče za kulturnim domom, ureditev smučišča, okolice bajerja ipd.). Drug tak prijatelj je bil Tine Osterman, ki je bil precej višji od vseh, inje kasneje tudi igral košarko kot center pri košarkaškem klubu Domžale. Mi trije in seveda moj brat Jani, ki je le 20 mesec mlajši od mene, smo tako sestavljali manjšo klapo. V osnovni šoli je bil moj zelo dober prijatelj tudi sosed Matevž Štefe, s katerim sva zagodla marsi-kakšno fantovsko pustolovščino, pa tudi z Zvonetom Pojetom smo bili skoraj nerazd-ružljivi. Mengšani so nas imeli zatrzinsko triperesno deteljico. Še zdaj mi gre na smeh, ko se spominjam veselih pobalinskih doživ-Ijajev iz tistih časov. Spominjam se, da sva z Matevžem pobírala prazne steklenice, ki
jih je bilo v gostilni Na kasarni (pri Matev-žu doma) ogromno. Pridno sva jih nosila prodajat v sosednjo gostilno k Jezenski Malki. Tako »zasluženi« denar sva potem s prijatelji zapravila za sladkarije. Včasih so pri Štefetovih seveda prav čudno gledali, kam izginjajo vse steklenice, rckel pa nama nikoli ni nihče nič. Spet drugič sva Malki hotela prodati kurja jajca, ki sva jih našla v gnezdu v stari iz-sušeni strugi Pšate. Malka je bila že skoraj pripravljena odšteti dinarje, ko se ji je vse skupaj le zazdelo malo sumljivo in se ji je posvetilo, da sva jajca pobrala izpod njene koklje, ki je gnezdila v goščavi suhe struge potoka. Malka ji je jajca celo sama »nasadila«, kot so rekli, če je kdo kok-lji v gnezdo dal še več jaje, kot pa jih je sama znesla.
Do denarja pa smo prišli tudi na druge, bolj poštene načine. V poletnem času smo zgodaj zjutraj hodili nabirat polže, ki smo jih nato prodajali v ribogojnico v Mavči-če. Menda so jih od tam naprej izvažali v Francijo. Zaslužek s polži je bil zelo dober, plačali so nam jih po kilogramih (en kilogram je bilo deset velikih polžev). Občasno smo imeli akcije nabiranja stare-ga železa in papirja, ki smo ga odvažali na domžalski odpad. Z bratom in s prijatelji smo ob poletnih mesecih redno nabirali borovnice, ki smo jih nato prodajali po domžalskih blokih. Midva z bratom sva bila tako uspešna, da sva imela tudi stalne stranke. Z denarjem od prodanih borovnic pa sva si lahko kupila kolesa, opremo za potapljanje, obleke in podobno.«
Čeprav bi se komu mogoče zazdelo, da so ti izvirni otroški poizkusi služenja denarja nesporen dokaz za to, da bo mali Miro, ko bo odrasel, postal ekonomist, temu ni čisto tako.
»Po končani osnovni šoli nisem vedel, kaj bi počel v življenju, za kaj bi se izšolal. Veselilo in zanimalo me je namreč veliko stvari - od biologije do aranžerstva. V šali sem celo govoril, da bom postal pastir. Ker je bila odločitev o tem, kam naprej, tako težka, sem šel na posvet k psihologu. Tam sem opravil nekaj testov, ki so pokazali, da bi se lahko vpisal kamorkoli. Psiholog mije takrat dejal, da bi morda bilo dobro, če bi se vpisal na gimnazijo, saj bi tako pridobil še štiri leta za razmislek. In tako sem přistal na bežigrajski gimnaziji.« Spomin na srednješolske dni je nekoliko grenak.
»Ker sem bil edini Neljubljančan v svojem razredu, mije bilo nekoliko hudo, sprva se nisem najbolje znašel. Poleg tega je bilo to zame tudi povsem novo okolje, čisto neznani Ijudje. Vsi moji sošolci iz osnovne šole so šolanje nadaljevali v Kamniku, jaz pa tja nisem hotel iti, ker je bila ravnateljica kamniške šole moja sorodnica. Moj šolski uspeh je takrat nekoliko padel, toda sčasoma sem se privadil. Vključil sem se v atletsko reprezentanco gimnazije, začel pa sem trenirati tudi karate.«
»Ko sem končal gimnazijo, zopet nisem vedel kam. Spet sem se znašel pri psihologu, spet sem délai teste in spet sem dobil odgovor, da se lahko vpišem kamorkoli. Stara mama je bil takrat navdušena nad tem, da bi postal zdravnik, ker bi tako lahko pozdravil njeno obolelo nogo. Sam pa sem kolébal med različnimi možnostmi. Takrat sem šel na informativni dan na medicinsko in ekonomsko fakulteto, ki pa me ništa tako pritegnili. Odbili sta me že sami stavbi, ki sta se mi zdeli turobni, mračni. No, potem paje bil še en infomativni dan za zamejske Slovence in smo morali biti domaćini (dijaki) vodiči. Moja naloga je bila, da Zamejce iz Italije peljem na pravno fakulteto in FSPN. Okolje, sproščenost in vzdušje na FSPN-ju je bilo popolnoma drugačno kot na ostalih obiskanih fakulte-tah, in me je zelo navdušilo. Ker sem že
takrat vedel, da so novinar-ji univerzalni nevedneži (torej o vsaki stvari vedo malo, a o nobeni vsega) in da so na svetu zato, da sprašujejo, mene paje veliko stvari zanimalo, in sem tudi veliko spraševal, seje novinarstvo slišaio kot najboljša izbira.«
In so ga poslali v šole ter dejali, novinar naj bo. Miro je bil zagnan študent, ki je izpite opravlja! v prvih rokih, tudi povprečje je ime! zelo dobro. Novinarske izkušnje je nabíral pri različnih časopisih
(Mladina, Delo, Tribuna, ITD...), pa tudi na televiziji (bil je njen štipendist in je dělal v zunanjepolitični redakciji). Njegov študijski duh se je nekoliko za-taknil edinole pri pisanju diplome.
»Pisanje diplome se mije zdela najbolj bedasta stvar na svetu. Zdelo se mi je neum-no, da moram po vsem delu, ki sem ga že naredil, po vseh seminarskih nalogah in refe-ratih, ki sem jih napisal, pisati še diplomo. Imel sem tudi to smolo, da so mi zamenjali izbrano temo, ko sem preštudiral že kar nekaj literature, in sem moral vse začeti še enkrat. Tema moje diplomske naloge je bila Televizija v državah v razvoju. Takrat je bilo o tej temi tako malo napisanega, da nisem vedel, kaj bi. Imel pa sem srečo, daje bila ravno v tem času v Sarajevu konferenca ne-uvrščenih na to isto temo in sem bil nato kar naenkrat zasut z literaturo. Literaturo za svojo diplomsko nalogo sem iskal tudi pri profesorjih v Indiji. Tako sem preštudiral veliko knjig, vendar se kar nisem in nisem mogel pripraviti k temu, da bi diplomsko nalogo tudi napisal.
To je bil tudi čas, ko sem veliko ur prebil na plezanju. Takrat sem tudi doživel hudo nesrećo ter ponovno rojstvo (Miro je plezal v
steni Kogla v Kamniš-kih Alpah inje med plezanjem Županove smeri padel 70 metrov globoko. Zlomil sije 11. vretence hrbtenice, gleženj desne noge, na lobanji paje imel približno 10 centimet-rov dolgo razpoko. 14 dni je bil nezavesten, ob padcu paje izgubil sluh na eno uho. op.p). Ker sem bil med okre-vanjem bolj ali manj vezan na dom, sem končno spisal tudi diplomo, ki je bila precej obsežna (130 strani). Zdi se mi, da če takrat ne bi imel nesreće, verjetno nikoli ne bi diplomirah«
Po diplomi je Miro naše! delo na Ijub-Ijanskem radiu, na poročilih V tej redakciji je délai tri leta, dokler ni dobi! ponudbe za delo urednika na teleteks-tu. To je bila služba, v koterije uživat, predvsem zaradi dobrih odnosov med sodelavci. Se zlasti lepo je bilo začet-no obdobje, ko so teleteht še »postavljali na noge. « Po šestnajstih letih je v iskanju novih izzivov začet sodelovali pri oddaji Vaš tolar. Po enem letu je to redakcijo zaradi slabih odnosov v njej zapustil in se na pobudo tedanje-ga glavnega urednika informativnih oddaj na TVS, našega sokrajana Uro-ša Lipušćka, znašel v oddaji Vaš kraj. Ko so oddajo Vaš kraj zaradi spreme m be programske sheme Dnevnika ukinili, je Miro posta/ dopisnik za 8 občin: Domžale, Mengeš, Kamnik, Moravče, Komenda, Vodice, Lukovica, Trzin.
»Kljub temu da sedaj že dve leti opravljam to delo, nimam statusa dopisnika, in sem s tem zelo nezadovoljen. Sicer pa delam po starih načelih novinarstva, kot
18. 6 1981 smo p-i £„..slugi Mira Tnlncl dobili na QranlandiJI «voj. Traln»W vrti (Train fjeld) vtaoV. 3020 m
P.S. urednika: Večkrat sem slišal pobude, da naj kdaj v Odsevu kaj napišemo tudi o meni. Vedno sem odgovarjal, da bo za to že kdaj přišel primeren čas. Zdaj ko sem dopolnil 50 let in so mi prijatelji spet pri-govarjali, da naj pustim, da me predstavi-jo bralcem, sem přistal. Hvaležen sem Matěji za ves trud in dober članek, saj sem se med pogovorom, ki sva ga imela, tako razgovoril, da sem se spraševal, kako bo iz vsega, kar sem ji natvezil, lahko po-tegnila rep in glavo. Članka »uredniško nisem obdeloval«, razen tam, kjer sem moral podrobneje pojasniti nekatera dějstva. Moram pa vseeno reči, da meje Mateja kar preveč hvalila in da sem vseeno Ie navaden člověk iz mesa in s kostmi, s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Vem, da bi bilo nerodno, če bi morala novinarka pisati o urednikovih napakah, ampak zdaj, ko sem srečal Abrahama, naj mi bo, o slabostih bomo pa pisali kdaj drugič.
so me učili na fakulteti, da se dober novinar ne sili v ospredje, ampak pusti ljudem, da govorijo zgodbo. Prav zato se pred kamero ne kažem. Želim si, da bi v prihodnje zapustil dnevnoinformativni program, saj je to preveč stresno delo, še zlasti za očeta dveh mladih fantov, ki očetovo pomoč potrebujeta pogosteje, kot jimaju nudim jaz. Saj se trudim, da bi bil tudi dober oče, ampak vseh stvari se ne da stlačiti skupaj in biti povsod uspešen. Zato bi rad přišel v kakšno mirnejšo redakcijo, kjer bi imel svoje področje, kateremu bi se lahko posvětil.«
Miro pa je veliko več kol zgolj novinar
ali dopisnik Je ludi gorski reševalec.
je alpinist, je bivši predsednik planinskega društva, je prizadevni sodelavec turističnega društva, je odgovorni urednik Odseva, je popotnik, je oče, je prijatelj, je pisatelj ...je člověk z velikim Ć.
Miro, vse najboljše ob srečanju z Abraha-mom!
Mateja Erčulj
ZAHVALA
Lep je občutek, da si povezan z drugimi, da soljudje niso brezbrižni do tebe, da pripadaš nekemu okolju. Šele praznovanje, ki ga lahko deliš s prijatelji je pravo praznovanje. Tudi moje srečanje z Abrahamom je bilo takšno pravo doživetje. Zahvaljujem se vsem prijateljem, znancem in sploh vsem, ki so mi ob življenjskem jubileju čestitali, zaželeli toliko dobrega, me obdarovali in z mano praznovali.
Hvala vam!
Miro Štebe
VEČJE MOŽNOSTI ZA PRENOČEVANJE V TRZINU
Pred kratkim je Trzince in Še zlasti turistične delavce razveselila nova pridobitev našega kraja. Pri znani stari trzinski gostilni Pri Matičku ob Mengeški cesti so slavnostno odprli nov lokal bar La Goja, kije obogatil turistično ponudbo občine. V okusno urejenem lokalu, ki je odprt od zgodnjih jutranjih ur do pozne noči, poleg pijač in raznih toplih napitkov nudijo tudi zajtrke in slaščice, še zlasti razveseljivo paje, da so svojo ponudbo obogatili tudi z možnostjo prenočevanja. Lokal se lahko pohvali tudi s sedmimi udobno urejemmi sobami. Ob prenočitvenih možnostih v sosednji gostilni Pri Narobetu je zdaj v starem delu Trzina mogoče čez noč nastaniti že kar lepo Število gostov. Prav prenočitvene zmogljivosti so bile do zdaj ena od pomanjkljivosti, ki sojih turistični delavci ob po-govorih o razvoju turizma v občini največkrat omenjali.
RIMSKA CESTA JE BILA DRUGJE
Že v osnovni šoli so nas učili, da za trzinsko cerkvijo pod Ongrom vodi stara rimska cesta. To trditev sem kasneje prebi-ral v številnih zapisih, zato sem bil prepričan, da to drži. To »resnico« sem širil celo sam, ko sem pisal o Trzinu in njegovi zgodovini v različnih člankih in prospektih. Zdaj pa kaže, da je bila cesta verjetno speljana kje drugje. Na pobudo Turističnega društva je trzinska občina zaprosila predstavnike Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine iz Kranja, da naj njihovi arheologi podrobneje raziščejo območje, kjer naj bi peljala rimska cesta, saj bi potem, če bi res našli njene ostanke, te zaščitili in vključili v turistično ponudbo Trzina. Kranjski zavod je nalogo, potem ko so dobili sog-lasje Ministrstva za kulturo in dovoljenje trzinske župnije, za-upal Muzeju Mengeš. Pod vodstvom tamkajšnjega arheologa Gregorja Štibernika so v avgustu raziskovalci opravili dva iz-kopa na območju stare ceste za trzinsko cerkvijo. Šio je za dva sondažna izkopa, ki naj bi potrdila ali ovrgla domnevo, daje bila tam res speljana rimska cesta.
Z arheologom Gregorjem Štibernikom smo se pogovarjali o tem, kako je raziskava potěkala. Povedal nam je, da so prvo sondo opravili na trasi stare ceste severozahodno od zvonika cerkve. Najprej so odstranili 10 do 15 cm debelo plast humusa in takoj pod njim naleteli na zelo dobro ohranjeno cesto. Na-rejena je bila iz zbitega grušča, debela paje od 10 do 15 cm. Na njej so dobro vidne tudi kolesnice. Ob straneh in na sredi so bili kamni večjih dimenzij, največ s premerom 6 cm, na območju obeh kolesnic paje bil grušč zvožen, kamni razdrobljeni in zato manjši. Cestišče je bilo tam tudi rahlo ugreznjeno. Izkop so nato poglobili, da so prišli do geološke osnove. Zelo zbitému grušču so sledili večji kamni s premerom okrog 15 cm, nato pa so naleteli na zbito zemeljsko plast in preperino kamnite osnove. Ob koncu izkopavanj je bila prva sonda široka 3,7 m, dolga 3,2 m, njena največja globina paje bila 1,2 m. Ob izkopavanj ih so našli nekaj odlomkov keramike in železen žebelj. Drugo sondo so izkopali jugovzhodno od zvonika. Za razliko od prve je bila nekoliko večja, saj je bila široka 5 m, dolga 4,5 m , na najglobljem delu paje merila 1,5 m. Rezultati izkopa so bili podobni kot pri prvi sondi, le da so bile pri njej meje med plastmi bolj razpoznavne in izrazitejše. Pri tej sondi so arheologi pod cesto našli staro železno podkev, železen okov škornja, odlomek stekla, bakren gumb, odlomke kosti in odlomka glazirane keramike.
Glede na to kar so našli, raziskovalci menijo, da cesta ne sodi v obdobje antike, ampak je treba njen nastanek iskati v kas-nejših obdobjih. Ugotovili so, daje bila raziskovana cesta že vrisana na starem franciscejskem katastru iz leta 1825 in na dopolnilni mapi iz leta 1868. Vrisana je tudi na starem avstro-ogrskem Jožefinskem vojaškem zemljevidu, ki je nastal med leti 1763 in 1787. Po tem sodeč je cesta nastala najkasneje v drugi polovici 18. stoletja.
Po mnenju strokovnjakov pa bi nastanek ceste lahko povezali s postavitvijo cerkve v Trzinu, čeprav tudi zanjo ni povsem jasno, kdaj seje to zgodilo. Prvi pisni viri o njej segajo v leto 1526. Ker so pri prenovi cerkve, leta 1865, ko so postavljali kor, pri kopanju temeljev našli ostanke temeljev stare cerkve. Bila je vsaj za polovico krajša od sedanje, vhod paje imela na drugi strani kot je zdaj. V cerkev so verniki lahko prihajali skozi zvonico, z današnje zadnje strani. Odgovor na vprašanje kdaj so cerkev prezidali in obrnili, lahko daje kamen, v katerega je vklesana letnica 1649, ki je bil do leta 1865 vgrajen nad cerkvenim vhodom, pozneje pa so ga vzidali v most pred cerkvijo.
Strokovnjaki menijo, daje stara cesta do sredine 17. stoletja lahko služila kot dostopna cesta za v cerkev, zatem pa naj bi služila predvsem kot dostopna cesta za trzinski kamnolom. Cesto so za to uporabljali še v desetletjih po II. svetovni vojni. Gregor Stibernik meni, da rezultati raziskave ne izključujejo povsem možnosti, daje skozi Trzin vodila rimska cesta. Nenazad-nje so na Dobravi pred desetletji naleteli na ostanke rimske ceste, nekje paje morala biti speljana tudi povezava med tedanjo rimsko Emono in rimskim naseljem v Mengšu. Nedaleč od gradu Jablje, pri loški cerkvici, so odkrili tudi ostanke nekdanje rimske vile oz. vile rustice, kot so včasih Rimljani imenovali svoja velika kmetijska posestva. Gregor ne izključuje tudi možnosti, daje cesta vodila kje nižje, pod hribom, morda celo pod traso kasnejše ceste, saj seje to pogosto dogajalo, Rimljani pa
so bili tudi taki mojstri pri gradnji cest, da se niso ustrašili niti močvirnih terenov.
Gregor je tudi povedal, da imajo v Trzinu zabeleženih več arheološko zanimivih območij, kjer bi domnevno lahko našli ostanke iz rimskih časov pa tudi iz drugih obdobij zgodovine. Arheologi o tem, kje so ta mesta, ne želijo govoriti, saj bi to lahko kaj hitro sprožilo nenadzorovano razkopavanje in iskanje arheoloških zakladov. Takšna nestrokovna iskanja pogosto uničijo pri-čevanja preteklosti, neredko pa se pojavijo na takšnih najdiščih tudi roparji, ki jim gre le za zaslužek. Naj povemo, da zdaj, ko v Mengšu urejajo plinovodno omrežje in drugo infrastrukturo, Gregor budno bdi nad razkopavanji. Prav pred kratkim so pri takih kopanjih naleteli na grob iz pradavnine, našli pa so tudi več drugih, arheološko zanimivih najdb. Prav v času, ko sva se pogovarjala, je v mengeški muzej prišla Mengšanka, pri kateri so pri kopanju temeljev za hišo naleteli na arheološke ostanke. Ko sem vprašal, če je kdo od arheologov nadzoroval izkopa-vanjajarkov za plinovod in vodovodno omrežje, pa mije predstavnik Zavoda za varovanje kulturne dediščine iz Kranja, arhitekt Milan Sagadin, povedal, da predstavniki Zavoda bdijo tudi nad takšnimi izkopavanji, vendar je zdaj zelo težko ugotoviti, če kopljejo na območju arheološkega najdišča. Včasih, ko so kopali z lopatami in krampi, so takšne stvari hitreje odkrili, zdaj, ko večino kopanja opravijo buldožerji, paje to precej težje. Povedal pa mi je, da arheologi poznajo nekatera arheološko zani-mivejša območja in da takrat, ko na takih mestih razkopavajo, arheologi še posebej budno pazijo, kaj se tam dogaja. Ob tako hitrih posegih v prostor, kot smo jim zadnje čase priče v Trzinu, paje to, ali arheologi kaj najdejo, vse bolj odvisno od sreče.
Miro Štebe
Trzin, soustanovitelj javnega zavoda Medobčinski muzej Kamnik
Kot smo poročali že v prejšnji številki Odseva, je občinski svet na svoji septembrski seji sprejel sklep, da bo naša občina sodelovala pri ustanovitvi javnega zavoda Medobčinski muzej Kamnik. Ustanovitev tega javnega zavoda bo podprla denarno, Medobčinski muzej pa naj bi v skladu z zakonom na ustrezen način opravljal muzejsko dejavnost na območju naše občine, hkrati pa naj bi občini nudil tudi strokovno in drugo pomoč pri oblikovanju, vzdrževanju in predstavljanju občinske muzejske zbirke. Kot smo poročali, so se svetniki pri tem ukvarjati z dilemo, ali podpreti soustanavljanje muzeja v Kamniku ali pa podpreti dejavnost nam bližjega Muzeja Mengeš, ki gaje na seji občinskega sveta predstavljal njegov direktor Janez Škrlep. Občinski svei se je po dokaj obsežni razpravi nazadnje z osmimi glasovi proti štirim odločil, da podpre ustanavljanje Medobčinskega muzeja, pri tem pa je še zlasti med starejšimi občani ostal slab občutek, da bi bilo mogoče vseeno bolje, če bi podprli mengeški muzej. Župan g Anton Peršak je sicer povedal daje vsaka občina v skladu z zakoni dolžna na svojem območju poskrbeti za muzejsko dejavnost in za to ji država priznava določene stroške. Ministrstvo za finance pa občinam teh stroškov ne priznava, če same ustanavljajo svoj muzej ali če za opravljanje muzejske dejavnosti namesto javnemu zavodu muzej zaupajo kateri od tovrstnih ustanov, ki niso javni zavod Ker mengeški muzej ni javni zavod, država občini izdatkov, ki bi jih imela s plačevanjem njegove dejavnosti, ne bi štela pn izračunu primerne porabe
Zgodovina Trzina in Mengša tesno prepletena
Med pogovori, ki smojih slišali po sklepu občinskega sveta Trzin o podpori ustanav-Ijanju Medobčinskega muzeja Kamnik, smo zaznali precej pomislekov. Mnogi opozarjajo, daje Kamnik starodavno mesto z res veliko zgodovinskega gradiva, in bo vsak muzej imel v mestu več kot preveč dela z ohranjanjem in negovanjem tamkajšnje kulturne dediščine, kar seje dogajalo že doslej. Vsi vemo, da za muzejske dejavnosti vedno primanjkuje denarja, zato ni prav razumno pričakovati, da bodo v na novo ustanovljenem muzeju v Kamniku imeli kaj drugačen način dela kot doslej. Ker Trzin nima prav posebno bogatih zgodovinskih spomenikov in drugih os-tankov, je prav malo verjetno, da bodo kamniški muzealci za naš kraj porabljali kaj več svojega časa in energije, kot so bili vajeni.
Po drugi strani pa imamo v neposredni bližini Muzej Mengeš, ki sicer ni javni zavod, je pa njegova dejavnost neprimerno bolj povezana z našim krajem kot pa dejavnost kamniškega muzeja. Prav zaradi tega smo zaprosili direktorja Muzeja Mengeš Janeza Škrlepa, da nam podrobneje predstavi dejavnost njihove ustanove.
Kako zaščititi dediščino preteklosti
Ze pred letom 1995 smo razmišljali o tem, kako bi na našem območju preprečili hitro propadanje kulturne dediščine. Nismo videli druge možnosti, kot da ustanovimo svoj, samostojen muzej, ki bo v povezavi z drugimi muzeji in podobnimi ustanova-mi, predvsem pa z Zavodom za zaščito kulturne dediščine v Kranju, strokovno skrbel za ohranjevanje te dediščine. Menim, da bi bilo prav, če bi tudi drugje po Sloveniji ustanavljali podobne ustanove, saj smo priče prehitremu izginevanju in uničevanju pričevanj naše zgodovine. 28. marca 1995 smo tako na pobudo nekaterih delavcev Zavoda za zaščito kulturne dediščine v Kranju kot tudi predstavni-
kov Narodnega muzeja iz Ljubljane ustanovili Zavod Muzej Mengeš in se začeli bolj strokovno in organizirano ukvarjati z zaščito naše kulturne zapuščine. V prvem obdobju smo se opredelili predvsem za skrb za ohranjanje premične kulturne dediščine, določili pa smo tudi smernice delovanja našega muzeja.
Ena od osnovnih usmeritev je hranjenje, datiranje, obdelovanje, vzdrževanje in predstavljanje zgodovinskih zbirk od prazgodo-vine do današnjih dni. V ta sklop delovanja je še zlasti vključena arheologija, saj živimo na območju, kjer so izredno bogati arheološki ostanki preteklih dob. Druga usmeritev je oblikovanje zbirk dejavnosti prebivalcev našega območja v starih časih. Tu gre še zlasti za dopolnilne dejavnosti ob kmetijstvu, kot so bile slamnikarst-vo, mesarstvo, pivovarstvo, trgovina in druge dejavnosti naših prednikov, ki so zazna-movale ta kraj.
Tretje področje paje oblikovanje zbirk o pomembnih osebnostih, ki so izšle iz tega območja. Gre za osebnosti, ki so pomembne za ta kraj, hkrati pa tudi za osebnosti, ki so vplivale tudi na širše območje, in so ne-malokrat s svojim pomenom presegle celo nacionalne okvire. Takih osebnosti je bilo tu okoli kar precej.
Naš muzej zdaj pokriva tudi druga področja. V svojo dejavnost tako zdaj poleg skrbi za kulturno dediščino vključujemo tudi skrb za naravno dediščino in še druga področja delovanja. Načrtujemo paleontološko zbirko, želimo zadostiti didaktičnim potřebám, ko gre za izobraževanje osnovnošolcev. Ker delamo precej intenzivno, se lahko pohvalim, da tudi tovrstne zbirke oblikujemo precej intenzivno.
Večina delà je ljubiteljskega
V začetku v muzeju nismo imeli redno zaposlenih. Vsi smo delali brezplačno, glede na zahtevnost posameznih projektov pa smo po pogodbah občasno zaposlovali strokov-njake, saj je delo v našem muzeju zelo strokovno. Povezali smo se tudi z najpomemb-nejšimi strokovnimi ustanovami v Sloveniji in tako pridobili pregled konkurenčnih klav-
zul. Od teh ustanov smo nato pridobili soglasja za delovanje njihovih strokovnja-kov na posameznih področjih tudi za naš muzej. Takšna soglasja smo na primer dobili od Narodnega muzeja, SAZU-ja, Filozofske fakultete in drugih ustanov. Sodelujemo z res številnimi ustanovami, tudi tistimi, s katerimi pogodb o sodelovanju še nimamo sklenjenih. Ker seje obseg delà v muzeju krepko po-večal, smo zaposlili strokovnega sodelav-ca, arheologa po izobrazbi, ki skrbi za kustoska opravila. Redno nadzira vse, kar pride v Muzej, vse evidentira, skrbi za ustrezno hrambo, odloča o načinu konzerviranja, sodeluje z restavratorskimi službami in drugimi ustanovami. Sicer pa v Muzeju zdaj dela šest oseb, od tega je le eden plačan profesionalec, vsi drugi delajo po pogodbi ali pa za delo niso plačani. Mengeški muzej nekako deluje kot občinski muzej, saj mu je dala mengeška občina oktobra leta 1995, po tem, ko smo bili ustanovljeni, koncesijo za delo na tem področju. Zaradi vsebine dela pa največkrat ne moremo ostati zgolj znotraj sedanjih političnih meja naše občine. Posamez-ne teme presegajo te okvire, ene bolj, druge manj, vendar se s tem posebej ne obre-menjujemo.
Tudi zaščita nepremičnin
Ko smo pridobili koncesijo za opravljanje muzejske dejavnosti v Mengšu, smo dobili tudi koncesijo za organizacijo obnove nepremične dediščine. To je dodatek k naši muzejski dejavnosti, vendar se zdaj zavzeto ukvarjamo tudi z organizacijo zaščite nepremičninske dediščine. Deluje-mo na različnih ravneh. Včasih smo po-budniki obnove različnih spomenikov in naše stavbne dediščine. Med drugim smo bili pobudniki obnove gradu Jablje, cerkve v Loki in nekaterih drugih večjih objektov, vendar pri obnovi ne sodelujemo, razen z določenimi informacij am i, kijih restavratorji pri obnovi potrebujejo. Smo pa organizatorji obnove nepremičnih objektov, kot so na primer stari vodnjaki, kapelice, ruševine starega gradu nad Meng-
šem, stara hišna pročelja in podobno. Pri teh obnovah poskrbimo, da strokovnjaki, ki te objekte obnavljajo, delajo pod nadzorom in s pomočjo nasvetov strokovnja-kov Kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Naša stalna naloga je že nekaj časa tudi skrb za ohranjanje naše naravne dediščine. Poskrbeli smo, da so dopolnili sezname vodnih virov na našem območju. Ti so tu okoli sicer skromni, vendar zaradi tega nič manj dragoceni. Z zavodom za zaščito naravne dediščine sodelujemo tudi pri oh-ranjanju nekaterih posebnih življenjskih okolij - biotopov, v okolici Mengša in sosednjih krajev.
Povezava s Trzinom
Skozi vso zgodovino, verjetno že od pra-zgodovine naprej, je bil Mengeš povezan s svojo neposredno soseščino pa tudi s širšim območjem, vse do Save, gotovo do Zagorja ob Savi, pa vse do štajerske meje in prav gotovo tudi do Komende, Šenčur-ja, Smlednika. Trzin je tako rekoč na pragu Mengša in njuna zgodovinaje praktično ves čas tesno povezana in prepletena. Skoraj bi lahko rekli, da gre za isti organi-zcm. Glavna vez je, razen bližine, skupna geografska lega, še zlasti ob istih prometnih poteh. Povezovala nas je tudi Pšata. Pomembna zgodovinska vez, ki nas je združevala dolga stoletja, je bila skupna cerkvena fara, kasneje ista zemljiška gospoda. Po svoje nas povezuje tudi kraški osamelec nad obema naseljema, Rašiško pogorje, katerega del sta tudi Onger in Gobavica. Mogoče se premalo zavedamo, daje tudi to z gozdom poraščeno hribovje na neki način geografska, klimatska, strateška in tudi kulturna povezava obeh ob-čin. Vode, ki izvirajo v Trzinu, zdaj jih je sicer vse manj, saj jih skrivajo v kanalizacijo, izvirajo z območja Dobena in Raši-ce. To hribovje je za obe naselji predstavljalo podobno gospodarsko, naravno in tudi kulturno dobrino in nas je na svoj način že od nekdaj povezovalo. Prav zaradi teh tesnih povezav obeh krajev vidim možnosti nadaljnjega sodelovanja našega muzeja s Trzinom.
Osebni stiki so že kar pogosti
Že od ustanovitve Muzeja k nam redno pri-hajajo Trzinci in tudi podpirajo našo dejavnost, moram posebej poudariti, da tudi finančno. K nam prihajajo po informacije različni trzinski študentje, ki sestavljajo svoje seminarske, diplomske in druge naloge. Pri nas so jim na voljo vsi podatki, s katerimi razpolagamo, prav tako k nam po podatke prihajajo trzinski osnovnošol-ci. Dokaj dobro sodelujemo tudi s trzin-skim turističnim društvom. Neredko smo prisotni pri njihovih akcijah, pri naših ak-cijah pa so prisotni tudi predstavniki njiho-vega društva. Z njimi gojimo zelo dobre,
tudi prijateljske odnose, pri tem pa lahko sodelujemo tudi pri zelo strokovnih zadevah. Mengeški muzej hrani tudi nekatere imenit-ne kose kulturne dediščine z območja Trzina, ki bodo Trzinu po potrebi vedno na raz-polago. Tako tudi pričakujemo, da nam bodo na razpolago za naše znanstveno delo in razstave predmeti, ki so v drugih instituci-jah, tudi v Trzinu.
Številne možnosti za sodelovanje
Kar pa se tiče konkretnih sodelovanj, vidim veliko možnosti za povezave. Vsi imamo podobna pričakovanj a pri oživitvi gradu Jab-lje, povezave vidim na primer tudi na področju arheologije. Vemo za nekatera arheološko zanimiva območja v Trzinu. Trepeta-mo žanje, dajih ne bo razvoj naselja uničil. Prav tako vemo, da gre pri posodabljanju naselja, pri obnovah starih hiš in drugih po-slopij ogromno vredne kulturne dediščine na odpad ali paje uničene. Bojim se, da bo tako zaradi nerazumnega odnosa do dediščine naših prednikov za vedno uničenih precej dokazov materialne kulture prejšnjih rodov. Z večjo prisotnostjo usposobljenih muzealcev in drugih strokovnjakov bi verjetno lahko precej takšne dediščine rešili pred propadom. Možnosti za sodelovanje med Trzinom in našim muzejem pa vidim tudi pri zbiranju in ohranjanju zapuščine pomembnih mož z našega območja. Eden takih vidnih možje bil Ivan Hribar, kasnejši znani ljubljanski župan, ki seje rodil v Trzinu, dalj časa paje živel v Mengšu. Meni-mo, da bi ga veljalo tudi na našem območju predstaviti na dostojen način. O teh stvareh ne govorim zato, da bi koga prepričeval. Naš muzej daje ponudbo svojih storitev enostavno zato, da ne bi zapuščina prejšnjih rodov v Trzinu izginevala in propadala tako intenzivno kot zdaj. Ne pravim,
da se bo to zaradi dejavnosti našega muzeja ustavilo in da bomo rešili vse, kar se rešiti da. Tudi v Mengšu zgodovinska de-diščina še naprej propada, vseeno pa ne-malokrat pred propadom še rešimo vredna pričevanja o kulturi naših prednikov. Janez Skrlep vidi veliko možnosti za sodelovanje s Trzinom. Naša občina bi lahko na primer naročila mengeškemu muzeju, da na trzinskem območju izpelje kak-šen projekt. Prav pred kratkim je občina pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju naročila preverjanje domnevnih arheoloških ostankov rimske ceste v Trzinu. Skupino, ki je opravila dva t.i. sondaž-na izkopa, je vodil arheolog Gregor Sti-bernik, ki je zaposlen v Muzeju Mengeš. Janez tudi pravi, da v mengeškem muzeju niso nevoščljivi kamniškemu muzeju za denar, ki ga bo prejel od Trzina. Dobro poznaj o razmere, in vedo, da na področju muzejske dejavnosti vedno primanjkuje denarja, inje vsak tolar zelo dobrodošel. Seveda bi se pomoč, kakršno bo iz Trzina prejel kamniški muzej, v Mengšu zelo prilegla, vendar pravi, da tudi po odločitvi občinskega sveta vsi mostovi za sodelovanje niso podrti. Mengeški muzej še vedno računa na sodelovanje s trzinsko občino in tudi na možnosti, da bi za svoje stro-kovne usluge od trzinske občine lahko kdaj dobil tudi kakšen denar. V Mengšu enostavno vidijo zelo veliko področij, kjer bi lahko sodelovanje okrepili in tudi bolje izkoriščali njihove usluge, ki jih ponujajo. Prepričan je tudi, da ima mengeški muzej precej več interesov, da se trzinska pričevanja iz preteklosti raziščejo, ohranijo in predstavljajo javnosti kot pa mogoče kakšen drug muzej, pa čeprav je njegov sou-stanovitelj tudi naša občina.
Miro Štebe
POZABUENI
©
Bliža se prvi november, dan spomina na umrle. No, tudi v Trzinu so živeli Ijudje, ki so nekaj naredili za kraj, pa so ostali pozabíjeni. Občani Trzina so nas opozorili na grob Franca Kotarja, ki leži zapuščen na mengeškem po-kopališču. Ni nam uspelo ugotoviti, ali je še ostal kak sorodnik tega partizana, ki bi lahko poskrbel za njegov grob. Prav gotovo pa bi za grob člověka, po katerem nosi ime, lahko poskrbelo trzinsko kulturno društvo. Tudi občina bi bila verjetno lahko tista, ki bi poskrbela za lep vzgled, nenazadnje pa nanj ne bi smeli pozabiti vsaj njegovi soborci. (JS)
»V Trzinu sem že 15 let,« je začel svojo pripoved Ivo, »in sem si že rekel, da sem že postal »Trzinc«, potem pa mi je neka ženska iz starega delà Trzina rekla, da še ni-mam trzinskega državljanstva. Za šalo sem jo na hitro vprašal, če je »stara Trzin-ka«. Ko mije pritrdila, sem jo vpraSal, kaj ima črno na zadnji plati, če seje morda umazala, pa mi je zabrusila, daje pravkar z »raufnka« zlezla. No, zdi sem, da stvar ni v tem, kaj kdo misli o sebi, ampak bolj kaj drugi mislijo o njem.« G. Nemec je po izobrazbi inženir kemije. Po diplomi je nekaj časa dělal v industriji, v tovarni Iskra, za štiri leta seje poskusil tudi kot učitelj na srednji tehniški šoli, zraven paje honorarno sodeloval tudi s Fakulteto za kemijo in z Inštitutom Jožefa Stefana. Potem pa je, kot pravi, čisto slučajno zašel na področje varovanja kulturne dediščine. »V tej dejavnosti sem se znašel bolj slučajno.Enkrat sem videi razpis za kemika v restavratorski delavnici na Zavodu za zaščito kulturne dediščine, takrat se je imenoval še Spomeniško var-stveni zavod. Sprejel sem izziv in moram reči, da me je delo pritegnilo. Biloje zelo raznoliko, zanimivo, in ni čudno, da sem ostal na tem področju. Krajši čas sem kas-neje sicer dělal tudi kot konzervator - res-tavrator v Mestnem muzeju v Ljubljani, vendar sem se kasneje spet vrnil v restavratorski center, kjer sem še zdaj, in to že kar dvajset let.«
V Sloveniji je malo kemikov, ki bi se, kot g. Ivo Nemec, ukvarjali z raziskavami ma-terialov, iz katerih so posamezni predmeti narejeni, s preučevanjem vzrokov njihove-ga propadanja in z iskanjem možnosti za njihovo zaščito, zato ni čudno, da mu delà ne zmanjka. Pri svojem delu mora sodelo-vati s strokovnjaki iz različnih področij, še zlasti pa z restavratorji, ki potem izva-jajo posege, ki jim jih g. Ivo svetuje.
»V dvajsetih letih, odkar to delam, so se odnosi v družbi do moje dejavnosti zelo spreminjali: od, lahko bi rekel, skoraj popolne ignorance smo zdaj prišli do obdobja, ko se Ijudje začenjajo bolj zavedati pomena ohran-janja pričevanj kulture naših prednikov. V do-ločenem obdobju je ljudi zanimalo predvsem, koliko so posamezni stari predmeti vredni. Jaz pravim, daje posamezen predmet vreden toliko, kolikor člověk čuti do njega, koliko mu po-meni. Včasih so vse »porivali« v muzeje, zdaj pa želijo vse hraniti doma, v svojih lokalnih zbirkah, zato prihaja do trenj pri od-ločanju, kaj je nacionalnega in kaj lokalne-ga pomena.«
Pri delu Iva Nemca je več stopenj ravnanja s starimi predmeti. Najprej gre za ohranjan-je, nato konzerviranje, šele kasneje pride na vrsto restavriranje. Pri tem gre najprej za to, da se predmetu skuša vrniti prvotni videz, pri tem pa predmetu še ne povrnejo tudi njegove funkcionalnosti. Gre predvsem za prikaz, kako je predmet nekoč izgledal, gre za njegovo dokumentarno vrednost. Kadar želijo, da bi predmet spet deloval, kot je včasih, pa govorijo o renoviranju. Restavriranje je po mnenju mojega sogovornika že kar zastarel izraz, saj gre pri njegovem delu največkrat za konzerviranje - restavriranje. Najpogosteje se trudijo ohraniti in zaščititi originalne dele predmetov in šele kasneje jim dodajajo manjkajoče dele, ki so se izgubili ali pajih je zob časa prizadel. Pri tem se trudijo, da bi dodajali enake materiale, kot so bili na predmetu prvotno, predvsem pa, da bi imel obnovljeni predmet spet lepo podobo. Včasih namerno pustijo stvari tako, da lahko tudi laiki vidijo, kaj je še original in kaj so pri restavriranju predmetu dodali. Pristopi na tem področju se spreminjajo. »Danes si prizadevamo predvsem, da bi pri restavriranju dosegli ideálen približek origi-
nalu. Trudimo se, da bi dosegli, da bi tis-to, kar smo dodali, kasneje brez škode tudi odvzeli. Če se bo če z čas pokazalo, da so nekatere metode boljše, da so neki ma-teriali boljši, jih bodo lahko zamenjali. Tudi danes se včasih srečujemo z dilemo, ali dodati enako, na primer neko modro barvo, ki ni obstojná, inje propadla. Če danes dodamo enako barvo, bo ta čez čas spet propadla, lahko pa dodamo boljšo barvo, ki se bo po izgledu približala originalni podobi.«
Ob svojem delu se restavratorji srečujejo s številnimi vprašanji in dilemami in mogoče je prav to tišti izziv, ki Iva Nemca vleče v poklic, ki ga opravlja. »Dostikrat se sprašujem, zakaj to počnem. Menim, da ne samo zato, da imam v ro-kah lepe stvari. Gre predvsem za to, da se zavemo, da nismo od danes, da se ni svet začel z nami, daje okrog nas veliko lepih in zanimivih predmetov naše kulturne dediščine. Menim, da jih je treba varovati, zaščititi in prenesti naslednjim rodovom. V družbi se ta odnos do preteklosti zelo spreminja. Včasih v zelo krátkém času spremenijo podobo okolice, od narave do naselij in kulturnih spomenikov. Barok je na primer na Slovenskem zelo hitro spre-menil veliko gotskih cerkva. To seje zgodilo enostavno zato, ker je bil barok lju-dem všeč. Gotske cerkvice so se ohranile na območjih, kjer niso imeli možnosti, da bi jih spremenili. Danes je vse okrog nas pozidano z bloki, ki nam niso všeč. Okrog sebe imamo polno primerov posegov, ki so narejeni na hitro, mogoče ne dovolj premišljeno. Ne vem, čas bo pokazal, ali je to dobro ali ne.«
Ivo Nemec je naj več délai pri raziskavah starih slik, ki jih je bilo potrebno zaščititi in restavrirati. Pri tem je zelo veliko délai pri preiskavi plasti posameznih slik, fresk in drugih poslikav. Ugotavljati je moral, kako so narejene, kako bi jih bilo treba zaščiti in kaj je vzrok za njihovo propa-danje.Pri teh raziskavah si pomaga z rent-genom, različnimi infra in ultra svetloba-mi ter s Številnimi drugimi kemičnimi postopki.
V javnih medijih smo vas zasledili v času polemik glede zaščite Robovega vodnjaka v Ljubljani.
Ja. Pri Robovem vodnjaku so raziskave italijanskih strokovnjakov pokazale, da so bili najhujši povzročitelji škode na vodnjaku tresljaji, ki jih je povzročal promet. Kisel dež paje z originalnih figur vodnjaka spral tudi do centimeter prvotnega ma-teriala. To pomeni, da originalne površine
Ivo Nemec - konservátor - restavrator
1VASO DEDIŠČMO ZAŠČITITI PRED
Iva Nemca poznam že dalj časa. Še najbolj se ga spominjam iz časov, ko so si v bivši krajevni skupnosti prizadevali, da bi prebivalcem Mlak priznali solastništvo plino-vodnega omrežja v tistem delu naselja in da bi Interina umaknlla svojo plinsko postajo iz našega kraja. Takrat je z odločnimi in strokovno utemeljenimi prepričevanji délai sive lase predstavnikom Interine, večkrat pa se je izkazal tudi s svojimi nastopi na različnih zborih krajanov. Ampak že nekaj časa vem, da je Ivo tudi priznan stro-kovnjak s področja konservatorstva - restavratorstva. Ker je v tej številki Odseva nekaj več govora o zgodovini, smo v uredništvu ocenili, da je prav oktober primeren čas za predstavitev tudi tega zanimivega sokrajana.
praktično ni več. Postavlja se dilema, kako naj ohranimo vsaj še to, kar je ostalo od originala. Po mojem mnenju je najbolje, da se originalne figure prestavi na varno mesto, tam, kjer je zdaj vodnjak, pa naj bi namestili kopije. Vse drugo je zame govorjenje. Kako se bodo odločili, ne vem. Kolikor časa bo vodnjak vzdržal, bo vzdr-žal, ampak propadanje se bo nadaljevalo. Mislim, da bi ga bilo smiselno prestaviti. Ker to ni povsem moje področje, pa ne vem, ali naj bi ga přestavili v celoti ali samo figure.
Precej pozornosti so pritegnile tudi raz-prave o zaščiti podvodnih najdišč arheoloških predmetov, na primer tistih, ki so jih odkrili v Ljubljanici.
Na tem področju sta se spet izkristalizira-la dva pristopa. Vemo, da se vsega, kar izkopljejo, praktično ne da konzervirati in restavrirati. Kitajci so se na primer odločili, da dokler ne poskrbijo za tisto, kar že imajo izkopano, ne dovolijo nobenih novih izkopavanj. Ko smo se pogovarjali o tem, pa so nekateri opozorili na kisel dež. Zavzeli so se za to, da tisto, kar je v zemlji, prav zaradi zaščite pred njim, izkoplje-mo, saj bo drugače propadlo. Stvarem, ki so se v zemlji ohranile sto ali tisoč let, zdaj grozi, dajih bo v nekaj desetletjih »požrlo« onesnaženje. Tisto, kar je ležalo v zemlji, je doseglo neke stabilne pogoje, ki so ustavili ali vsaj upočasnili propadanje. Bakreni predmeti na primer so določen čas propadali, potem pa seje to ustavilo, ker seje v tistem okolju vzpostavilo ne-kakšno stabilno ravnotežje. Zdaj je z onesnaževanjem to ravnotežje marsikje porušeno.
Razprave na to temo so bile zelo živahne tudi v zvezi z ohranjanjem lesenega barjanskega kolesa. Takrat so dostik-rat citirali vaše mnenje. To kolo je izjemna najdba. Prav zaradi tega nekateri menijo, da gaje treba zakopati nazaj v enake pogoje, kot so bili tišti, v katerih je dočakal 5000 let. Gre namreč za moker les in s takim materiali sem se dolgo ukvarjal, sicer ne tako intenzivno, vendar pa le. Problem takšnega lesa je, da lesna masa propade, nadomesti pajo voda. Ko ta les posušite, je to podobno balonu, ki ga počite. Balon, ki izpusti zrak, je brez oblike. Konzerviranje takšnega paje delikatno opravilo, ki včasih ne da najboljih rezultatov, zato so se nekateri res zavzemali, da bi kolo zakopali nazaj. Jaz se s tem apriornim mnenjem ne strinjam. Menim, daje potrebno pregledati najso-dobnejše metode in se v sodelovanju z tujimi strokovnjaki odločiti, kako naprej. Kakšen pa je občutek, ko v roke dobite 'ak predmet, kot je na primer barjan-sko kolo?
Moram reči, daje občutek fantastičen. Ko sem to kolo zagledal, sem se počutil res
neverjetno. Ko zagledaš navadno, vsakdan-je kolo, ni nič, ko pa sem zagledal tisto staro kolo s patino, je bilo pa res enkratno. Kolo me ni prevzelo samo zato, ker sem vedel, da gre za pet tisoč let staro stvar, tudi s teh-ničnega vidika je kolo enkratno. Ko ga gledaš, se vprašaš, kako bi danes to naredili. To kolo je sestavljeno. Ne gre zgolj za od-rezek drevesnega debla. Barjansko kolo je sestavljeno iz več delov, ki so povezani z vezmi. Te so konične in še na lastovičji rep narejene. Res enkratno. Očitno so bili moj-stri, ki so znali to delati. Verjetno seje znanje prenašalo iz roda v rod. Gre za eno najstarejših koles na svetu. Še eno tako je v Švici. Ne vem, katero je zdaj starejše, ampak saj ni pomembno, med arheologi je to kolo naredilo ogromno za prepoznavnost Slovenije. Ne poznajo Drnovška, kojim omeniš Ljubljansko barje, pa vsi vedo, kje je to.
Pred časom ste se ukvarjali tudi z restav-riranjem »slovenske« egipčanske mumije.
Sodeloval sem samo z določenimi raziska-vami. Mumija je v Narodnem muzeju in z njo seje ukvarjal kolega Miran Pflaum. Jaz sem se ukvarjal s tem, kakšne so bile vezi na slikarijah, kakšna je bila podloga, na katero so nanašali barve. Gre za pomembne podatke za restavratorja, saj če veš, da so uporabljali vodno vezivo, potem pri čišćenju ne smeš uporabljati vode. Ivo Nemec pravi, da so takšni predmeti, kot je bila mumija, zanj zanimiva popestritev delà, vendar pa se on največ ukvarja s sten-skim slikarstvom, ki je značilno za Sloveni-jo, je naša kulturna dediščina. V Sloveniji je zelo veliko cerkva. Praktično ni hribčka brez cerkvice, značilno žanje paje, da so v not-ranjosti poslikane. Tisto, kar se mi zdi res slovensko, je še zlasti gotsko slikarstvo. Cerkvice so poslikali nekateri mojstri, ki so že imeli svoje delavnice, precej paje tudi domačinov, ki so se pač lotili slikanja. Niso
bili profesionalci, ampak bolj ljubitelji. Značilno je, da v tistem času modre barve skoraj niso uporabljali. Druge barve so lažje dobili, saj v naravi lahko najdeš rja-ve, zelene, črne in drugih barv kamenčke, modra barva paje zelo redka. To bi morali kupiti in zato na freskah iz tistega časa ni prav dosti te barve. Kasneje v baroku so že bolj prihajali mojstri iz drugih dežel in so se vplivi križali. Ko se g. Nemec ukvarja s posameznimi slikarijami, odkriva najrazličnejše podrobnosti, ki govorijo o avtorjih slik, o dobi, v kateri so slike nastajale, o pogojih takratnega življenja. Praktično vsaka slika ima za seboj neko zgodbo in g. Nemec in drugi restavratorji skoraj kot detektivi od-krivajo te zgodbe.
»Spominjam se, kako smo se pred leti precej ukvarjali s Metzingerjevo sliko, ki je bila tudi predstavljena na razstavi v Narodni galeriji. Šlo je za podobo Marije s svetim Bernardom. Slika je še posebej vzbudila pozornost, ko smo ugotovili, da je imela Marija prvotno gole prsi preslikane. Poskušali smo ugotoviti, kdaj seje to zgodilo in kdo je prsi preslikal. Uspelo nam je dokazati, daje bila preslika oprav-ljena istočasno, kot je bila slika naslikana. Ugotovili smo, daje šio pri tem za iste barve, kot so bile barve, s katerimi je bila naslikana prvotna podoba. Izgleda, daje naročnik prisilil slikarja, daje prsi preslikal ali paje celo sam naročnik vzel slikar-jeve barve in preslikavo opravil lastnoroč-no. Ugotovili smo celo, daje bilo to nare-jeno ali iz nervoze ali pa z neuko roko. Take zgodbe, ki jih odkrivamo, nam govorijo o odnosih, kakršni so nekoč veljali. Govorijo o odnosih do golote in odnosih med umetniki in naročniki. Veliko se torej ukvarjate s cerkvenimi poslikavami.
Ja, to je pa tudi zanimiva stvar. Pred tem
prehodom so nam govorili, da smo cerk-vena delavnica, se pravi ta črni, kasneje pa da smo kulturna delavnica, torej ta rde-či. K sreči so te stvari zdaj za nami. Ne gre za nikakršne skrajnosti in ideološke obar-vanosti, je pa res treba reči, daje večina slovenske dediščine povezane z vero, s cerkvami, saj prej kakšnega prav posebno močnega plemstva nismo imeli. Močnejše meščanstvo seje pojavilo šele kasneje.
Kako pa gledate na kulturno dediščino našega območja?
Moram reči, da z zanimanjem spremljam, kako se bo občina odločila v zvezi z muzejsko dejavnostjo. Kot sem bral v zadnjem Odsevu, je župan dejal, da svojega muzeja ne bomo imeli in da naj bi se po-vezovali s kamniškim muzejem, razumem pa tudi težnje mengeškega muzeja, da bi dobil večjo podporo tudi v Trzinu. Prav zanima me, kaj se bo iz tega izcimilo. Jaz se pri tem težko odločam. Vem, da bi veljalo izkoristiti vsebinske sorodnosti z Mengšani in tudi Domžalčani. Kot sem razumel, pa se občinsko vodstvo odloča pretežno na podlagi organizacijskih načel. Menim, da bi se občina morala predvsem povezati s sosednjimi muzeji s pogodba-mi.
Drugače pa moram reči, kar vedo verjetno tudi drugi bralci, da Trzin kakšne prav bogate kulturne dediščine nima. Grad Jablje je ena takšnih pomembnejših točk, vendar je v sosednji občini. Videi sem, kakšen je bil grad prej v propadanju, vem da ga zdaj obnavljajo, vendar podrobnosti ne poznam.
Poznam Trzince, ki hranijo stare predmete, vendar jih ne želijo dati restavri-rati. Kako vi gledate na to?
Takšnim Ijudem svetujem, da se pozani-majo pri strokovnjakih, kako je treba pravilno vzdrževati posamezne starine. Sem predsednik Društva restavratorjev Slovenije in na naših spletnih straneh se bodo v kratkem pojavila navodila za ljubitelje, ki imajo stare predmete, do kje in kako lahko sami vzdržujejo te predmete in od kje jim stroka priporoča, da predmete zaupajo strokovnjakom. Stari predmeti so lahko stari in lepi. Če sejim kljub starosti ne dogaja nikakršna škoda, potem ni potrebe po restavriranju. Če se pa ohranjenost in kakovost predmetov lahko poslabša, takrat paje treba ukrepati. To ukrepanjeje lahko minimalno. Lahko gre za konzerviranje, se pravi ohranjanje neke vrednosti. Če se lastnik odloči za restavriranje, pa gre za to, da dosežemo neki približek tega, kako so stvari nekoč izgledale, kakšen je bil nekoč njihov videz. Kako se bodo lastniki teh predmetov odločili, je njihova volja, vseeno pa jim priporočam posvet s strokovnjaki.
Miro Štebe
Grajski DA na Tuštanju
Čeprav v Odsevu večinoma beležimo dogod-ke, ki so se zgodili v naši občini, pa tokrat dodajamo cvetko iz Moravč, natančneje z gradu Tuštanj. Na sončno poletno soboto (20. septembra) sta v tem starodavnem osamelcu moravškega območja (tuštanjski grad je edini izmed množice gradov na Moravškem, ki se je ohranil v celoti) usodni da sta dahnila Peter Světlin in Maja Uštar. Peter in Maja, sicer domačina, sta bila prva, ki sta se poročila v obnovljenih grajskih sobanah. Poročni obred v duhu grajske gospode je prav gotovo očaral marsikaterega svata. Pred vstopom v grad so ženina in nevesto pričaka-li pravi grajski vratarji, grajski glasnik ter graščak in graščakinja. V spremstvu glasbc iz lescnih, ročno izdelanih rogov sta se »mlada dva« kot kraljevič in princeska povzpela v sobo, kjer staju pričakali moravška Županja in matičarka.
Svatje niso mogli skriti solza ob ganljivem govoru Županje Ljudmile Novak in ob Travi-ati, ki jo je za mladoporočenca zapel graščak Peter Pirnat.
Pirnat pa ni samo pevec, ki zmore visoke operne tone, temveč tudi pravi pravcati lastnik gradu. Tuštanjski grad je namreč eden izmed redkih gradov na Slovenskem, če že ne edini, ki je vseh svojih 500 let prežive! v zasebnih rokah. TuŠtanjska 'gospoda'je ohranila svoje domovanje tako med raznimi vojnimi vihra-mi in tudi med obdobjem nacionalizacije, ko je veliko gradov padlo v državne roke. Za graščino pa graščak Peter zelo lepo skrbi še danes. S pomočjo moravške občine že več let poteka temeljita obnova, ki bo Tuštanj sprcmenila v protokolarni objekt, ena od so-ban paje, kot že rečeno, sedaj opremljena za svečane grajske poroke. TuŠtanjska graščina pa kljub temu da obno-vitvena dela še potekajo, obiskovalce zlahka očara z izvrstno ohranjeno notranjo opremo, zgotsko-renesančnim stropom, opečnatimi pečmi, starinskimi slikami... Če se boste torej odločili za obisk tega moravškega bisera, se odpeljite proti Moravčam in smerokazi vas bodo ves čas vodili do gradu. Seveda pa Tuštanj v svoje nedrje vabi vse mlade pare, ki želijo stopiti na skupno pot.
Mateja Erčulj
80 let Tosame
Znana tovarna sanitetnega materiala Tosama z Vira pri Domžalah je konec prejšnjega me-seca praznovala 80-letnico delovanja. Podjetje je ob tej priložnosti izročilo Zdravstve-nemu domu Domžale simbolični ček, vreden tri milijone tolarjev, s katerim so omogočili nakup prenosnega defibrilatorja, ki ga potre-bujejo reševalci za oživljanje ponesrečencev. Zdravstveni dom Domžale je namreč lani posodobil urgentno službo, letos pa so kupili tudi novo urgentno vozilo s popolno medi-
cinsko opremo, med katero sodi tudi defib-rilator.
Osrednja slovesnost ob jubileju paje bila v soboto, 20.9., koje ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petřin v mikalnici Tosame na-menu predala novo proizvodno linijo za iz-delavo vate, vredno pol milijona tolarjev. Letos bodo v Tosami za naložbe namenili kar 860 milijonov tolarjev. Upajo, da bodo z novimi pridobitvami lahko zadovoljili povpraševanje po njihovih izdelkih, ki je vse večje tudi na zahtevnih evropskih trgih. Za letos načrtujejo 22 % rast prihodkov. Do polletja seje Tosamin izvoz na trge Evropske zveze povečal že na 33 % vse prodaje, v zadnjih štirih letih paje narasel skoraj 2,2-krat. Kljub krizi v naši tekstilni industriji je tovarna z Vira zaradi svoje tržne na-ravnanosti uspešna. Spada med najpomem-bnejše slovenske izvoznike, med izvozniki v tekstilni industriji paje na drugem mestu. Ob tem opozarjajo, da naročila za nekatere njihove izdclke še vedno prehitevajo proizvodnjo.
Podjetje zaposluje 726 delavcev, med njimi paje kar nekaj tudi Trzincev.
Domžalčani nas imajo radi
Pred kratkim so v Domžalah izdali nov ličen prospekt, ki z bogatim slikovnim gradivom in zanimivimi besedili vabi obiskovalce na potep po domžalski občini. Prospekt prinaša podatke o domžalski občini, njeni zgodovini, kulturnem delovanju, možnostih za šport in rekreacijo ter o izletniških poteh. Zanimivo paje, da so objavili tudi zemlje-vid občine z označeno gostinsko in drugo turistično ponudbo območja, zraven pa so, meni nič, tebi nič, v domžalski občini pustili tudi našo, trzinsko. Lepo je, da nas imajo Domžalčani radi in da nas ne morejo po-zabiti, vseeno pa bi bilo le prav, da bi se potolažili s tem, daje Trzin že kar nekaj časa samostojna občina. Ko so izdajatelji opazili napako, so prospekt takoj umaknili iz prometa, vseeno paje med Ijudmi ostalo še dovolj primerkov tega prospekta, ki bodo še poznim rodovom pričali, kako so se Domžalčani navezali na Trzince. Prav bi bilo, da bi na občini in v turističnem društvu to naklonjenost bolj izrabili, mogoče bi lahko še okrepili »čezmejno sodelovanje«, čeprav je tudi prav, da meja vseeno ostane zarisana tako, kot je določena.
g - 'HT	nw
	|f|ͧg
©DSEVNIKrir
KO^cAtO ENA PAMETNA STRAN V ODSEVU !...
... A/O, PA NA DELO, MOJSTER KRIŽANCE J
Ji
KAJ JE ZDAJ TO / 2 KR'ŽANKA NAMESTO STfciPA / PA ŠE NAGRADNA POVR.HU/,,,
-.^aT'... KOHŽHO j ,,,
VELIKA NAGRADNA KR1ŽANKA
PRAVILA REŠEVANJA KR1ŽANKE: Križanko rcšujele vodoravno. (Poznavalci. nabiralci gob imajo prcdnosl.) Odgovor na vprašanje: "Kje je Odsevnik?". dobite v navpično poudnrjcnih okencih. Geslo zapiSile v označena okcnca spodaj!
Rešilev poSljite na naslov uredništva revije Odsev. Med pravilnimi odgovori bomo izžrcbali tri nagrajenee.
1.	NAGRADA: sedež glavnega urednika revije Odsev.
2.	NAGRADA: inlcrvju, objava članka in zagolovljcna slava v Trzinu.
3.	NAGRADA: mesečno prejemanje revije Odsev, zasionj.
K JE 7E Op 5 £ V AI l K 2
Ko prebirate te novice, smo že krepko v drugi polovici meseca oktobra. Ta mesec pa je za nas ga-silce mesec požarne var-nosti. V njem dajemo Se poseben poudarek preventivi pred požari in drugimi nesrečami. V ta namen smo pripravili najrazličnejše dejavnosti, kolje sodelovanje s šolo in vrtcem, za odrasle in vse ostale, ki jih zanima, pa pripravimo tudi dan odprtih vrat.
Naj vas torej že takoj na začetku povabim na dne-va odprtih vrat, ki bosta v petek, 24.10.2003, od 16.00 ure dalje in v soboto, 25.10.2003, od 11. 00 ure dalje. In kaj bostc viděli oz. odnesli z
OKTOBER MESEC POŽARNE VARNOSTI

NAJ SE NE
OGLASI
TUDI PRI VAS
dnevov odprtih vrat? Ogledali si boste prostore društva, na kratko vam bomo predstavili zgodovino društva, pokazali vam bomo orodje in opremo, ki jo uporabljamo pri posredo-vanjih. Prav tako vam bomo prikazali delovanje oz. uporabo gasilsko- reševal-ne opreme. Seveda pa bomo z veseljem odgovorili na vaša morebitna vpraša-nja. Opažamo tudi, daje v javnosti vse več pogovo-rov oz. poteka vroča raz-prava o večjih nesrečah, ki se na žalost dogajajo vse prepogosto. Z vami smo se pripravljeni pogovoriti tudi o vseh teh zadevah in vam predstaviti vzroke ter težave, na katere naletimo. V kolikor imate željo oziro-
ma jo boste izrazili po predstavitvi, se lahko tudi včlanite v društvo in tako aktivno sodelujete pri pomoči ljudem v težavah oz. stiski. Vedno ste dobrodošli vsi, ki si na kakršen koli način želite pomagati sočloveku. Delaje vedno dovolj. Seveda pa ni samo na ta dan možnost, da se včlanite v društvo. To lahko storite kadarkoli, in sicer tako, da se oglasite v gasilskem domu. Najbolj zanes-ljivo smo v domu vsako soboto okoli pol-dne. Svoje želje pa nam lahko sporočite tudi preko telefona, in sicer na tel. št. 564-46-60 in 564-46-61. Ob tem bi še enkrat povabil vse otroke, da se nam pridružijo. Dobivamo se enkrat tedensko, to je vsak četrtek od 17.00 ure dalje pri gasilskem domu. Vsi ste vedno dobrodošli in pokazali vam bomo kar vas zanima.
Za zdaj bodi dovolj. O uspehih ali pa o razočaranjih pa v prihodnji številki.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ !
HIDRANTI PRVENSTVENO NAMENJENIGASILCEM
J y a septembrski seji občinskega sveta so svetnice in svetni-ki obravnavali poročilo o stanju vodnih hidrantov v občini. Direktor Komunalnega podjetja Prodnik, g. Marko Fatur, je ob po-jasnjevanju poročila izrekel nekaj očitkov na račun gasilcev, češ da niso znali odpirati hidrantov in da niso uporabljali ustreznih ključev za njihovo odpiranje. Trebaje povedati, daje podjetje Prodnik zadolženo za redni nadzor delovanja hidrantov v občini, vendar je bilo na ta račun, še zlasti s strani gasilcev, slišati precej očitkov. Gasilci so namreč v prejšnjih letih pri svojih vajah in tudi ob gašenju požarov večkrat naleteli na neuporabne hidrante, podjetje Prodnik je zdaj prvič celovito poročalo o nadzoru hidrantov v občini, kar so v vodstvu občine in tudi gasilci pozdravili. Poročilo je zajelo 98 hidrantov (48 v IOC in 50 v pre-ostalem delu Trzina), vendar so že na seji občinskega sveta ugotavljali, da to niso vsi hidranti v Trzinu. V Prodniku so pojasnili, da si pomagajo s podatki, ki jih najdejo v katastru, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Jože Kajfež pa nam je dejal, da so tudi gasilci že pred tem ugotovili, da imajo v podjetju Prodnik pomanjkljive podatke o tem, koliko hidrantov upravljajo in kje sploh so. »Pred časom smo predstavniku Prodnika na terenu kazali, kje so hidranti, on paje po-vedal, da v katastru teh podatkov ni in si je potem na list skiciral, kje so hidranti v resni-ci. Izgleda, da mi bolje vemo, kje so hidranti.« Zanimivo je, daje nekaj tudi »zasebnih«
hidrantov, takih, pri katerih se poraba vode neposredno beleži in jo porabniki tudi plačujejo.
Na seji občinskega sveta seje marsikdo začudil, koje direktor Prodnika povedal, da je v občini več vrst hidrantov in da so za vsako vrsto uporabni posebni ključi za odpiranje. Ocenil je, da bi njihovi delavci odprli tudi tište hidrante, ki jih gasilci niso mogli, ker naj ne bi uporabljali pravih ključev. Jože Kajfež je potrdil, da so po občini res različni tipi hidrantov, daje na primer SGP Gorica vgrajevala en tip hidrantov, Kraški zidar pa druge. Praktično ima vsak izvajalec drugačne hidrante, vendar paje predsednik trzinskih gasilcev zatr-dil: »Načeloma pa obstajata samo dve vrsti hidrantov, nadzemni in tišti, ki so v zemlji. Za rokovanje z njimi potrebujemo le dve vrsti univerzalnih ključev - ena vrsta ključa je za nadzemne, ena po za podzemne hidrante. Mi te ključe imamo in to ne le po enega, ampak več. V vsakem avtomobilu imamo take ključe in z njimi znamo ravnati. Čeprav so tipi hidrantov različni, bi jih morali z univerzálními ključi gasilci vedno brez težav odpreti. Ko smo med našimi ak-cijami naleteli na neuporabne hidrante, pa so bili ti poškodovani že prej ali pa se jih ni dalo odpreti zaradi drugih razlogov, zgodilo pa seje tudi, da iz odprtih hidrantov ni pritekla voda.«
Poudaril je, da naj bi bili hidranti prvenstveno namenjeni gasilcem in naj bi omogo-čali, da kjerkoli v naseljenem delu Trzina pridejo do potrebne vode za gašenje, ven-
o osev
21
dar pa so hidrante uporabljali tudi drugi, na primer pri gradnji objektov v coni. Včasih so hidrante poškodovali tudi takšni uporab-niki. G. Kajfež pravi, da so v coni hidrante pogosto odpírali z naj-različnejšimi orodji, in ni čudno, daje tam toliko poškodovanih. V poročilu Prodnika je zapisano, da so na območju IOC naleteli na 7 poškodovanih hidrantov, v preostalem delu naselja pa na 3. Vse te neuporabne hidrante naj bi v najkrajšem času zamenjali. Po nepotrjenih podatkih naj bi to že storili. Jože Kajfež je tudi povedal, da so precej hidrantov že zamenjali ob sedanji prenovi vodovoda, ki je v nekaterih delih naselja potěkala hkrati s polaganjem plinovodnega omrežja. Prav tako naj bi zamenjali hidrante na Jemčevi cesti, kjer že poteka celostna prenova ulice. Še zlasti v starem delu naselja so bili v preteklosti predvsem podzemni hidranti, zdaj pa jih večinoma zamenjujejo z nadzemními. Upamo, da bodo zdaj nameščeni hidranti pravilno zarisani v kata-ster in da v prihodnje ne bo težav pri njihovem iskanju. Gasilci so se večkrat pritoževali tudi zaradi kamenja v vodovodu. Še zlasti v IOC naj bi med eno od vaj, ko so »špricali« na streho enega od objektov v coni, kamenje kar »deževalo«. »Tega kamenja se res bojimo, saj nam lahko poškoduje cevi, še posebej ne-varno paje, da nam poškoduje črpalko. Enkrat nam je že poško-dovalo ročnik, to je tišti podaljšek, ki ga pritrdimo na cev in potem z njim usmerjamo curek vode tja, kamor želimo, na primer proti požaru,« je dejal Jože Kajfež.
Predstavnik Prodnika je zatrdil, da se takšno kamenje nabira v vseh vodovodih in da se nabira predvsem na najnižjih delih vodo-vodnega omrežja. Ker je IOC na nižjem delu vodovoda, se pač tam nabira kamenje.
Gasilci se s tem ne strinjajo povsem. Predsednik gasilcev meni, da so za kamenje v ceveh dostikrat krivi tudi delavci, ki polagajo vodovodno omrežje, saj s cevmi ne ravnajo prav previdno. »Naj povem samo primer z ene od trzinskih ulic. Ko so izkopali jarek, so vanj vrgli cevi tako, da so se na enem delu žarile v pesek in so bile vse onesnažene in polne peska, vendar delavcev to ni posebej motilo. Zraven je stal gasilec, eden od članov našega društva, vendar koje delavce opozoril, da bi morali cevi očistiti, da v vodi ne bo kamenja, so se mu ti le zasmejali in dejali, da voda, ko přiteče po cevi, vse kamenje z veliko silo odnese naprej in da sama počisti cev. To je verjetno res, vendar se to kamenje potem le ne-kje nabira. Mi imamo pri naših napravah ponekod zaščitne mreži-
ce, vendar voda teče skozi res s takšno silo, da kamni take mrežice, ki tudi niso pregoste, enostavno razeefra.« Jože je povedal tudi primer, da so, ko so z vodo napolnili cisterno v gasilskem avtomobilu, ugotovili, daje v cisterno přišlo toliko kamenja, da so ga morali enostavno lastnoročno pobrati iz cisterne, saj bi jim zagotovo poškodovalo črpalko. Pogovor s predsednikom trzinskih gasilcev smo izkoristili tudi za vprašanje, zakaj letos gasilci niso pripravili veselice. Kar nekaj Trzincev seje namreč obračalo na člane našega uredništva s tem vprašanjem. Jože Kajfež pravi, daje vzrok v t.i. Kebrovem zakonu. »O tem, ali naj pripravimo veselico ali ne, smo gasilci imeli celo posebno sejo. Po treznem razmisleku nismo želeli tvegati kazni, ki bi nam jo lahko naprtili zaradi točenja alkohola. Vem, da so nekatera sosednja društva tvegala, pri nas pa so razmere takšne, da nismo želeli izzivati usode.« Povedal je tudi, da priprave veselice niso želeli prepustiti kateremu od gostincev, saj bi bila to po njihovem veselica tistega gostinca, ne pa gasilcev. Dejal je tudi, da bi bil v takšnem primeru lahko omajan sloves gasilcev kot organizatorjev, ki so vedno skrbeli, da so svojim gostom ponudili kar največ. »Vedno smo si prizadevali, da naše cene niso bile visoke. Sla po zaslužku pri nas ni bila nikoli v ospredju, da smo kaj prislužili, pa smo se lahko zahvalili le požrtvovalnemu in nesebičnemu prostovoljnemu delu naših članov. Če bi gostinsko ponudbo zaupali gostincu, bi bilo povsem razumljivo, da bi ta s tem želei kar največ zaslužiti.«
Naši bralci so nas tudi nagovarjali, da naj poizvemo, koliko denarja gasilci zberejo s prostovoljno podporo krajanov. »Prispevke sokrajanov dobimo z nabiralnimi akcijami, predvsem z razdeljevanjem gasilskih koledarjev po hišah pred koncem leta in pa z denarjem, ki ga zberemo z »včlanjanjem« podpornih članov. V Trzinu imamo približno 400 podpornih članov. Vsak od njih na leto za to plača po 500 tolarjev. To pomeni, da s podpor-nimi člani društvo na leto dobi približno 200.000 tolarjev. S ko-ledarji pa največ prispevkov naberemo v starem delu naselja. Tam je to že tradicija, medtem koje v novem delu naselja, predvsem pa v novih biokih in industrijski coni, izkupiček zelo slab. Glede na to, koliko je v Trzinu obrtnikov, lahko rečem, daje prispevek, ki ga dobimo pri njih, zelo boren. Eni koledar samo vzamejo, drugi pa celo pokažejo, da jim je odveć.
Miro Štebe
SKRIVALNICA

Minilo je dobro leto, ko smo imeli nagradno skrivalnico v zvezi s prometnimi znaki. Res je, daje skrivanje državnih podatkov zaupna stvar, vendar prometni znaki niso zaupna stvar in nekdo bi moral poskrbeti, da ta del stare Ljubljanske ceste lep videz, kot se za kraj, ki je kot Trzin usmerjen v trajnostni razvoj, spodobi. Po drugi strani pa si mogoče kdo tudi misli: »Pa kaj, še nekaj dni in odpadlo bo listje in problem bo řešen. Zgodba se bo drugo leto sicer spet ponovila, ampak ker smo Trzinci trpežni, bomo pa že počakali do naslednjih volite v in predvolil-nih obljub. Pa še nagradno vprašanje: Kateri znaki so zaupne-ga značaja? (JS)

MOSTYZDIHLJAJEY
Res jel Ne le Benetke, tudi Trzin ima most vzdihljajev! Če še ne veste, se podajte na sprehod po naših lepih Mlakah proti gostilni Trzinka. Nekaj metrov pred gosti Ino vam bo dih zastal, naleteli boste na most vzdihljajev. Ne vem, na čigavi zemlji stoji, mislim pa, da so mostovi večinoma še državni ali pa občinski, saj politkomisarji mostov še niso lastninili. Spominjam se zadnjih županskih volitev, in vem, daje zmagala vodilna, če rečem politična stranka Za trajnostni razvoj Trzina. Toda ko se vozim ali hodim po Trzinu in vidim, kako vse propada, rjavi ali se ruši, si mislim, da bi že bilo prav, če že bomo menjali državno zastavo, da bi se preimenovala tudi »županova« stranka, in to v Stranko za trajnostni propad Trzina. (JS)
Franc Krizman - Frenk Po cele dneve smo delali
"Gospod Križman, ali imate kakšno medeno zadevo za promocijo na našem sejmu?" Tako sem se v zadnjem času najpogosteje obraćala na gospoda Franca Krizmana, saj sem vedela, da bo rad přiskočil na pomoč, ko gre za "trzinsko stvar". Vedno sem mu pravila, in tudi sedaj ga kličem, gospod Križman ali pa Križmanov, čeprav sva blizu dvajset let sedela skupaj v poravnalnem svetu takratne krajevne skupnosti, ki naj bi skušal poravnati sprte strani, da bi se izognile rednemu sodišču. Z ugledom, ki ga je gospod Križman kot krajan imel, z občutkom za stiske in probleme ljudi in prepričanjem, da noben spor ni tako hud, da ga ni mogoče poravnati, je veliko prispeval, da smo se marsikaj dogovorili in řešili. Nekoliko manj ga poznam kot ljubitelja narave, sadjarstva in čebelarstva, še manj njegovo poklicno pot. Dobro pa vem, da izredno lepo poje in je zato sodeloval v več pevskih zborih, kjer si ga še vedno srč-no želijo. Najpogosteje sem ga videvala v službenem vozilu, pa tudi pred domaćo hišo, ko sta z ženo urejala res lep sadni in rožni vrt. In ob nedeljah, ko sta nedeljsko oblečena hodila k maši. Nikjer in nikdar nisem slišala žal besede o njem. Danes je gospod Križman že preko deset let v pokoju. Živi na Mengeški cesti št. 56 ...
"Seveda imam, nekaj bom že našel. Pa saj I je v Trzinu več čebelarjev," je vedno odgo- H voril in dodal: "Poglej še tam, pa tam ..."
Po telefonskem dogovoru za članek v Odsevu sem se navsezgodaj oglasila na njegovem domu. Kasneje ima namreč vrsto opravkov. Vem. daje njegova žena že dlje v domu upokojencev v Mengšu ob stalni oskrbi. Žalostěn in kar někam krivo se počutim, je dejal. koje ni doma in ker je njena bolezen tako huda, da potřebuje stalno nego. Vendar jo obiščem vsak dan, saj tudi sam kósim v tem domu. Dolgo časa so pomagali otroci, vendar imajo vsak svoje obveznosti. Tako sva sedaj problem z ženo řešila. Imava primerne dohodke in bova preskrbljena tudi, če se bom sam odločil za domsko oskrbo.
Poglej, koliko tablet moram dnevno zau-žiti. Po obrokih, kot so v posebni škatlici. Najbolj pa me daje hrbtenica. Dvigovanje břemen nad 2 kg mije prepovedano pa tudi nemogoče. Zato bom čebelaril "bolj nalahko", tudi panj je moč dvigniti v več fazah. Pa dovolj tamanja! Razvedrila, če se Ie znaš in moreš vključiti v družbo, je tudi v mojih letih na pretek. S sladkornimi
bolniki gremo za teden v Rogaško, jutri imam sestanek ZB, zelo lepo je bilo na kos-tanjevem pikniku v domu. Včasih se še priključim cerkvenemu zboru v Trzinu, v katerem pojem s presledki od osnovne šole, v MPZ Janeza Cerarja Domžale, kjer sem pel 7 let, žena pa 10, pa ne pojeva več. Oba zbora sta bila redno na srečanjih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Rad sem tudi gobaril. Pa ravno v gozdu me je opozoril infarkt. Zapomnil sem si navodila prijatelja Dareta in srečno přišel do doma in naprej v bolnico.
Od kod vaša ljubezen do vrtnarstva, sadjarstva, čebelarstva...
Ljubezen do sadjarstva. čebelarstva in sploh do narave mi je ostala iz prvih šolskih let. Takratni nadučitelj g. Intihar je bil praktičen učitelj in dober vzgojitelj. Nas fante je pošiljal za Pšato po primerne drevesne veje in nas učil cepiti. Opazovali smo življenje in delo čebel. Punce so bile med tem v razredu ob ročnih delih. Na učiteljico Kocijančičevo pa nimam lepega spomina. Otroci smo bili prehlaje-
ni. V šolo je přinesla med in ga dala vsa-kemu po žličko, le meni ne. Kasneje, če sem le utegnil. sem poslušal predavanja o sadjarstvu in čebelarstvu. Nepozabne so bile razstave sadja in cvetja v Italiji, Franciji, Avstriji. Rad prebiram Moj mali svet, na revijo sem naročen že dolga leta.
Vaša mama je bila iz Volčjega Potoka, tudi vi ste se tam rodili.
Moja mama Marija je bila pravzaprav doma na Mlaki v komendski fari na manjši kmetiji. Preden me je rodila, je morala zapustiti svoj dom, saj sem bil rojen izven zakona v Volčjem Potoku. Od tam sva pristala v Trzinu. Najprej so naju sprejeli pri Jefačenkovih. Sosedje so me veliko-krat pazili, ker je mama za preživetje dělala na poljih. Za stajico so uporabili sod. Bil je za varstvo in verjetno tudi za span-je. Ko sem začel kobacati in delati prve korake, me je jemala s seboj na polje. Spominjam se, da sem sedel in jo čakal na koncu njive do večera, potem sva se šla umivat v Pšato. Brez molitve najin večer ni minil.
Selila sva se še večkrat. Bivala sva v majh-ni sobici v Voslovi kajži. Za kuho in gret-je sva imela gašperček. Krajši čas sva živela v hiši ob cerkvi, v kateri so sedaj Jera-sovi, potem pri Bramarjevih. Spominjam se, daje ob povodnjih - teh je bilo takrat v Trzinu veliko - voda tekla skozi najino sobico. V drugih prostorih je bilo vode do kolen. Razne živalice, tudi miške, so pla-vale po površini vode, ki seje stékala v kanal pod železniško progo. Nekaj časa sva živela tudi pri Osredkarjevih. Hiša je stala na mestu, kjer je kasneje domoval čebelar Jože Dolinšek. Gospod Oskredkar je bil dober člověk, tudi přiznán torbar in sedlar. Zanimivo je, da smo se pri Osred-karju znašli kar trije Franci: sam gospodar gospod Franc, pokojni Pirnat - posvoje-nec, in jaz, Frenk, ki sem bil še v varstvu. Pred Bramarjevo domačijo je bila v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja prva prometna nesreča, ki sem jo videl. Takrat je po cesti na dan mogoče peljal le en av-
tomobil. Tudi kolesarji niso bili številni. Pa vendar je prišlo do smrtne nesreće ko-lesarja. Avtomobile so takrat že imeli lovci. Ko so nekoć avto pustili ob gozdu in šli na lov, smo ga mi otroci začeli čistiti z raznimi krpami. Pričakovali smo pohvalo in tudi kakšen dinar. Bili pa smo le ošteti; avto je bil opraskan, med krpami seje znašel droben pesek, prah. Mama je zvedela, daje naprodaj hiša čez progo. Obnovili in dozidali smo jo v nekaj letih, pri čemer sem tudi sam pomagal. Zaradi gradnje trzinske obvoznice tudi te hiše ni več.
Zelo sva se imela rada. Še potem, kot več-ji, ko seje poročila z Janezom in ob njem zelo trpela. Naučila seje izdelovati krta-če. Veliko sem ji pomagal pri pripravi materiala. Janez je krtače prodajal naokoli in je mnogokrat ostal brez njih in brez denarja.... Za kakšen šport ni bilo časa.
Soboslikarstvo in pleskarstvo je vaš poklic in vaša dejavnost. Se o tem nekaj povejte.
Za ta poklic sem se učil pri mojstru v Kam-niku. Iz Trzina je bil vajenec še Francetov Ivan /Pemetov iz zgomjega Trzina/. Spo-mnim se, da so mi dali najprej prepleskati štalo. Konj je bil ves bel. Takrat smo bělili izključno z apnom in v ta namen pripravljali velike apnene jame. Vojna je preki-nila moj uk in po vrnitvi sem moral opraviti še nekaj šole. Sledil je pomočniški iz-pit in nato mojstrski. Ne tako kot kasneje, ko si bil lahko mojster brez primerne izobrazbe. Vsak je lahko odprl obrt. Pri 26 sem začel na svoje. Največ seje dělalo v Ljubljani. Ne samo mi, tudi zidarji, čistii-ci stekla, gospodinjske pomočnice ... Material in orodje smo vozili kar s saboj na kolesu. Na srečo mi je sosed Ves ponudil klet - kevdr smo Trzinci rekli temačnim kletnim prostorom, ki so bili kar topli od cevi centralne kurjave. Ti kevdri so bil res pravo zatočišče tudi za tište, ki so bili onemogli od prejšnjega dne, tudi za tište, ki so radi kartali ali sejim ni mudilo domov. Moram reči, da sem bil sam kar ředěn in sem vsak dan dělal 12 do 14 ur. Tudi kasneje, ko sem imel že svoje vajen-ce in delavce. Mnogi so se izučili pri meni, mnogim sem pomagal na svoje. Imel sem srečo. da ni prišlo pri delih na višini
do večjih nesreč. Čeprav je bilo z de-lavci tudi hudo. Takoj ko sem odšel, so odlagali čelade in drugo zaščito. Največ sem dělal za SCT. Z naroč-niki sem imel dobre odnose, bil sem dosleden pri dogovorih, pripravljen delati takrat, ko so želeli. Radi so me ob praznikih vabili medse in obratno. Tak je pač poslovni svet. Sinova hodita po mojih poteh. Na delo in vođenje sta se privajala že med počitnicami, ko sem ju jemal s seboj. Pa tudi njuni sošolci so radi kaj zaslužili. Ko sta začela samostojno, najprej Franci in nato Andrej, sem kar malo nadziral zadevo iz bojazi, da stranke ne bi bile zadovoljne. Preko deset let sem že v pokoju in vesel sem, da gre posel naprej. Zelo sem ponosen na svoje otroke, svoje snahe in zete in spoštujem njihovo delo.
Doživeli ste tudi drugo svetovno vojno. Kako in kje?
Šestnajstleten sem odšel v partizane, pred tem pa dělal v skupini fantov, ki so zbirali orožje, hrano in drug material za partizane, dostikrat pa smo bili tudi izvidnica. Moja veza so bili Vosvovi fantje. Da ne pozabim, na] povem še o dogodku na mostu čez Savo v Čmučah, kjer je bila med drugo svetovno vojno meja med Nemčijo in Italijo. Takrat, mislim, daje bilo leta 1942, so se nekateri že znašli s "švercanjem". Baj-čev Slávko mi je razlagal, kako dobre cigarete se dobi onstran meje, zamenjujejo jih za maslo. Vržeš čez mejo maslo, vrnejo ti cigarete. Pa sva poskusila. Doma sva nabrala masla, Slávko je imel še nekaj lir in mark. Pred mejo sva opazovala stanje na mostu, skrita za drevje in tlačila denar pod kape. Pa so naju opazili Němci. V sobi, kjer je sedaj šola za voznike na Ježici, sva bila zaslišana. Izgovarjala sva se, da imava čez mejo teti, da sva namenjena tja. Za nama je bila omara s puškami in pendreki. Izberita, s čim hočeta biti kaznovana! Slávko je pokazal na pendrek, sam sem iskal manjšega. Dobila sva svoje in se poklapana vrnila domov. Koje bila potem v Jugoslaviji meja še zapr-ta, smo si obrtniki pomagali na vse mogoče načine. Mi "malarji" smo iskali z vez za tuje čopiče. Zelo dobre so bile tudi italijanske brizgalne za sadje, ki smo jih s pridom upo-rabljali za nanos barvě. Z legalizacijo uvoza z nabavo orodja in materiala ni bilo proble-mov. Največja neumnost takratnejugoslo-vanske vlade je bila zapora za kavo. Vsak otrok je imel potni list, ker seje določena količina kave dobila na osebo. Zaradi vročih tal v Trzinu sem se priključil gorenjskim partizanom, od tu odšel na Ko-roško, kjer sem bil vse do osvoboditve maja leta 1945. Predvsem mladi nismo bili vešči orožja in uijenja. Uril nas je Blažev Blaž, ki je imel visok čin še iz starojugoslovanske vojske. Bil sem kurir in v paru prenašal pošto iz sedanje Koroške na slovensko stran.
Kasneje tudi že v delno osvobojeni pre-del, Luče. Nad Zelezno Kaplo je bila vas, če se prav spomnim, Obirsko, kamor smo hodili na hrano. Tudi Nemci so bili tam zelo pogosto. Ponoči sem šel naprej v izvidnico in če sem videi nemškega vojaka, sem se umaknil. Pozimi je bil sneg tako visok, da se niti glava ni viděla ven. Ka-ravla je bila spodaj ob drči blizu mostu čez potok. Ko smo odhajali na vezo, smo se pomikali najprej nazaj do mosta in potem naprej proti cilju. Javka je bila v svislih.
Spomnim se večera, koje bil pozimi še posebej hud mraz. Kurirja ni bilo - spom-Iadi naj bi ga našli mrtvega. S čakanjem v svislih, ko sem bil prej moker čez kolena, sem popolnoma otrdel. Vseeno mije bilo, če je kar vsega konec. Soto variš seje z mano precej namučil, da meje spravil v stajo z ovcami. Koroški Slovenci so bili kar dobri do nas partizanov. Redke praznike smo si pripravili sami s pojedino ubité gozdne živali. Še danes me spreleti srh, ko se spomnim uši. Uničevali smo jih s sežiganjem oblačil in likanjem robov, kjer so se skrivale. Najtežje nam je bilo, koje padel kakšen od poznanih. Osvoboditev sem dočakal v Šlandrovi brigadi. Takrat smo vsi mislili, da bo Koroš-ka naša, korakali smo proti severu, kar na-enkrat komanda:"Nazaj!" In ukaz: "Banat, Bačka!" Večji del poti smo přehodili peš, razen če so nas kmetje na povelje prepeljali po nekaj kilometrov z leseno vprego. Grozno blato in prah. Na vzhodu sem ostal 6 mesecev. Mama ni prejemala moje pošte, bila je cc-lo obveščena, daje nekdo, meni podoben, padel v partizanih nekje na Gorenjskem. Povsod meje iskala in jokala.
In kako je bilo pri nas po osvobodit-vi ...
Če samo povem, s kako težkim srcem in solzami v očeh nam je naš pevovodja nad-učitelj Intihar ob okupaciji naznanil, daje Jugoslavije in učenja v slovenskem jeziku
konec, da odslej govorimo in pojemo le nemško. Učitelje in inteligenco, ki se s tem ni hotela sprijazniti, so zamenjali, drugi so bili izseljeni v Srbijo. Mnogo křivic je bilo stotjenih tudi po vojni. Sam in tudi nekateri drugi partizani smo se spet začeli vključevati v družabno življenje, v pevske zbore, kulturna društva, kjer seje spet pelo in igralo v slovenskem jeziku. Po letu 1948 - 1949 jc bila pripadnost in sodelovanje s cerkvijo prepovedana in se je predvsem cerkveni pevski zbor zožil. Bilo je tako, da če nisi izzival oblasti, ni bilo problemov, če pa si se tej zameril, je bilo hudo. Sem član trzinske organizacije Zveze borccv, ki negujemo spomine na osvobodilno borbo, na partizanstvo. Ni nam bilo dovolj petja v zborih. Fantje, kot Blažev Lojze, Matevžev Hen, Košir-jev France, Vilarjev Ivan, Učakarjev Dare, smo večinoma ob večerih tja od sedme do enajste prepevali dekletom pod okni. Tudi moji izvoljenki Angeli Kecelj - Vo-žarjevi.
Z Angelo sta se potem poročila? Ona iz trdne kmečke družine, vi le s pokličem v žepu. Zlata poroka je že za varna.
Z Angelo, sam sem jo klical Ela ali Špela, sva se poročila leta 1949. Takrat se ni ni-česar dobilo. Tudi vina ne. Pa smo vseeno řešili problem. K poroki smo sc peljali z avtom, vino smo dobili v hotelu Slon. Moj sosed, priča in prijatelj Blažev France, ki je dělal "Slona" /pomeni čistil stekla/, je řešil problem. "Brez skrbi," je re-kel, "vina bo, kolikor ga boš hotel!" In res, hajd do kletarja, pokušina in še poku-šina, pa jedača in vina smo imeli dovolj.
In sezidala sta si hišo, imata pet otrok, sedaj že 12 vnukov...
Najprej sva živela na njenem domu, nato na parceli čez cesto začela z zidavo. V zasilnih novih prostorih je bil prvo zimo strašen mraz. Stranišče pa čez cesto. Danes je lahko, pripelješ WC kabino na gradbišče. Ni zastonj rek, najprej stranišče, potem hiša. Prihajali so otroci: Anka, Franci, Ela, Darinka, Andrej. Življenje seje obračalo na boljše. Delali smo res veliko, sam po cele dneve širom Slovenije in izven nje, žena doma in na polju. Po letu 1957 smo že začeli z izleti na morje, kasneje z dopusti. Najprej smo letovali v Crikvenici.
Gospod Križman, ljudje vas poznajo po vaših dobrih delih in prispevkih na različnih področjih. Marsikaj v Trzinu je vaše delo, med drugim ste polepšali trzinsko cerkev sv. Florijana. Ja, res je, tudi v šoli sem marsikaj naredil, pa v kulturnem domu ... V šoli je bil dolga leta zelo dober gospodar učitelj Torel-li. Klopi so bile po desetih letih kot nove. Med počitnicami jih je sam popravljal in pleskal. Z ženo sva bila botra novemu gasilskemu vozilu ob 80. obletnici PGD
Trzin. Predvsem v času košnje sem poma-gal tudi na Vožaijevi kmetiji. Vsega prosto-voljnega delà in drugih oblik sodelovanja se niti ne spomnim, bilo pa gaje veliko. S "trzinskimi možmi" sem se kar dobro ra-zumel. Škoda, ko se v Trzinu v preteklosti ni kaj dosti naredilo. Pozna pa se, da imamo novo občino. Župan in tišti okrog njega mo-rajo imeti svoj cilj in moč za uresničitev. Pravijo, da sta si bila z g. Zajcem, dolgo-letnim župnikom iz Črnuč, ki je maševal tudi v Trzinu, kar malo podobna. Večkrat sem bil pri g. Zajcu v Črnučah, ko sem mu pleskal prostore ali dělal v cerkvi. Oba sva bila svetlolasa, nekako podobna tudi po velikosti. Potem koje g. Zajc s kolesa přešel na moped in se z njim k věrouku in maši pripcljal iz Čmuč v Trzin, pa so na-ju res enkrat zamenjali. G. Zajcu sem poso-dil moj večji motor, on paje dal meni moped. Z njim sem se pripcljal na Črnuče, pa so ženske zavpile:"Ja gospod, zamujate!" Še druga anekdota: Po koncertu v Morav-čah smo zavili v gostilno Kavka. Povabili smo tudi g. Zajca, ki ga pa ni in ni bilo. Sam sem večkrat pogledal po dvorišču. Pa je le prihrumel njegov stari fičko, on pa ves umazan od popravil. Přijel sem ga pod roko, pripeljal v gostinski prostor: "Glejte, ujel sem zajca." Smeha ni in ni bilo konec. Pravite, da mobitela ne uporabljate več, da pa je avtomobil tisti, bez katerega bi bili bosi in goli. Ob tem prometu, ali se ne bojite voziti.
Ne, to pa ne. Nisem panik, sem samozaves-ten voznik. Ko zaupanje izgubiš, nisi več za vožnjo.
Svoje otroke sem vse po vrsti naučil prvih zavojev pri 16, 17 letih. Prevozli smo Drno-vo in odročne poti po dolgem in počez. Vsi so zelo hitro opravili vozniški izpit. Kljub temu hči Darinka vsak dan kolesari v službo v Ljubljano.
Ja, tale Mengeška cesta paje silno nevar-na. Skrajni čas, da sc naredi obvoznica, na Mcngeški pa pločniki. Koliko hudih nes-reč je že bilo na tej cesti. In oba sva se spomnila dragih, ki sva jih izgubila.
Kako pa prazniki in nedelje v Trzinu nekdaj in danes?
Včasih so bile nedelje res nedelje in prazniki prazniki. Za k maši ali na proslavo svečana obleka, nedeljsko ali praznično kosilo ... Ker so bile hiše ponavadi vlažne in z lešením podom, so se ob praznikih kot je velika noč, božič, naravnost svetile. Dišalo je po prazniku. Danes so hiše suhe, svetle, tla dnevno pomita. In skoraj ni razlike med delavnikom, nedeljo, praznikom. Včasih so bile veselice prilika za druženje krajanov. Danes je prilik za druženje ogromno, vendar jih zelo veliko išče zabavo v večjih mestih. Danes je vsega dovolj, da niti ne veš za praznik in nedeljo.
Ali ste se vi tudi kdaj ukvarjali z me-sarstvom. Pravijo, da je bil vsak drugi v Trzinu mesar.
Ne, ne..Bil sem nekoliko mlajši, tovrstno mesarstvo je bilo v Trzinu že nekako v zatonu. Odpirale so se mesnice, ljudje so opuščali prašičerejo... . Poznam pa, še iz vajenških let, eno dobro o trzinskih me-sarjih. Vprašali so me, od kod sem. Iz Trzina. In naprej, da tam stiskajo ženske med vrata. Ali veš zakaj? Ne. Zato da ženska cvili namesto prašiča, ki je že mrtev. Včasih seje govorilo, da so Trzinci predelovali tudi manj kvalitetno meso v klobáse. Takrat so bile precej velike. Najbrž so nam Kamničani zavidali sloves dobrih klobas.
Gospod Križman, hvala za pogovor. In srečno s čebelami in seveda z zdravjem.
Jožica Valenčak
J- onedeljek, 29. septembra, je bil za trzinsko osnovno šolo prav poseben dan, lahko bi rekli celo zgodovinski. V dežev-nem vremenu nasje bilo kar nekaj, ki smo želeli biti priče tako svečanemu dogodku, kot je otvoritev novih šolskih prostorov. Učenci šole so ob tej priložnosti pripravili kratek, a zanimiv kulturni program (nastop pevskega zbora, recitatorjev in harmo-nikarja), iz županovega in ravnateljevega
1 ra i			
			
			
govora pa smo lahko razbrali težave, s katerimi so se soočali izvajalci, investitorji in projektanti del. Po simboličnem razre-zanju traku smo obiskovalci lahko vstopi-li v čisto nove prostore in si ogledali, kaj vseje bilo narejenega v preteklih mesecih. In verjemite, narejenega je bilo veliko, pa čeprav s krajšo zamudo. Kot smo pisali že v prejšnji številki Odseva, je do zamud pri gradnji prihajalo v pre-cejšnji meri zaradi birokratskih zapletov, pa tudi zaradi sprva napačno zastavljene gradnje (šolski objekt so želeli širiti v višino, česar pa statika objekta ni dopuščala inje bilo zato potrebno narediti nove náčrte za širitev objekta v širino). Kljub temu pa lahko řečem, da so delavci podjetja
Razvojni zavod Domžale (podjetje, kije gradilo prizidek inje bilo izbrano z javnim razpisom) v tako kratkem času (gradnja poteka od maja letos) opravili izjemno delo. Z dograjenim vzhodnim prizidkom je šola namreč pridobila 4 učilnice, namenjene učencem I. triade, 2 kabineta, sodobne sani-tarije (z avtomatičnim prižiganjem luči, s fenomati ipd.), ločeni garderobi za učence 1. triade in garderobo za učence II. in III. triade (garderobe so pridobili z razširitvijo dveh prostorov, v katerih sta bili prej učilnici). Dve učilnici v pritličju, ki sta namenjeni učencem 1. razreda devetletke, imata tudi neposreden izhod na manjše terase, ki so bile narejene ob gradnji prizidka.
V	prvi fazi gradnje so bili adaptirani tudi nekateri prostori v obstoječi stavbi. Povrh vsega opravljenega dela je šola v tej prvi gradbeni fazi pridobila tudi dvigalo za invalide, kije zgrajeno ob stopnišču obstoječega objekta. Dvigalo sicer ni obvezni program pri gradnji novih šol, vendar pa ga ministrstvo priporoča, saj je v redni pouk v šolah vklju-čenih vedno več otrok z motnjami v teles-nem in duševnem razvoju. Pravzaprav seje potreba po takšnem dvigalu na trzinski šoli pokazala že pred leti, ko bi ga ena učenka še kako potřebovala. Z zdaj dograjenim in usposobljenim dvigalom pa šola želi biti pripravljena na podobne primere v příhodnosti. Seveda so za invalide prirejene tudi sanitarije v pritličju. Vodstvo šole je sicer želelo, da bi v skladu s programom v okviru adaptacije posodobili še ostale, precej dotrajane sanitarije, vendar bo na obnovo le-teh potrebno še nekoliko počakati.
V	sklopu posodobitev v prvi gradbeni fazi je bila zgrajena tudi sodobna zobna ambulanta v prostoru, kije bil prvotno namenjen praktičnemu pouku gospodinjstva. Nova zobna ambulanta je iz majhne, enoprostor-ne ambulante spremenjena v sodobno ambulanto s petimi prostori, in sicer z zobno ordinacijo, s čakalnico, sanitarijami, prostorom za kompresor in pisarno za medicinsko osebje.
V	sklopu prve faze gradnje je bila delno adaptirana tudi večnamenska učilnica (za fiziko, biologijo in kemijo). Z njeno pregra-ditvijo je šola pridobila dodatni kabinet. V
nadstropju obstoječe stavbě paje klubski prostor za učitelje preurejen in opremljen za praktični pouk gospodinjstva.
Ob vzhodnem prizidku je sedaj tudi obnovljeno in razširjeno parkirišče. Vhod v vzhodni prizidek, kjer bodo znanje in modrost sveta pridobivali učenci I. triade, je ločen od učencev II. in III. triade. Učenci i.triade zdaj že lahko uporabljajo svojo novo garderobo, ostali učenci
pa se zaenkrat še vedno preobuvajo in pre-oblačijo v garderobi, kije v pritličju šole (v prostorih, namenjenih za zaklonišče). V novo dograjenih prostorih za malčke iz I. triade so še nekaj dni pred otvoritvijo dostavljali povsem novo pohištvo. Med učiteljicami je bilo že slišati nekaj pritožb, da pohištvo ni primerno za najmlajše (ni primernih poličk, mize niso na koleščkih ipd.), o čemer smo povprašali tudi ravnatelja, ki pravi, da temu ni čisto tako. »Celoten inženiring za našo osnovno šolo je v rokah podjetja LIZ inženiring, ki izbira tako izvajalce gradbenih del, kot tudi opremljevalce prostorov. Pri naročilih za opremo šole se lahko (v skladu z Zakonom ojavnih naročilih) upoštevata dve vrsti ponudb, in sicer ponudba glede na najnižjo ceno ali pa ekonomsko najugod-nejša ponudba. Vodstvo šole seje zavze-malo za izbiranje ponudnika po kriteriju ekonomsko najugodnejše ponudbe, podjetje LIZ inženiring paje izbralo ponudnika po kriteriju najnižje cene,« pove ravnatelj. Čeprav ravnatelj poudarja, da oprema ni slaba, ni pa čisto takšna, kot bi si jo želeli (ni povsem mobilna). »Kot up-ravljavci želimo imeti najboljše, najboljše
li
paje seveda tudi najdražje, smo pa vse-eno zadovoljni s tem, kar imamo,« pravi ravnatelj. In če pogledamo pohištvo in ostalo opremo v prostorih, bi res težko rekli, daje slaba oziroma neprimerna. Seveda pa bi najboljšo oceno o tem lahko pove-dali najmlajši, ki to opremo uporabljajo Na novozgrajenem prizidku pozornému opazovalcu tudi niso ušle razpoke na ste-nah, kar bi znalo biti zelo zaskrbljujoče. Vendar pa naj ne bi bilo razlogov za pani-
ko, saj so takšne razpoke namreč nekaj pov-sem običajnega, ko gre za stik dveh dileta-cijskih plošč. Razpoke bi lahko delavci zakrili, vendar pa morajo diletacijske plošče še nekaj časa dihati, tako da bodo še kar nekaj časa vidne.
Drugih pomanjkljivosti na obstoječem prizidku ni bilo videti. Je pa tudi res, da so bile vse odpravljene sproti ali pa po tehnič-nem pregledu.
Šola je v času gradnje vzhodnega prizidka
poskrbelatudi za plinifikacijo objekta. Prvo fazo plinifikacije je opravilo podjetje ITZ iz Ljubljane, ki je namestilo sodobne, inteligentne kotle (če se slučajno en kotel pokvari, se drugi avtomatično prižge, og-revanje tako poteka nemoteno).
V	roku pol leta pa bomo najverjetneje do-čakali še otvoritev zahodnih prizidkov, kjer gradbena delà veselo potekajo dalje.
V	teh prizidkih bo enota vrtca s tremi ig-ralnicami in všemi potrebnimi spremlja-jočimi prostori. V nadstropju bo šola pridobila še dve manjši učilnici in tri velike, namenjene pouku geografije, naravoslov-ja in matematike. Ob omenjenih učilnicah bosta tudi dva kabineta.
V	drugem delu zahodnega prizidka ob te-lovadnici bo dograjena še manjša telovad-nica z vsemi spremljajočimi prostori. Nad njo bodo novi upravni prostori ter galerija za ogled tekem v veliki telovadnici. Celo-ten objekt naj bi bil dograjen do konca leta 2003, če ne bo prihajalo do dodatnih zapletov pri gradnji.
Kljub temu da gradnja poteka v času šol-skega pouka, pa so delavci izredno uvi-devni, saj delà, ki povzročajo hrup, op-ravljajo predvsem v popoldanskem času, tako da do motenj pouka prihaja v zelo majhni meri ali pa sploh ne.
Mateja Erčulj
Če me spomin ne vara, sem tak posnetek naredil pred letom dni in v Odsevu so takrat napovedali začetek urejanja šport-nega parka Mlake. Stroji so nekaj dni ropotali, klestili, orali in ne vem kaj še vse, toda po letu bi to mehanizacijo spet lahko povabili v Trzin, da spet pripravi teren za začetek gradnje športnega parka. Res, da drevesa niso zrasla v nekajmetr-sko višino, toda delà bo treba vseeno obnoviti in plačati iz našega davkoplače-valskega denarja. Imam občutek, daje trzinska občina slab gospodar z našim denarjem. (JS)
lp®*	POGLED II
80 let	ZAODRJA
	
Pozdravljeni, ljubitelji kulture!
Še ne dolgo tega smo KUD-ovci od ljube nam občinske oblasti dobili novice, daje vendarle konec sodnih razprtij okrog lastništ-va mile nam kulturne dvorane in spremljajočih prostorov. V svoje knjige smo vložili fotokopijo zemljiškoknjižnega izpiska, na ka-terem z ličnimi uradnimi črkami črno na belem piše, daje lastnik zemljišča in celotne zgradbe Občina Trzin. Še več: v občinskem proračunu za letošnje leto je bilo nekaj sredstev že namenjenih za izdelavo načrtov za novo/obnovljeno dvorano, opravljene pa so bile tudi nekatere meritve statike obstoječega kulturnega hrama. V svoji domišljiji smo si že predstavljali čudovito novo gledališče, opremljeno z vrtljivim odrom, usnjenimi sedeži, s kristalnimi lestenci in lestropci, z mehkimi tepihi, s foaejem, kuloarjem in budoarjem, skratka z vsemi pritiklinami, ki se spodobijo za teater. Kar nekam vzvišeno smo že gledali na zdajšnje škripajoče nepre-mične odrske deske, vihali smo nos nad z oljno barvo prepleska-nimi tlemi v dvorani, zlaganje naših starih lesenih neudobnih stolov pa nam je postalo že popolnoma odvečno opravilo. Ko pa smo se v svojih mislih že ravno prijetno zasanjali, kako se nekje v bodočnosti, po uspešni premieri, v soju slepečih žarometov, pred novo električno zaveso že devetič priklanjamo navdušenemu ob-činstvu, nas je kot Cankarja skodelica kave iz materinih rok zade-la novica, da sodni spor še ni končan. Do nas so namreč prišle informacije, daje Športna unija, naš ljuti nasprotnik v boju za dvorano, vložila pritožbo in daje zelo zelo verjetno, da bo pritožba žanje ugodno rešena. Brez odlašanja smo si zato pred oči naslikali črno bodočnost: uradno zapečatena, s širokimi deskami zabita vhodná vrata kulturnega doma in na njih nabito sodno obvestilo, daje uporaba dvorane do nadaljnjega prepovedana, nam bosta preprečila, da bi še kdaj viděli svoje ljube škripajoče odrske deske in našo čudovito dvorano s prelepimi starimi stoli. Da pa v Odsevu ne bi širili nepreverjenih informacij, meje urednik napotil na mojo prvo čisto pravo novinarsko nalogo, naj na Občini poizvem, koliko je resnicc v teh govoricah. Izkazalo seje, daje edini pravi in pristojni naslov za te informacije sam trzinski župan.
Oborožen s celo goro vprašanj, z dobro oslinjenim svinčnikom in skoraj novim kolegij blokom sem nemudoma ugotovil, zakaj so začeli novinarji uporabljati bolj sodobne službene pripomočke, kot so npr. diktafoni, kamere, mikrofoni... Župan, ki že nekaj let zastopa občino na pravdah za občinsko zgradbo in dvorano, je seveda do podrobnosti seznanjen z zadevo, zato meje kar zasul z množico pravnih in drugih informacij. ZGODOV1NA: Leta 1930 je Prosvetno društvo Trzin kupilo zemljišče. Za gradnjo zadružnega doma pa si je denarce na hipo-teko izposodilo pri Kranjski hranilnici, ki je bila takrat v nemški lasti. Med drugo svetovno vojno je hipoteka zapadla, dom paje bil požgan. 08.08.1945 je bil v stari Jugoslaviji sprejet zakon, da se vsi športni/kulturni objekti v nemški lasti prenesejo na Fizkul-turno unijo Jugoslavije. Prizadevni Trzinci tega niso vedeli in so lastnoročno obnovili požgano zgradbo, od leta 1948 do 1952 pa so še dodatno dokupili zemljišča in dogradili zadružni dom. Po inerciji in zaradi malomarnosti takratnih organov seje ves ta čas vse premoženje připisovalo TVD Partizanu, kot pravnemu následníku Fizkulturne unije Jugoslavije. V novejši zgodovini seje Športna unija Slovenije, ob ustanovitvi, razglasila za pravno nas-lednico TVD Partizana in povsod po Sloveniji vložila tožbe za povrnitev premoženja v obliki dvoran, kot je tudi naša, trzinska.
Občina Trzin paje na podlagi 64. člena Zakona o športu na svoji seji sprejela sklep in vpisala svojo lastnino v zemljiško knjigo. SEDANJOST: Športna unijaje tožbo na prvi in drugi stopnji izgubila, vendar na Ustavném sodišču RS izpodbija vpis lastninske pravice občine Trzin v zemljiško knjigo in na podlagi precedenč-nih tožb je pričakovati, da bodo sodniki razsodili njim v prid. PŘÍHODNOST: Občina bo izpodbijala upravičenost lastništva Športne unije, kajti sedanja zgradba je bila obnovljena in dograje-na šele po letu 1945, že po tistem, koje bil sprejet zakon o přenosu nemške lastnine na Fizkulturno unijo Jugoslavije. Župan seveda ne more prejudicirati odločitev sodišča, dopušča pa možnost, da bo morala občina vsaj nekaj sredstev odšteti Športni uniji za prvotno zemljišče, ki je med vojno zaradi zapadlosti hipoteke připadlo Kranjski hranilnici, takrat v nemški lasti. Če pod vse skupaj potegnemo črto, vidimo, da gre zopet samo za denar. Športna unija Slovenije bo od občine Trzin poskušala iztis-niti čim več. Občina pa jim bo seveda poskušala čim manj dati. V praksi to pomeni, da se bosta Občina in Športna unija naslednjih nekaj let (beri vsaj 5) najverjetneje potegovali za lastništvo dvorane in celotne občinske zgradbe. Hkrati to pomeni, da v teh letih ni pričakovati obnove dvorane niti obnove občinske zgradbe. Vendar so po županovih besedah tudi strahovi, da bi kdorkoli prepo-vedal uporabo dvorane, odveč.
Skratka, dragi ljubitelji kulture, dvorana kulturnega doma bo vsaj še nekaj let ostala, kot smo je že navajeni. Toda kot pravi star slovenski pregovor, važnaje vsebina, ne oblika. Poleg stare dvorane je v novem centru Trzina zrasla tudi manjša sodobna dvorana z devetdesetimi sedeži, ki bo predvidoma odprta v decembru.
Vendar mora občinski svet še pred tem sklepati o vsebini oz. o dolgoročnem pogledu na razvoj kulture v občini. Zakon o uresni-čevanju javnega interesa za kulturo namreč nalaga občinam, da enako kot Državni zbor Nacionalni program za kulturo sprejme lokalne oz. občinske programe za kulturo. Zakon dokaj splošno nalaga občinam, da so dolžne zagotavljati in spodbujati kulturno ustvarjalnost občank in občanov, zlasti na področju Ijubiteljskega udejstvovanja in v zvezi s tem določiti nosilce dejavnosti ter žanje zagotavljati sredstva. Ravno tako občini nalaga, daje dolžna zagotoviti prostorsko, organizacijsko in materialno dostopnost kulturnih dobrin (gostovanja, kulturne prireditve) in zagotavljati pogoje za delovanje javnih zavodov kot so knjižnice, muzeji, šole...
Če dobro preberemo vse zgoraj našteto, je treba priznati, daje naša občina že od samega nastanka izpolnjevala naštete naloge, ne da bi jo k temu spodbujal neki dodatni zakon, vendar pa to verjetno ne velja za vse občinske uprave v Sloveniji. Dobra plat novega zakona paje, da bo na njegovi osnovi občinska uprava v oktobru organizirala javno razpravo, na kateri se bodo morda poenotile smernice razvoja in konkretizirale posamezne naloge na področju razvoja trzinske kulture.
Upamo, da si tako lahko dolgoročno obetamo še večjo raznolikost kulturnega življenja in kvalitetne kulturne dogodke, ki bodo z iskrivostjo in domiselnostjo popestrile naš vsakdan..
Andrej Župane
Groovy Kišta
s Schatzijem in Passo Continuo
V	organizaciji Študentskega kluba Kamnik in Študentske-ga kluba Domžale bo vrata znova odprl Kulturni dom Franca Kotarja v Trzinu, bolje znan kot Kišta
V	petek, 24. oktobra, od 21. ure dalje bodo nastopali Passo Continuo in Schatzi.
Spoštovani člani in bodoči člani tyd^a ^Franca kotarja Trtfn!
Že na začetku meseca oktobra smo si Vam drznili poslati vabilo, da se udeležite brezplačnega seminarja Cirkuško-gledaliških umetnosti, ki gaje naše društvo pripravilo v mesecu oktobru in novembru.
Hkrati pa za sezono 2004 pripravljamo tudi številne druge kulturne projekte (gledališke odrske in ulične predstave, proslave, glasbene in literarne večere, izobraževalne seminarje ...)
Če bi tudi Vi s svojimi idejami, talentom in delom radi sodelovali pri obogatitvi kulturnega dogajanja v našem kraju, Vas lepo vabimo, da se nam pridružite v naših vrstah.
V nadaljevanju prosimo vse, ki bi radi postali novi člani kulturnoumetniškega društva Franca Kotarja, da izpolnite obrazec pristopne izjave za članstvo, hkrati pa naproša-mo, da pristopno izjavo izpolnite tudi vsi tišti člani KUD-a, ki še niste vpisani VNOVO ČLANSKO KNJIGO.
Prosimo Vas, da pristopno izjavo pošljete ali přinesete na naslov:
KUD FRANCA KOTARJA	Kontaktna oseba:
Mengeška cesta 9	Predsednica KUD-a
1236 Trzin	Brigita Dane
GSM: 041-37-22-22
PIUSTOPNAI&JAVA
Spodaj podpisani (a)...............................................................t
rojen (a)..................., stanujoč(a) na.................................
.................................................v.......................................
DOBRO J0TR0 TRNULJČICP
Komaj so se začele počitnice, pa jih je že konec, pred vrati pa so že nove.
Mladi kulturniki smo imeli dva meseca premora, sedaj pa že de-lamo s polno paro naprej - z novimi idejami in starimi projekti. Najprej smo prvi teden v septembru ponovili še zadnjo predstavo Kekec (zaradi slabega vremena sta bili dve predstavi odpoveda-ni). Zdaj smo se zopet preselili nazaj v dvorano, vendar nc za dolgo. S staro zasedbo se že pripravljamo na praznovanje godu sv. Miklavža. V ta namen smo sestavili prav posebno igrico. Obljubimo vam, da bo čisto nekaj novega in popolnoma drugačna od prejšnjih. Bo pa še vedno, kot zdaj že 10 let zapored, upri-zorjena 5. decembra zvečer. In kot vsako leto, bo otroke obdařil sam sv. Miklavž. Podrobnejša navodila in pojasnila bodo objavljena v naslednji številki Odseva.
V decembru bomo odigrali še dve predstavi, eno o Marjanci Ru-čigaj ter gostovali s predstavo Pepelka.
Največji letošnji izziv bo za nas tekmovanje na festivalu Primadona - festivalu otroškega in mladinskega gledališča 2003/04. Iz-biramo lahko med dvema igrama: Piko Nogavičko ali Erazmom in Potepuhom. Odločili smo se za prvo možnost. Pripraviti moramo 15- minutni izsek iz omenjene igre. Predizbor bo potěkal v kulturnih središčih po Sloveniji v mcsccu maju, zaključna prireditev pa bo v Cankarjevem domu 2. aprila. Seveda so naše želje velike (prva nagrada je potovanje v London za celo skupino), vendar tudi če ne bomo posegli tako visoko, je cilj naše udeležbe predvsem pridobivanje novih izkušenj, spoznavanje in učenje, hkrati pa se zabavati kot je najbolj mogoče. Ob vsem tem že močno napenjamo možgane, kako bi pripravili skeč za letošnje tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava. Letošnji razpisani naslov je 'Mladi mladim', seveda na turistični način.
Če nas ne bo čas prehitel, se bomo prijavili tudi na 2. otroški festival gledaliških sanj, ki bo v aprilu.
Vse zgoraj našteto je za nas predvsem igra, da nam ni dolgčas. Poleg vsega tega bomo za konec leta zopet pripravili celovečer-no otroško predstavo. Kot sem že omenila, se ne bomo dolgo zadrževali v dvorani, ampak bomo zopet odšli v naravo. Tokrat, če bodo le možnosti, bi radi pripravili predstavo v prenovljenem gradu Jablje, kjer bi iz dolgih sanj zbudili pravljično Trnuljčico. Kot sem rekla, če bodo le te možnosti oz. če bodo odpravljeni vsi ČE-ji.
Za konec pa k sodelovanju vabimo vse mlade, ki si že-lijo nastopati in se noro zabavati, naj se nam pridružijo vsak torek od 18. do 19. v dvorani Kud-a Franca Kotarja Trzin.
Urša Mandeljc
izjavljam, da se želim včlaniti in postati član (ica) kulturnoumetniškega društva Franca Kotarja Trzin.
Podpis:........................................Telefon:.......................
.ANKPTA:
Prosimo, da obkrožite zvrsti, ki Vas zanimajo!
«	GLEDALIŠČE	o LITERARNA UMETNOST
o	GLASBA	o TEtfNIČNA SLUŽBA
°	FILM	(ozvočevanje, osvetljevanje)
■=>	PLES	o DRUGO
o	LIKOVNA UMETNOST ................................
Jk
DAN (NOČ j ČARGVNIC
V	TfcÉINU
V	soboto, 25.10 ob 15.00 vas vabimo na prireditev Dan (noč) čarovnic pred Barco.
Prireditev organizirnjo Društvo kresnička v sodelovanju s Teatrom Cizamo in Društvom prijateljev mladine Trzin. Generalni pokrovitelj je Signa d.o.o. Trzin.
a
Dragi otroci, na prireditvi boste tekmovali & v i/rezovanju in ustvarjanju najstrašnejše A buče. Najboijše tri bomo seveda nagradili
_r Ne pozabite - 25. oktobra ob 15.00 se W dobimo pred Barco!
-—-----
Pozdrav jeseni z jabolkom (prireditevza otroke)
gaaaBaBBHBBHBHaHBHHaBaBaBHaMHaHHBBBBK
POTO PISNI VEČER V KNJIŽNICI DONŽALE
30. oktobra 2003 ob 19.uri Vas vabimo na predavanje z diapozitivi
EGIPT DEŽELA FARAO NOV
Gostja večera bo ANDREJA JERNEJĆIĆ
Andreja pravi, da sojo najbolj očarali
prijazni in nevsiljivi Ijudje. Sprehodili se bomo skozi prestolnico Kairo, videli piramide v Gizi. mogočne tržnice, Dolino kraljev, Dolino kraljić, Slonji otok, kamelji sejem, polotok Sinaj, sveto goro Sinaj, in to še zdaleč ni vse!
Tudi degustacija!!!
Predavanje bo v večnamenskem prostoru knjižnice. Vabljeni!!!
Največja škoda pri tej prireditvi je bila predvsem v tem, da sejo je udeležilo zelo majhno število otrok. Bilojih je namreč le okoli dvajset. Srčno upam, daje bil vzrok takšnemu majhnemu številu res samo vřeme in ne krivda staršev, ki otrok ne vodijo na prireditve, ki so jim namenjene. Se po-sebej če so le-te popolnoma brezplačne. Za drugič pa vsi skupaj lahko samo upa-mo, da nam bo vreme naklonjeno, da bodo tovrstne prireditve čimbolj obiskane in seveda da ne bodo zamrle. Držim pesti za tište, ki so tako prizadevni, da takšne stvari organizirajo in jih držijo pokonci!
Mirjam Štih
uspelo izdelati res prisrčnega ježa. K podobnim poskusom pa so vabile tudi druge mize. Pri drugi si lahko izdeloval živali iz divjega koštanja in zobotrebcev, pri tretji pa si lahko vzel v roke barvice in tudi kaj pobarval ali narisal. Za tište bolj spretne in pa za tište z večjo ustvarjalno žilico paje bilo na voljo okraševan-je steklenih lončkov. Sam ali ob pomoči kakšne prijazne pomočnice,
ki so bile na voljo, si moral iz papirnatega prtička izrezati motiv, ki ti je bil pri srcu, nato pa si ga z le-pilom přilepil na kozarec. Povem vam, da so nastajali zares lepi okrasni lončki. Kmalu na to seje začela lutkovna predstava v izvedbi gledališke skupine Fru - Fru. Otroci so posedli na že pripravljene stole, mi malo starejši pa smo si predstavo ogledali kar stoje. Čeprav bi si morali za-devo ogledati sami, naj vam le razkrijem, daje igrica govorila o miški, ki ni hotela deliti slastnega jabolka z svojimi prijatelji, ampak gaje hotela pohrustati čisto sama. Nauk, ki je sledil, paje mlade gledalce sku-šal prepričati, naj si vse radosti in dobrote delijo s prijatelji. Zapomnite si! Pri tem moram reči, daje bilo vse skupaj zelo zabavno, saj je bila igra nabita s šalami (od sme-ha so nam skoraj popokali trebuhi), povrhu vsega pa se je tudi pelo in igralo na kitaro. Ja, lutkarja sta res ustvarila prijetno vzdušje. No, otroci so se nato lahko še sami okrep-čali s svežimi jabolki, lahko pa so si privoš-čili tudi malo sladké radosti - pečena jabolka. Mljask! Če je bil kdo žejen, si je prav tako lahko privoščil svež jabolčnik, ki so ti ga iztisnili kar na licu města. Nato pa so se tisti, ki so si tega želeli, lahko zopet vr-nili k likovnim delavni-cam. Preostale napovedane stvari so odpadle, vendar je treba priznati, daje bilo kljub temu vzdušje zelo prijetno. Tudi tokrat smo videli, daje pomembno predvsem, da se ljudje dru-žijo in da se nekaj dogaja, pri čemer pa količina nič ne šteje.
soboto, 4.10.2003, so člani kultur-nega društva Trzin skupaj z društvom Kresnička pred okrepčevalnico Barca v Trzinu s skupnimi močmi pripravili Pozdrav jeseni zjabolkom. Prireditev je bila namenjena predvsem otrokom, no, pa tudi tisti mlajšim po duši. Že kar kakšen teden prej smo v kraju opažali lepe barvne plakate, ki so obljubljali zelo zanimive de-javnosti ter nas tako vabili, naj se zadeve udeležimo. Vse bi bilo lepo in prav, krasno in prekrasno, če se ne bi gospod dež
ravno na ta dan odločil malce pomočiti našo predrago zemljico. Morda je tako res pomagal na dan priti gobam, ki jih letoš-njo jesen kar malo pogrešamo, skoraj pa je preprečil prireditev. Organizatorji so se vse dopoldne spraševali, ali se splača ob takšnih razmerah sploh tvegati s priredit-vijo ali ne. No, odločili so se, da bodo iz-vedli le del programa, in sicer tisti del, ki je bil v takih okoliščinah pač izvedljiv. Prvotni celostni program naj bi vseboval lutkovno igrico, nastop skupine Cizamo, otroške pesmi v izvedbi Damjane Golav-šek, razne delavnice za otroke, tržnico, izdelovanjejabolčnika ter pojedino. Kot sem že omenila, se je vse skupaj dogajalo v pokritem poletnem vrtu pred lokalom Barca. Po vsem prostoru so bile razporejene mize, kjer so člani trzinskega Kud-a pripravili različne likovne delavnice za manjše, kot tudi malo večje otroke. Med drugim je bilo mogoče izdelovati ježke iz modelirne mase in kostanjevih lupinic. Ni-sem si mogla kaj, da ne bi poskusilatudi sama. Moram priznati, da mije
ONCER
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
DPM TRZIN IN MO PD ONGiR TRZIN »Z ROKO V ROKIfi NA SLIVNICI
1983-2003 20 let
Emil Pevec
v
edaj že »tradicionalni« skupni izlet DPM Trzin in MO PD Onger Trzin nasje tokrat vodil na prijazno Slivnico (l 114 m) - goro čarovnic nad Cerknico. Jutro nad Trzinom nam ni obetalo preveč lepega vremena. Ampak kakšnega naj sploh pričakujemo, če gremo na obisk k coprniški pramateri Uršuli, povodnemu možu Jezcr-ku, velikemu Žabcu, Ščuki in Zmaju in butalskemu Ježu? V mesto, ki se v pust-nem času spremeni v Butale?
tobusa pa pred izvozom (pravzaprav za) Unec dokazal, da ima vozilo dobre zavore (ups! ©).
Cerknici je svetovno slavo dalo bližnje pre-sihajoče Cerkniško jezero. Ali veste, daje to, ko se napolni, največje slovensko jezero? Meri okoli 25 km2, medtem ko Bohinj-sko-naše največje stalno jezero, »le« 3,18 km2. Skoraj osemkrat je večje od Bohinj-skega ...
Med prijetno, počasno hojo po slemenu Slivnice smo lahko v dolini opazovali, kako
Z NAJMLAJŠ1MI NA ŠMARNI GORI
V davnih časih ... je živel velikan Hrust. Kriv je za nastanek Šmarne gore in Gr-made, na kateri smo se povzpeli 20. septembra. Na prvi izlet v novem šolskem letu se nasje podalo 15; 13 mladih planincev in vodnici Irena in Urša. Za najbolj kratkonoge in najmlajšeje bil izlet kar primeren podvig. Sončen dan pa je
Ne. ne - lo niso coprnice, temveč -lekmovalke« v coprniškem »vele«slalomu.
še za sestop in vožnjo domov. Kaj mislite, kdo je bil na koncu bolj utrujen; otroci ali vodnici? (IM)
Hvala vsem, ki ste nesebično priskočili na pomoč pri pripravi izleta (Ani, Tomaž, Urša, Boštjan), ostalim, ki še naprej intenzivno sedite na zapečkih, pa naj se »cedijo sline« ...
Velik Alpetourov avtobus je pol stotnije udeležencev - med njimi so bili otroci, starši, stari starši - odpeljal cilju naproti. Vmes je Tomaž poskrbel za nagradno vprašanje, ki ni bilo pretežko, voznik av-
se je voda začela počasi že razli vati po poljih v jezerski kotanji (jezerska kotanja je v povprečju namočena 285 dni!), ki bo kmalu postala Cerkniško jezero. Vreme paje bilo žal še naprej čemerno. Sonce ni in ni zmoglo odgnati oblačne koprene, ki je bila nad nami. A nič zato. Starejši del izletnikovje počival pred in v planinskem domu, ki žal ni več to, za mlaj-še paje Tomaž pripravi I nekaj igric, ki so jim približale naravo. Medtem paje že nastajala »proga« za čarovniški »vele«sla!om. Kaj je bilo pri tem slalomu posebnega?
Tekmovalci so morali »zajahati« pravo šibovo metlo (kije prišla z nami iz doline ©) in z njo čim hitreje »slalomirati« med vratci. In ker smo bili na čarovniškem ozemlju, smo si privoščili, da smo progo obrnili - in imeli slalom navkreber. Veselja in smeha je bilo »za nekaj vreč«, sploh pa so se izkazali tudi nekateri starši, ki so si upali poskusiti srečo. Je pa res, da so nastopili v posebni »veteranski« kate-
goriji ...
Nekaterim je šio vse skupaj zelo dobro od rok (pravzaprav nog) - še toliko bolje prav zato, ker seje ob progi nabrala Še »nepregledna« množica mladih planincev iz Tržiča, ki so prav tako imeli izlet na Slivnico. Vožnja domovje bila manj naporna. Seje pa pri nekaterih opazila-hm - utrujenost? Podělili smo še nekaj tradicionalnih nagrad ... in že je bil pred nami trzinski »najboljši sosed«.
VABILO ČLANOM PD ONGER TRZIN
18.12. letos bo ob 18. uri v sejni sobi Občine Trzin XX. redni letni občni zbor PD Onger Trzin. Občni zbor je volilni, zato vabimo vse, ki si želijo aktivno soustvarjati planinsko idejo v Trzinu, da na podlagi 20. in 28 člena Statua PD Onger Trzin podajo svojo kandidaturo za naslednja mesta članov UO:
•	predsednik PD (z natančno pisno predstavitvljo dela za naslednje mandatno obdobje)
•	podpredsednik
•	tajnik PD
•	blagajnik PD
•	voljeni član UO
•	člani Nadzomega odbora in Častnega razsodišča (trije člani in trije namestniki članov)
Rok za prijavo je 1.12.2003, svojo kandidaturo pa skupaj s kratkim planinskim življenjepisom pošljite na naslov Volilne komisije:
Planinsko društvo Onger Trzin p.p. 12,1236 Trzin s pripisom: »kandidatura 2003>
RAZPORED SREČANJ MLADIH PLANINCEV
>	Prva skupina - skupina »BIBE« (1. razred devetletke ter 1. in 2. razred osemletke) se dobiva vsako sredo ob 16.00 v OŠ Trzin- Vodi jo Irena, zato jo lahko za intormacije pokličete na (031) 562 092.
>	Druga skupina (3., 4. in 5. razred - punce) se dobiva vsak prvi in tretji petek v mesecu ob 17.00 v društveni hišici. Skupino vodi Emil. Info na (031) 570 533.
>	Tretja skupina (3. - 8. razred - fantje) se dobiva načeloma ob torkih ob 17.00 v društveni hišlct Vsi zainteresirani pokličite Uršo na (041) 211 080.
>	Četrta skupina - skupina »PLANINSKE MRHE«
(7. in 8. razred - punce) se dobiva vsak drugi In četrti petek v mesecu ob 17.00 v društveni hišict Skupino vodi Tomaž. Info na (031) 880 894.
>	Peta skupina (dijaki, študentje in veterani MO) se dobiva vsak drugi četrtek v mesecu ob 20.00 v društveni hišici. Za informacijo pokličite vodjo skupine Boštja-na na (040) 513 550.
Vse mlade vabimo, da se nam pridružijo!
IZLETI PD:
nedelja Zanlmiv razglednik južno od Košute 26.10. Plešlvec (1801 m)
Široka, z rušjem porasla kopa južno od Tolste Košute in Zgor-nje Dolge njive.
Zbor ob 7. uri pred Mercatoijem; nato vožnja mimo Kanonirja in lehnjakovega kamnoloma (obiskali ga bomo nazaj grede) vse do pod kmetije Komatever / blizu partizanske bolnišnice Krtina (cca. 1000 m n.v.), nato peš mimo stare karavle prek Pe-čovnika na Plešivec (cca. 2 1/2 uri); sestop čez obe pl. Dolga njiva (Zgornjo in Spodnjo) ter Čez pl. Brsnina nazaj na jezersku stran (sestop s prevala prek Za Rušami ali Slaniča) do izhodiš-ča, sestop skupaj okrog 3 ure, celoten izlet skupaj 6 - 7 ur. Obvezna planinska obutev. Převoz z lastnimi avtomobili. Obvezne prijave pri vodji izleta: Miha Pavšek (vodnik PZS) na el. naslov info@onger.org. V primeru slabega vremena izlet odpade oz. bo prestavljen.
petek Spomln na umrle gorske reševalce
31.10.	Okrešelj (1396 m)
Dan pred dnevom spomina na vse. ki so že odšli s tega svela, se trzinski planinci že tradicionalno odpravimo na Okrešelj Včasih nas je več, včasih manj. Izlet je posvećen spominu na vse prijatelje, ki so svoje življenje izgubili v gorah. To je spomin na izredne ljudi, gorske reševalce, ki so 10. junija 1997 pri vaji v stenah nad Okrešljem izgubili življenje. Predvsem z Borisom Mlekužem, reševalcem iz Bovca, je trzinske mlade planince vezala tista nevidna, prijateljska vez, ki se lahko splete samo v gorah. Boris je bil namreč leta 1996 na našem taboru v Bavšici stalni predavatelj in vodnik. In dogovorjeni smo bili, da bi sodelovaJ tudi na taboru »MPT Trenta '97« ... Da pa bomo dan izkoristili tudi za planinska doživetja, se bomo mimo bivaka v Zgornjem Okrešlju pod Mrzlim dolom (bivša karavla policije) povzpeli še na Savinjsko sedlo (2001 m). Kdor pa dobrega dveurnega vzpona ne bo zmogel. bo počakai v odprtem Frischaufovem domu na Okrešlju (1396 m). Vse pa bo seveda odvisno od trenutnih razmer. Převoz z lastnimi avtomobili (Kranjski Rak - dolina Podvolovljek - Luče - I.ogarska dolina /vstopnina/)
Obvezne prijave pri vodji izleta: Emil Pevec (vodnik PZS). 56-) 44 38, (031) 570 533 ali nael. naslov info@onger.org.
sobota Nočni pohod razglednik nad Zalogom
15.11.	Debnl vrh (530 m)
Debni oz. Debenji vrh je neizrazita vzpetina v slemenu Kaše-
ljskega griča. Prizadevni domaćini so v zadnjih letih na njem
postavili lesen razgledni stolp - z njega se nam obeta svoje-
vrsten pogled na luči noćne Ljubljane.
Hoje bo za približno dve uri. Ne pozabite na planinsko obutev
in dobro (čelno!) svetilko. Obvezne prijave pri vodnici izleta:
Urša Košir (pripravnica za vodnico PZS), (041 ) 211 080 ali
na el. naslov info@onger.org.
Izlet pripravlja MO PD Onger Trzin.
sobota Po nemarkiranih lovsklh poteh na najlepši 22.11. razglednik nad Vršlčem
Mavrlnc (1562 m) /na zemljevidih tudi Špica v sedelclh/
Ker nam je 4. oktobra, koje bil napovedan ta izlet, zagodlo vřeme, in na Mavrinc nismo šli, bomo poskusili še enkrat Opis ostaja seveda enak. Od druge serpentine ceste proti Vr-šiču se bomo povzpeli po dolini Za Kumlehom (kako neznani, skrivnostni kraji, kajne?) na vrh - sestopili bomo proti jugu do Ruske kapelice. Zakaj Ruske? Kogar zanima, naj gre z nami na izlet. Zvedel bo še marsikaj več - o gradnji ceste na Vršič, težkem življenju ruskih vojnih ujetnikov pri gradnji ceste na Vršič, plazovih ...
Tura je primema za vse, ki zmorejo štiri ure običajne hoje. obvezna planinska obutev, převoz z lastnimi avtomobili. Obvezne prijave pri vodji izleta: Emil Pevec (vodnik PZS), 564 44 38, (031) 570 533 ali na el. naslov info@onger.org.
POPRAVEK
V zanimiv prispevek "Košutna je vabila in še vabi" se je prikradla napaka. Nesreća, katero opisuje g. Pavle Krt, se je zgodila eno leto kasneje - torej 1. januarja 1961.
Hvala za razumevanje!
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TUDI LETOS POPESTRILO TEDEN OTROKA V TRZINU
Clani društva so tudi letos oz. od 6. -10. oktobra poskrbeli za delavnice ob ted-nu otroka. Pripravili sojih v osnovni šoli Trzin ali pa v njenem Športnem parku. Delavnice je tudi tokrat obiskalo lepo šte-vilo otrok, željnih zabave, pridobivanja novega znanja ter sklepanja novih prijatelj ste v.
Izbirali so lahko med likovno delavnico, rolanjem, nogometom in izletom. Tokratna likovna delavnica je bila name-njena poslikavi keramike. Vodila jo je gospa Erika Gorenc, ki se s to dejavnostjo ukvarja tudi poklicno. S seboj je přinesla vreteno, ki se uporablja za poslikavo dekorativne keramike. S po-slikavo s pomočjo vretena so se poizkusili tudi otroci in nekateri starši, ki so bili zelo navdušeni nad svojimi izdelki. V sredo popoldan je bila pred osnovno šolo prava zabava na osmih koleščkih ob glasbi, za vse starosti. Rolanja seje ude-ležilo 20 otrok - od začetnikov pa do pravih profesionalcev rolanja. Začetniki so po koncu rolanja postali bolj spretni in samozavestni, malo bolj izkušeni rolkarji pa so popoldansko zabavo zaključili z
IN - LINE turnirjem. Sodnik je kar trikrat sodil podaljške, pa ne zato, ker je bil rezultat neodločen, enostavno zato, ker so bili igralci tako navdušeni nad igro, da niso mogli končati. Še, še , še ...je bilo slišati. Cetrtkovo popoldne je bilo v znamenju nogometa. Spremljali smo lahko dve tekmi:
i \
mlajših in starejših učencev. Vsi udeleženci so dobili priznanja za sodelovanje. V soboto paje Društvo prijateljev mladine s pomočjo mladinskega odseka planinskega društva organiziralo izlet na Slivnico. Sliv-nica je s svojimi 1114 m nadmorske višine priljubljena planinska in izletniška točka za ljubitelje narave in planinarjenja. Zaradi
lahkega in hitrega dostopa, čudovite narave, svežega zraka, lepega razgleda in dobre družbeje zelo obiskana. Z nje je prelep pogled na Cerkniško polje in znamenito presihajoče Cerkniško jezero, os SV do JV se v bližini razprostira Bloška pianota, za njo pa se dvigajo Mala, Velika in Go-teniška gora. Ob J strani Slivnice leži Cerkniško jezero, nad njim se dvigajo Javor-niki, levo od njih se kaže Snežnik. Ob Z vznožju je Cerknica, naprej pa nam pogled seže na Hrušico, Nanos in Trnovski gozd.
Izleta se je udeležilo 50 izletnikov od tret-jega leta dalje. Vsi so se uspešno povzpeli na coprniško goro, s seboj pa so imeli tudi coprniško metlo, ki je vsakemu nosilcu pomagala pri hoj i navzgor in kasneje tudi navzdol.
Dobro je bilo poskrbljeno za igre v naravi in nagradne igre; pridružili so se tudi starši. Seveda so bili zmagovalci nagrajeni s praktičnimi nagradami. Zahvala gre vsekakor Emilu, Tomažu, Urši in Boštjanu, ki so zelo dobro poskrbeli tudi za zabavni del in prevzeli stro-kovno vodstvo izleta.
Za DPM: Petra
TURISTIČNO DRUŠTVO: 11. MIHAELOVSEJEM
27. november...
Lepo sobotno, sončno vreme, paša za oči ter mnogo ljudi, med katerimi je bilo tudi veliko znancev in drugih krajanov Trzina. Vse nas je iz naših domov zvabil Mihaelov sejem. Ko sem se tistega dne sprehodila mimo vseh 'obilno' obloženih stojnic, sem bila prav presenećena, kaj vse so ponujale. Nisem si mogla kaj, da se ne bi pri vsaki ustavila in natančnejc pogledala, kaj ponu-jajo. Prijaznost prodajalcev je kar vrela, navdušeni pa so bili tudi obiskovalci, kar seje vidělo po njihovem zanimanju za razstavljene stvari. Niti ena stojnica ni samevala. Največja paša za oči pa so bili, lahko bi rekla, ljudski umetniki: izdelovalci suhe robe, rezbarji, kovači podkev, peki kruha ter razstavljavci pri sto-jnici, kjer so tiskali slike. Med ustvarjalci domače obrti so bila tudi razna podjetja ter turistična društva iz okoliških krajev. Mmmm... kaj pa tako diši? Sled za vonjem
nas jc pi ipcljaladu
trzinske stojnice, kjer so na debelih kavljih visele domače trzinske klobáse. Kot je bilo
slišati, so mali narezani kolobarčki teh klobás kar hitro pošli, prav tako kruh Miha Krcjana in žemljice Pekarne Kralj. Naj povem, daje bil letošnji moto naših ustvarjalcev stojnice Zegnanje v Trzinu (v Trzinu smo namreč praznovali žegnanjsko nedeljo prav tišti konec tedna). Za ta praznik, ki so mu Trzinci včasih rekli tudi bob, je v navadi, da se obišče sorodnike in prijatelje, pri tem pa se ponavadi tudi dobro je. Prav to praznovanje je dalo motiv za ureditev stojnice: klobáse in pecivo iz kvašenega testa, špehovka, šarkelj, potica, cvrtje, vino in žganjc ter čebelarski izdelki.
Pred stojnico so mimoidoči lahko opazili tudi domače přiděláno sadje in buče ter pripomočke za izdelavo klobas, postregli pa so
Ko so ob koncu sejma naši razstavljavci, predvsem »turisti«, ocenjevali sejem in svojo udeležbo na njem, so ugotovili, da seje splačalo. Konini seštevek je pokazal dobro vsoto: mnogo stvari so obiskovalci pokupili, mnogi so se zanimali za naslove pridelo-valcev žganja, peciva in klobás... Po oceni obiskovalcev je bila trzinska stojnica ena Iepših na sejmu.
In ker vemo, da so stvari iz leta v leto boljše, se že veselimo nas-lednjcga Mihaelovega sejma. Pa zato nikar ne pozabile na Florjanov sejem, ki ga pripravljamo Trzinci inje že veliko prej kot naslednji Mihaelov sejem!
Zahvala vsem, ki so prispevali za trzinsko stojnico, še zlasti pa gre zahvala Mihi Krejanu, kije prikazal mletje in peko kruha, Rezki Zupančič, ki je postregla s pecivom in bučami, Stanetu Mesarju za njegove medene izdelke, in še Ivi Dolenc, Geni Vo-glar, Zofki Bivšek in Meri Kralj, ki so pripravile pečene dobrote.
Urša
si z reklamnim gradivom. Ob tej priložnosti so bili tudi predstavljeni predlagani trzinski spominki, v ospredju paje bila kopija reliefa sv. Florjana z mr-liškega znamenja v Trzinu.
Vendar to ni bila edina trzinska stojnica. Med razstavljavci so bili tudi pekama Krejan, ki se je predstavila s peko kruha, rezbaiji pod vodstvom mentoija Marjana Vodnika, še kako opažen paje bil tudi Franci Florjančič-Smuk s konjsko vprego, na kateri je prevažal zvonové.
28. november...
Tega dne smo Trzinci praznovali žegnanjsko nedeljo. Drugi pa so se zgodaj odpravili v Mengeš.
Nedelja je na Mihaelov sejem pritegnila še več obiskovalcev. V gneči radovednežev si se komaj premikal, Kljub malo slabšemu vremenu se obiskovalci niso pustili motiti. Največ pozornosti je tisti dan prav gotovo pritegnila povorka konjskih vpreg. Prava paša za oči. Prav tako pa so bile stojnice še vedno naložene z raz-stavnim in prodajnim materialom ter kupom dobre volje prodajal-cev.
TURISTIČNI SPOMINKI
Na razpis v Odsevu št. 3/03 za turistični spominek Trzina so přispěli štirje predlogi:
1. Žaba
glina - žgana in poglazirana, avtori-ce Tatjane Hlačer
3. Žerjavček
glina - žgana, po grbu občine Trzin, avtorice Bernarde Zajec
2. Ključ Gregčeve domačije - Trzin št. 1 les, avtorja Lojzeta Lenčka
4. Kopija originala sv. Florijana iz
mrliškega znamenja v Trzinu iz leta 1898 glina - žgana, avtorja Marka Hrovata
Vsi avtorji so iz Trzina in izpolnjujejo pogoje razpisa. Med drugim tudi zahtevo, daje spominek izviren in gaje mogoče izdelati v večji količini.
Spominki bodo v primerni embalaži. Ko bodo urejene vse formalnosti razpisa, bodo na voljo v Turističnem društvu Trzin in na turističnih prireditvah po ceni od 800,00 do 4.000 SIT za kos. Novi predlogi in ideje za turistični spominek Trzina so vedno dobrodošli.
V Turističnem društvu Trzin imamo na voljo bo-žično-novoletne voščilnice slikarke Bernarde Zajec.
PROJEKT PO POTEH DEDIŠČINE
V letu 2000 se je triiiajst občin savske ravni in posavskega hriborja odloćilo za pripravo projekta Po poteh dediščine. Avgusta 2001 so po preveritvenih delavnicah župani teh občin podpisali sporazum o nadaljevanju projekta, izboru izvajalca in potrebnih sredstvih za uvajalno fazo projekta. O tem smo v Odsevu že poročali. Za izvajalca je bil izbran Center za razvoj Litija. V letošnjem prvem polletju so že zaključili prvi, uvajalni del projekta, to je popis in pregled vseh naravnih vrednot, zgodovinske in kulturne dediščine in razpo-ložljivih kulturnih, športnih in rekreacijskih zmogljivosti. Vse to predstavlja možno turistično ponudbo v soodvisnosti z varstvom okolja in drugimi družbenimi pogoji. Vse občine - tudi občina Trzin - so v svojih proračunih za leto 2003 namenile del sredstev /izračun na število prebivalcev/ s pričakovanjem, da projekt uspe na razpisu za sredstva Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Po podatkih Centra za razvoj iz Litije je bil 30. 9. 2003 tretji javni razpis /Ur. list 91/2003 z dne 19.9. 03/ dopolnjen z določili za zbiranje vlog za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD, s tem pa so se odprla vrata za dosego teh sredstev. Rok za oddajo popolnih vlog je 28. 2. 2004.
Gre predvsem za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kamor spada tudi izgradnja ali obnova prostorov ter nabava opreme za opravljanje domače obrti na kmetijah.
Center za razvoj Litija je 7. 10. organiziral delavnico programa SAPARD, kjer smo dobili podrobnejše informacije o možnostih pri-dobitve sredstev iz razpisa. V naslednjem letu, ko ugasnejo sredstva SAPARD, naj bi s projektom Po poteh dediščine kandidirali tudi za sredstva različnih strukturnih skladov v okviru EU. Razprava je pokazala, daje žal z zbiranjem dokumentacije do po-polne vloge potrebno do šest mesecev ali še več /na primer dokumentacija za predelavo mesa na kmetiji odprtih vrat/. Možnosti so predvsem za tiste. ki imajo dokumentacijo v večji meri pripravljeno. Zainteresiranim svetujejo, da se pri pripravi dokumentacije obračajo na pristojne kmetijsko- svetovalne službe. Sicer pa so podrobnejše informacije na voljo pri Razvojncm centru Litija /tel. št. 01 899 02 98/ ali preko interneta www.alppeca.si.
RAZVOJ TURIZMA NA P0DEŽEUU
Tej temi je bil namenjen Slovenski forum za razvoj turizma na po-deželju, ki jc bil 25. in 26. septembra v Dobmi.
Kot izhodišče za možnosti razvoja turizma na podeželju, kar so kasneje iz različnih vidikov v uvodnih referatih predstavili strokovnjaki iz Slovenske turistične organizacije, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Združenja turis-tičnih kmetij Slovenije, zbornic, Turistične zveze Slovenije itd., je strategija razvoja slovenskega turizma in turizma v turistični politiki Slovenije. Projekcijo razvoja podeželskega turizma s programi pro-jektov za savinjsko regijo so nazorno razložili soorganizatorji stro-kovnega srečanja Terme Dobma in Regionalna razvojna agencija Celje. Razprava je pokazala, da podeželja ni mogoče obravnavati ločeno od ponudbe glavnih blagovnih znamk Slovenije /po strategiji so to Obala, Goriška, Kras, Ljubljana, širše območje Julijskih Alp, Pohorje - Maribor, Pomurje, Obsotelje, Dolenjska, města z zaledjem in slovensko podeželje/. Razen Ljubljane je Slovenija eno samo po-deželjc. Turizem na podeželju ni samo kmečki turizem. So naravne danosti, kulturna dediščina, kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, domaća obrt, gostinstvo, turistična infrastruktura, šport
kultura...
Če s tega vidika ocenimo naš kraj Trzin, lahko ugotovimo, da nima veliko kulturne dediščine, več pa zgodovinskih in naravnih danosti, pogoje za kulturno, športno, rekreacijsko ponudbo ter dopolnilne dejavnosti in domačo obrt ob zelo ugodni geografski legi. Danes si
ljudje želijo kratkih izletov, uživanja v naravi /sprehodi, kolesaijen-je. rekreacija/, zdrave domače hrane, pestře kulturne ponudbe. Čeprav so vsi uvodničarji poudarjali razvoj turizma ob sočasnem varstvu okolja, je dr. Avguštin Lah iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti okolje in trajnostni razvoj /ohranjanje narave in kulturne krajine/ postavil kot pogoj za razvoj kakovostne turistične ponudbe.
Morda samo nekaj poudarkov iz njegovega referata: Strategija in drugi projekti se izogibajo dějstvu, daje čedalje več naravnih nes-reč, preventiva ni omenjena. Več kot četrtina gozdov v Sloveniji je uničenih zaradi poškodb. Za kmeta v preteklem obdobju so bili goz-dovi bogastvo, ki gaje negoval in ohranjal za poslednji adut v primeru stisk. Omenil je 65 ha najboijše kmetijske zemlje, ki naj bi jo v občini Piran porabili za golf igrišče, ob tem koje na voljo enaka površina manj kakovostne zemlje nedaleč stran. Na taki kmetijski površini lahko preživi 700 ljudi. Orne zemlje na Slovenca je le 860 m2, kar je za večjo stanovanjsko hišo. Turizem trži tisto, kar daje kmetij tvo.
Škoda je, ker v Sloveniji še niso ustanovljene pokrajine, katerih smi-sel je prav v celovitejšem in raziskovalno odprtem načrtovanju programskih in prostorskih zasnov ter dejavnosti - seveda s širših razvojnih obzorij. Za ustrezne programe je na voljo tudi pomoć Evropske skupnosti.
Mogoče še njegov pogled na razvoj turizma z vidika varovanja zdravlja: Pri tem velja upoštevati dějstvo, daje v svetu in Sloveniji čedalje več bolezni srca in ožilja. Torej zdrav način življenja v turizmu. Meni, da trend adrenalinskega turizma spodbuja nasilje, ne pa zdrav način življenja v turizmu.
Zanimivi so bili še drugi uvodni referati in razprave, za nas tudi podjetništvo in poslovne priložnosti, turistična infrastruktura, izo-braževanje in usposabljanje za turizem, trženje turističnega produkta... Turistična zveza Slovenije je pripravila uvodni referat na temo Turistična društva in mladi sooblikovalci turističnega razvoja, kar zajema turistični podmladek vseh starostnih skupin, to je mlade od vrtca do fakultete, od šole do pokliča, od otroka do mladenke in mladeniča na podeželju.
Strategije razvoja občin in projekti razvoja turizma bodo težko ures-ničljivi, če turistična ponudba ne bo celostna, če ne bo povezovanja v širše regije. Slednje je tudi pogoj za udežbo na razpisih za sredstva države in strateških skladov EU.
Turistična strategija Slovenije naj bi bila odprt dokument, ki dovo-Ijuje njegovo neprestano preverjanje, dopolnjevanje in dogovorno spreminjanje. Slednje velja tudi za podobne občinske dokumente.
VABILO
Vabimo družine, katerih člani znajo in radi prepevajo, lahko tudi ob glasbeni spremljavi, da nam pišejo ali nas pokličejo /Turistično društvo Trzin, Mengeška 9, tel. 01 5644528/. Želimo, da bi nastopili že na prireditvi Slovenska pesem in folklora, ki bo 28. novembra. Veseli bomo vašega odziva.
NAPOVEDUJEMO:
25. oktober: tržnica od 10. do 13. ure pred vinotočem Uršič
8. november; tržnica od 10. do 13, urC DrCd VinOlOCein
Uršič
o 28. november: večer slovenske pesmi in folklore in po-delitev priznanj za cvetoče balkone in vrtove - ob 18. uri v Kulturnem domu v Trzinu
i^Mi
U^íjw
Lucija in Franci Župan Vsakdanjik in praznik družine Župan
Zakaj tak naslov? Družina Lucija-Lučka ln Franci Župan tako ali drugače zaznamuje-ta svoje okolje z glasbo, v kateri ima prav narodno-zabavna posebno mesto. Na tem področju sta še posebej aktivna v DU Žerjavčki, saj je Lučka duša in srce zbora, Franci pa s svojim inštrumentom ne manjka skoraj na nobeni družabni prireditvi. Vedno rada priskočita na pomoč ob zadregah v društvu, pa tudi sicer. V društvu delujeta že od samega začetka in sta tako vneta za .stvar-, da si je težko zamisliti delovanje društva brez njiju. Sta pa tudi -tazaresen. par! Najprej nekaj osebnih podatkov za almanah.
Odkod prihajata? Vajino otroštvo? Lučka: V Trzin prihajam iz Novih Jarš, blizu predela, ki gaje kasneje pozidal BTC in je na tem prostoru sedaj razvil in še razvija poslovno-zabaviščni prostor Ljubljane in širše regije.
Kot pri večini, so tudi pri meni spomini na otroštvo lepi, čeprav zaznamovani s tragedijami, ki so se dogajale v času druge svetovne vojne in takoj po njej. Tudi mene je to obdobje zaznamovalo s tragedijo, vendar zelo nerada govorim o tem, in bi si želela, da noben otrok ne bi doži-vljal podobnega otroštva, zaznamovanega z vojno. Tudi odraslim želim, da bi živeii v miru in medsebojnem razumevanju.
Franci: Tudi jaz prihajam iz Ljubljane, otroštvo pa sem vse do leta 1954 preživel na Kozjanskem, nato pa sem odšel na šolanje v Ljubljano. Zgodnje otroštvo je bilo lepo in veselo, brezskrbno sem ga preživljal v krogu svoje kmečke družine vse do takrat, ko je družina doživela tragedijo zaradi izgube očeta. Padel je 15. aprila 1941 in od takrat je življenje postalo težko in žalostno in smo morali živeti zelo skromno.
Kako sta se spoznala? Lučka: Seznanili so naju skupni prijatelji, ko so naju povabili na »žurko«. Iskra je preskočila in tako sva začela hoditi na
»randije«, kjer nisva potřebovala drugih. Franci: Tako je bilo, kot pravi Lučka.
Kaj je bil vajin osnovni poklic? Kje sta preživela "delovna leta? Lučka: Bila sem socialna delavka, zaposlena v javni upravi.
Franci: Moj osnovni poklic je elektromehanik, zaposlen pa sem bil vseskozi na železnici.
Kdaj in zakaj sta prišla živet prav v Trzin?
Lučka, Franci: Ko sva pričakovala povečanje družine, sva začela iskati primerno stanovanje. V Ljubljani ga nisva našla, zato sva se začela ozirati po bližnji okolici. Našla sva primerno lokacijo v Trzinu, kjer je SGP Gorica prodajalo hiše, zgrajene do 3. gradbene faze in svajo v 1.1975 tudi kupila. Naprej sva gradila sama, jo dokončala in opremila po najinem okusu. Čeprav je bila hiša gotova, se vanjo nismo takoj vselili, ker sva imela majhnega sina, kije potřeboval varstvo, v Trzinu pa takrat še ni bilo vrtca. Zato smo v Trzin prišli šele 1. 1981, koje bil sin dovolj star in seje vpisal v prvi razred osnovne šole, in to v Trzinu.
Zanimivo in odločil-no je bilo tudi to, da nam je prijatelj pred nakupom rekel: »Trzin je znan po vaški kulturi, imajo dobro amatersko gledališče in tudi pevcev ne manjka.« Mnenjaje bil, daje kraj kar pravi za »Lučko in
Francija«, ki imata rada petje in glasbo ter ljudska izročila. Tako sva prišla v Trzin.
Imata sina, kaj nam želita povedati o njem?
Najin sin Jure je že od rojstva povezan s Trzinom. Sprva je bil tu Ie občasno, kasneje pa seje osem let šolal v osnovni šoli v Trzinu. Tuje vzljubil šolo in učenje, kar so opazili njegovi učitelji in profesorji in ga primerno vzpodbujali. Zato sva jim danes zelo hvaležna in se ob tej priliki tudi zahvaljujeva vsem, ki so kakorkoli nudili potrpežljivo prijaznost in znanje najinemu Juretu. Znanje iz osnovne šole v Trzinu mu je bila dragocena »dota" pri nadalj-njem študiju fizike, ki gaje v preteklem letu okronal z doktoratom. Večinoma živi v Trzinu, trenutno paje na specializaciji v tujini.
Povezuje vaju ljubezen do glasbe. Kdaj sta to začutila, odkrila? Lučka: Že kot majhna deklica sem imela posebno barvo glasu, kar se je poznalo tudi pri petju. Moj glas je bil izjemno glo-bok za tako majhno deklico, neobičajen, tako da so me vsi gledali in poslušali ter se čudili. Z leti seje razvijal in se izobli-koval. Veselje do glasbe, predvsem do petja, pa imam že od nekdaj. Ne vem, ali sem glas podedovala od katerega svojih prednikov in ga dobila za popotnico v življenje, sicer paje vsak člověk unikaten in neponovljiv, vsak ima nekaj svojstve-nega, posebnega, le odkriti je to treba. Prepevam rada ob vsaki priložnosti: ob veselju, žalosti, za prijatelje, sosede, za naše občane, za domače; za vse, ki me z veseljem poslušajo.
Franci: Že od otroštva sem povezan z glasbo, saj smo na domačiji imeli nekaj časa tudi gostilno in tuje bilo veliko
KOŠATOREPKA
Švigam, skačem gor in dol, po drevesih na okol', če kdo nagaja mi - zbežim, na glavo storž mu izpustim.
Gnezdo visoko imam v smreki, z mahom toplo so odeti, sem kašče varné naredila, kamor orehe bom znosila.
Ko sneg in mraz po gozdu brije, telo se moje v klopčič zvije, ker v gnezdu mehkem je toplo, pokrijem z repom si glavo.
Če lakota je prevelika, takrat v shrambo me zamika, tja hitro se bom napotila, kamor v jeseni hrano sem nosila.
Ko zimske več ne bo odeje, mi sonce tačice ogreje, takrat adijo zima, mraz! Ali uganeš, kdo sem jaz?
F.milijan Pevec
prepevanja; sploh paje bila naša domačija neke vrste vaško kulturno središče. Vse-povsod, kjer seje pelo in igralo, sem bil rad zraven. Nakupil sem si gramofonske plošče, si sam ob njih prepeval, žvižgal. Občudoval sem pevce, pianiste, violoniste in druge instrumentaliste. Nikoli pa nisem pomislil, da bom kdaj tudi sam igral za druge, čeprav imamo v družini poklicne glasbenike. V času šolanja in bivanja v internatu sem občasno igral tamburico, da sem lahko šel igrat ven. Žena Lučka je opazila mojo nagnjcnost do glasbe, me vzpodbujala in mi za neki rojstni dan kupila orglice. Začel sem igrati sebi v zabavo, za družino in sosede. Ko je Lučka videla mojo zagnanost, seje od-ločila in mi kupila sintetizator (sintesaj-zer), vendar samo trioktavski. Ko sem začel igrati, sem ugotovil, da je premajhen. Tako sem v glavnem igral na ustno harmoniko. Ko paje přišel Čas upokojitve, za mnoge naj bolj delovno obdobje, sem po-vedal domaćim, da bi se rad naučil dobro igrati na klaviaturo, vendar je obstoječa premajhna. Žena seje takoj odločila, da mi bo kupila večji sintetizator, in naj si ga kar sam izberem. In sem ga! Ko sem ga prinesel domov, smo šli po náčrtu najprej na dopust na morje. Po vrnitvi domov sem se začel ljubiteljsko učiti igranja, žena mi je nakupila teoretičnih učil, tako da sem lahko študiral teorijo, pri tem pa prid-no vadil na ištrumentu in vedno bolj vne-to sem osvajal skrivnosti igranja na klaviaturo in danes mi gre že kar dobro. Sedaj z veseljem igram sebi, soseščini, v
vaškega življenja, negujmo še naprej vrednote druženja skozi društva, glasbo, igralstvo, prijateljujmo, vzemimo si čas drug za drugega, pa bo bivanje v Trzinu še prijetnejše!
Franci: Pridružujem se tem mislim sto-odstotno.
Kot član DU bi rad dodal še nekaj, kar je Lučka iz skromnosti izpustila: Skupaj sva ustanovila pevski zbor DU Žerjavčki, vendar je prav njena zasluga, da zbor redno vadi, se izpopolnjuje, nastopa in iz leta v leto izboljšuje kvaliteto. Kako težko in odgovorno delo opravlja kot organizacijski vodja zbora, sama najbolje ve, vedo pa tudi tisti, ki so bili kdajkoli člani kakš-nega zbora. Na srečo vlada v zboru tova-riško vzdušje in so vsi člani dokaj redni pevci, le pomladili bi radi zbor, ki bi lahko prerasel v vsetrzinskega. Vso srečo, Lučka in Franci, in hvala! O samem zboru pa kdaj drugič.
Hvala tudi za prijeten klepet!
Tone Ipavec
društvu upokojencev Žerjavčki, ki je nabavilo tudi kvalitetno ozvočenje, pa tudi vsem ostalim, če me povabijo. To je moja glasbe-na pot, po kateri z veseljem hodim. Lučka mi mnogokrat pravi: »Kako vesela bi bila tvoja mama, če bi te slišala igrati!« Ona je bila namreč zelo dobra pevka, pela je v vaš-ki cerkvi; enkrat je nastopila celo na televiziji, kar imamo posneto celo na videokaseti. Res škoda, da me ne more več slišati.
Kako vama je všeč delo v društvu, se kdaj naveličata?
Lučka: Delo v društvu je dobro in sodelo-vanje me veseli. Veliko se družimo. Seveda je še veliko področij, kjer bi se dalo delo še popestriti. Zanimivo bi bilo, če bi lahko čla-ne tekoče obveščali o dogajanjih v občini, prireditvah, tudi o dogajanjih izven Trzina, raznih zanimivih predavanjih, odprtih dne-vih gledališč, muzejev, parlamenta... Saj lahko vse preberemo v časopisih, pa vendar je lepše, da te o tem obvesti soobčan ali na kakšen bolj osebni način, kot je papir. Za upokojence, ki sicer ne želimo kar naprej stokati, kako težko je s pokojnino pokriti vse izdatke, je kakšna cenejša ali celo brezplačna prireditev še kako dobrodošla.
Franci: Vse, kar je povedala Lučka, je še kako res. Sam pa želim, da bi imeli upokojenci čisto svoj prostor, lahko tudi v lokalu, kjer bi se lahko dnevno družili, ne samo starejši, tudi z mlajšimi, saj si na ta način bližje realnemu življenju. Vidiš pestrost generacij.
Počutje na splošno v Trzinu?
Lučka: Odlično! Sem se bala majhnega kraja, saj sem bila vajena mestnega vrveža v Ljubljani, življenje v primest-ju ali na vasi paje popolnoma drugačno. A sem kmalu obču-tila prednosti življenja v maj-hnem kraju. Tu skoraj vse poznaš, se z vsakim pozdravljaš, se počutiš zaželjenega, nisi osamljen; skratka nikoli nisi sam. To paje čar vaškega življenja in podeželja, kar so-doben člověk tako pogreša in išče ter se rad vrača v takšno okolje.
Franci: Rad sem v Trzinu! Čutim, da imam tu svoj dom, da sem vključen v življenje in dogajanja v občini. Posebno mije všeč, da smo tako blizu naravi, gozdu, da se lahko sprehajam s svojo psičko Dino in daje v Trzinu veliko Ijubi-teljev narave in živali.
Kaj bi na koncu želela sporočiti Trzincem? Lučka: Skupaj uživajmo le-pote našega kraja, pristnost
Zdravilna zelišča - DIVJI KOSTANJ
Divji kostanj, kot ga imenujemo za razliko od pravega koštanja, katerega plodovi so prav zdaj poslastica v marsikateri družini, je veliko dřevo, ki raste po vsej Sloveniji. S svojo lepo krošnjo krasi okolice hiš, cerk-va, parke in drevorede.
Ima lepe zelene liste in prekrasne beloroza cvetove, ki tudi lepo dišijo.
Divji kostanj ni samo lepo okrasno drevo, je tudi vse-stransko zdravilen.
Največkrat ga uporabljamo za ožilje, revmo, vneto grlo, za celjenje ran in ozebline.
Spomladi nabiramo CVETOVE, ki jih namočimo v domače žganje in pustimo stati na soncu tri do štiri tedne. S to tekočino /tinkturo/ zdravimo boleče noge in revmo. Rahlo vmasiramo na boleče mesto ali namočeno gazo položimo na noge.
Čaj iz SKORJE in PLODOV zdravi drisko, notranje krvavitve, beli tok in prostato.
Kopel iz LISTOV in PLODOV zdravi revmo, ozebline.
Liste in plodove narežemo in skuhamo.
PLODOVE v jeseni naberemo, olupimo, dobro posušimo in zmeljemo v droben prah. Lahko ga spet namočimo v žganje, pustimo nekaj časa stati in uporabljamo za boleče noge, revmo in ozebline.
Zinka Jordanov
mmmmmë
NAČRT IZLETOV IN PRIREDITEV DU ŽERJAVČKI - TRZIN do konca leta
o 21.10.- izlet na zreško Pohorje - Rogla
oktober - skupinski ogled operne predstave o 18.11.- izlet - martinovanje o november - skupinski ogled dramske predstave « 16. 12. - vsakoletno novoletno srečanje
Člane društva prosimo, da podatke uporabijo za načrto-vanje svojih dejavnosti in da se za posamezne prireditve pravočasno prijavijo. Vabilo velja tudi za člane družin in simpatizerje.
POVADILO K PEVSKEMU ZBORU ŽERJAVČKI
V Trzinu v sklopu Društva upokojencev Zerjavčki deluje mešani pevski zbor, ki vabi v svoje vrste vse pevce (ne glede na starost so dobrodošli vsi) iz Trzina in okolice. Vaje so vsak četrtek ob 19. uri v sejni dvorani stare osnovne šole Trzin. Stara šola stoji ob Mengeški cesti 22, v njej pa so tudi prostori vrtca Palčića. Ob vsaki vaji pevci pojejo po dve uri, vmes pa imajo tudi kratek odmor.
Pričakujemo vas in se veselimo srečanja z vam i!
Mešani pevski zbor Društva upokojencev Žerjavčki
drobnega brušenega stekla - delo čeških mojstrov. Odpeljali smo se na »Geos«, geometrično središče Slovenije, nato pa tudi na ogled znamenite 2500 let stare vaške situle. V gostišču »Mrva« so nam postregli z obilnim in okusnim kosilom. Imeli smo prije-ten in zanimiv izlet po naši bližnji okolici. Izlet je pripravil in vodil Franci Bardorfer.
Franc Pavlič
STRELSKO DRUŠTVO TRZIN - 50 LET
ZAČENJA SE NOVA STRELSKA SEZONA
ŽERJAVČKI NA IZLETU V
NEZNANO
Takoj po oddhodu iz Trzina smo izvedli anketo - ugibanje, kam nas vodi pot v neznano! Odpeljali smo se proti Ljubljani in ugibanj je bilo res veliko. Na rondoju Tomačevo smo obrnili proti Dolenjski, torej proti morju ne gremo. Nihče ni uganil, kje je naš glavni cilj. Navrgel sem še nekaj podrobnosti in tri udeleženke so tokrat kot iz topa izstrelile: »Va-če!«. Prva je bila gospa Zlata Reiter, takoj za njo pa sta uganili še dve boljši poznavalki naših krajev. Nagrade so dobile po kosi-lu. Z dolenjke smo zavili proti Bogenšperku in se mimogrede ustavili na kavici v gostišču Štorovje. V gradu Bogenšperk nas je čakal vodič, ki nam je v dobri uri podrobno razkazal grad in představil nekdanje dogajanje na njem (Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske I. 1689, prvo tiskamo iz I. 1678 itn.) Pot nas je vodila dalje, v Litiji preko Save do vasi Vače. Mlada vodička nam je najprej v cerkvi razkazala božji grob, izdelan iz
Strelsko društvo Trzin pričenja novo sezono 2003/04 z obema ekipama v 1. slovenski ligi. Če smo v preteklih letih že okusili nastopanje med elito v disciplini s pištolo, bomo le-to letos okusili tudi v disciplini s puško. Sprva bo to verjetno boj za obstanek, ob doseganju rezultatov iz pripravljalnih tekmovanj pa lahko računamo celo na uvrstitve na sredino lestvice.
V »pogonu« bo tudi letos 25 strelcev, ki bodo ob 1. ligi nastopali še v 2. ligi s pištolo, 3. ligi s puško in pištolo, mlajši střelci bodo v obeh disciplinah nastopali v I državni mladinski ligi. Torej bo tudi letos sezona naporna, obetajo pa se nam tudi nastopi na mednarodnih tekmovanjih: Pokal Mladost v Zagrebu, Pokal den Haag v Haagu, mednarodno prvenstvo v Rušah in Mariboru. Vsekakor pa bomo veseli vsakega povabila drugih organizatorjev. Ponovno priča-kujemo nastope v reprezentanci Slovenije, kjer so si v preteklih sezonah že nabírali izkušenj mladinka Špela Mušič, članica Andreja Blažič, član Srečko Vinko ter po psihofizičnih testih sodeč ena najbolj perspektivnih mlajših mla-dink Urška Berlič. Vsi ti střelci so pod budnim očesom selektorjev, ki se v zad-
Tudi letos smo sezono začeli s přípravami na hrvaškem otoku Krk, in sicer v Malinski, kjer so nas domačini ponovno izredno lepo sprejeli in nam nudili ugo-dje za zelo uspešne priprave na streliš-ču, izmenjali smo si izkušnje in napotke o pripravah na večja tekmovanja, saj prav iz Malinske izhajajo velika imena, kot so Josip Čuk in Dean Vignjevič. Čeprav so bile priprave namenjene predvsem treningom in napotkom za novo sezono, pa smo si privoščili tudi nekaj zabave in tako střelcem vlili novih am-bicij za delo naprej.
Več o prvih tekmovanjih in rezultatih pa v naslednji številki. Lep strelski pozdrav.
Damijan Klopčič
njem času veliko ustavljajo v Trzinu in z našim novim trenerjem Alešem Kosmač us-klajujo treninge. Skupaj z nami se veselijo novih prostorov in 12- mestnega strelišča, saj je le to pogoj za delo naprej.
Če smo v preteklih letih hvalili napredek članov Jerneja Adlešiča in Boža Habjana, ki sta tudi letos pridobila na rezultatih, seje vestnost in marljivost obrestovala mladincu Borutu Kovaljevu, ki je bil izbran v trojko nadarjenih mladih strelcev in so od podjetja COAL d.o.o. přejeli najnovejšo puško
znamke Walther LG-300alu in podpisali pogodbo o enoletni brezplačni uporabi opreme z možnostjo odkupa.
Novice iz ŠD Trzin
KOŠARKA
Trzinska ekipa košarkarjev je v septembru nadaljevala z rednim delom tekmovanja ljubljanske košarkaške lige. V septembru sta bili tako odigrani dve tekmi, z Ekipo X in z ekipo Šiška. Obe ekipi sta bili za Trainee prešibak nasprotnik, saj so jih trzinski košarkarji z atraktivno igro in hitro košarko brez večjih težav premagali. Na koncu rednega delà tekmovanja je tako Trzin dosegel drugo mesto v skupini B ter se z enim samim porazom uvrstil v razigravanje za višjo ligo. Prvo tekmo razigravanja so Trzinci igrali z neposrednimi nasprotniki iz skupine A, in sicer z ekipo SRC.si. Prvi polčas dvoboja med SRC.si in Trzinom je obetal ponovno zmago naših košarkarjev (z dobro obrambo in hitro igro so z lahkoto dajali koše), v dru gem polčasu paje zmaga splavala po vodi. Ekipa SRC.si je namreč močno spremenila svojo taktiko ter z oz-ko obrambo popolnoma onemogočila igro Trzincev pod košem. Poleg tega so imeli trzinski fantje katastrofalen met, tako je ekipa SRC.si rezultat izenačila. Do konca tekme pa so ob izenačitvi ostale le še tri sekunde.
Po prekršku Trzincev, ki so bili žc v bonusu, sta sledila dva meta. Košarkar ekipe SRC.si je dal en koš in s tem premaga! Trainee za eno samo samcato točko. Trzinci so v dvoboju s SRC.si pokazali iz-redno slabo igro. v košarkarskem žargonu bi dejali, daje imel koš pokrov (ko ne gre, pač ne gre).
Drugo tekma razigravanja so Trzinci odigrali proti ekipi Role bar. To ekipo pa so sestavljali izkušeni košarkarji, ki so nasto-pali še v ligi nekdanje Jugoslavije. Kljub temu da so se naši dobro upirali, so morali na koncu priznati premoč nasprotnika. Tekma je bila vseeno pravo nasprotje tekme proti SRC.si, saj so Trzinci uspeli igrati svojo igro, in sc v obrambi borili kot risi, zaradi česar je prišlo tudi do nekaj poškodb. Že v uvodnih minutah seje poš-kodoval Stadler Boštjan, proti koncu tekme pa jo je v oko skupil Pevc Grega (oběma želimo dobro okrevanje). V četrtek, 14.10.2003, ob 18.20 pa Trzinci igrajo zadnjo tekmo razigravanja, uvr-stitve v višjo ligo pa, žal, ne morejo več doseči. Po končanem razigravanju sledijo šc tekme združene lige, kjer se ekipe bori-jo za prvaka Ljubljane. V to tekmovanje so se uvrstile ekipe, ki so dosegle prva tri města v svoji skupini, vanj pa se prene-sejo medsebojni rezultati žc odigranih te-kem. Po tekmah trzinske košarkarje prijazno pogostijo v Ferari Baru, v Trzinu.
Košarkaška ekipa ŠD Trzin
Stojijo: Zajc Boštjan, Pevc Grega, Lenarčič Janez.Trtnik Tomaž, Polanc Primož, Erčulj Matjaž, Florjanc Nejc,
Klečijo: Gustinčič Jernej, Šifrer Aleš, Lopatič Jaka, Gorupič Gorazd, Stadler Boštjan.
Redni del:
ŠD TRZIN : EKIPA X	58	33
ŠD TRZIN : ŠIŠKA	62	31
Lestvica po rednem delu:		
1. KAJAGROSUPUE 8 8	0 399 :	255
2. ŠD TRZIN 8 7	1 396 :	286
3. LEDO ČIPER 8 5	3 312 :	296
Razigravanje za višjo ligo:		
ŠD TRZIN : SRC.si	40:41
ŠD TRZIN : Role Bar	48:56
Lcstvica razigravanja:
		1.	Role Bar
		2.	Src.si
		3.	Kaja Grospulje
144	16	4.	Trzin
110	15	5.	STRMI & PESO
16	13	6.	Ledo Čipers
Sponzorji:
Utrip Trzin, Pevc d.o.o., Ferari Bar, Občina Trzin
Mateja Erčulj
Športno društvo obvešča vse člane in simpatizerje društva, da bo
občni zbor društva
13. novembra,
na Mengeški 22, ob osmih zvečer.
NOGOMET
Bistro Svecka ML. - Mladost 3:6 (1:4)
Odigrano dne:01.09.2003 ob 18:30 Kraj:ŠRC Ježića
V prvem kolu jesenskega dela prvenstva smo bili priča najvcčjemu presenečenju Ietošnje lige. Zadnjeuvrščena ekipa Mladost Trzin z do sedaj najslabšim napadom in z le 11 doseženimi goli na devetih lekmah je premagala prvouvrščeno Bistro Svečko z dosedaj naj-boljšo obrambo, kije v devetih kolih přejela le 13 golov. Zmaga ni bila takšna, kot to občasno uspe kakšnim "outsiderjem", da nekako po sreči daš en gol, potem pa "bunker in nabijanje v koruzo" do konca tekmc. Tokrat je Mladost zmagala prepričljivo. Bistro S več kaje tekmo začela tako kot ponavadi. Z veliko podajami so posku šali priti do priložnosti. Žogo so imeli več v svojih nogah, a v uvodnih minutah niso uspeli ustvariti kakšne izrazite priložnosti, potem paje prišla 8. minuta in iz akcijc, ki ni bila videti nevarna, so povedli 1:0. Mladost je po golu začela malo bolj konkretno pritiskati proti golu nasprotnika in v 11. minuti seje Sašo Videnovič po podají Dušana Strmčnika znašel sam pred vratarjem in le za malo zgrešil gol. Očitno je tokrat Ie naravnal nogo, kajti sledila sta dva napada v 14. in 16. minuti, ki ju je Sašo Videnovič rutinirano zaključil in že je Mladost vodila z 2:1. Igralci Bistroja Svečka so viděla, da tokrat ne bo šale, in so pritisnili malo resneje. To je bila priložnost, da seje v golu Mladosti izkazal mladi čuvaj mreže Iztok Plcvelj, ki je vskočil namesto do zdaj standardnega Gašperja Ogorelca. Z nekaj odličnimi obrambami je preprečil, da bi Bistro svečka ogrozila vodstvo Mladosti. Kljub pritisku Svečke, je Mladost še vedno prihajala do priložnosti, saj so morali nasprotniki ob vse resnejših pritiskih v obrambi puščati več prostora. V 18. minuti jc Borut Papič spet v ogenj poslal dvakratnega strelca na tej tekmi, a je šla žoga preveč levo v sam kot igrišča. Koje že kazalo, daje akcija propadla, je Sašo Videnovič žogo z levico poslal v loku prek vratarja pred prazen gol, kjer se je lepo odkril Luka Gubenšek in z glavo zadel za 3:1. To je povzročilo prve znake nervoze pri nas-protnikih, ki so del pozornosti, ki sojo prej namenjali igri, posvetili iskanju krivca za napake v igri. To je Mladost izkoristila, saj je v enem izmed napadov Borut Papič presenetil obrambo Svečke, saj smo vsi pričakovali podajo, on paje z zvitim strelom ob stativi zvišal rezultat na 4:1 in postavil rezultat prvega polčasa. S tem je zadel prvič v letošnji ligi in upamo, da se mu bo zdaj odprlo, kajti njegove gole smo že kar pogrešali. Drugi polčas so igralci Bistroja Svečka začeli še odločneje. Pričakovali so, da takšna ekipa kot je Mladost pač ne zmore kaj več, daje bil to njen maksimum in da bodo zdaj oni postavili stvari na svoje mesto in pokazali, kdo je "gospodar" v I. ligi Bežigrad. To je bila spet priložnost za mlađega vratarja na golu Mladosti, da seje še nekajkrat izjemno izkazal. Med vse pogostejšimi naleti Svečke paje prišlo spet do zadetka na nasprotni sirani. V hitri akciji v 28. minuti sta pobegnila mladi Ši-frer in Sašo Videnovič. Šiťrer je lepo podal pred gol, Videnovič pa je žogo porinil v mrežo ter s tem povedel Mladost v vodstvo s 5:1, sam pa dosegel hat-trick. Ta razultat je bil Svečki znak za alarm iii odločili so se še za zadnjo možnost, ki bi jih lahko rešila, saj pri štirih golih zaostanka niso imeli več kaj izgubiti. Vratarja so poteg-nili iz igre in namesto njega je vstopil še šesti igralec. Zdaj seje igra odvijala Ie še na polovici Mladosti, a kljub lemu je bila večina poskusov Svečke ncuspešnih, saj seje Mladost zelo disciplinirano branila, ob tem pa tudi prežala na kakršnokoli možnost za strel proti pražnému golu Svečke. V 34. minuti je Svečki vendarle uspelo spraviti eno žogo v mrežo za 5:2. Kmalu zatem je Mladost izvedla nov napad in visoko žogo, kije letela proti praznim vratom, je igralec Bistroja Svečke Dalibor Markovič izven kazenskega prostora zaustavil z roko. Dosojen je bil samo prosti udarec za Mladost in nič drugega (!?!?). Tudi v zadnjih minutah je Svečka nadal-jevala z obleganjem gola Mladosti, za katero paje Dušan Strmčnik v 36. minuti eno odvzeto žogo uspel usmeriti čez celo igrišče v gol nasprotnika za 6:2. Upi Svečke so bili zdaj dokončno pokopani. Padec koncentracije pri obrambi Mladosti je v zadnjih trenulkih
tekme omogočil Svečki še en zadetek za končni rezultat Bistro Svečka : Mladost 3:6. V poročilu so bile omenjene v glavnem napadalne akcije, treba paje povedati, daje tudi obramba Mladosti delovala izredno homogeno, še posebej pa se je v obrambnih nalogah izkazal Matic Kociper, ki je igralcem Svečke odvzel precej žog in svojim napadalcem omogočil protinapade, iz katerih so tokrat tako uspešno dosegali zadetke. Pohvalo si tokrat zaslužijo prav vsi igralci Mladosti, saj so prepričljivo premagali do zdaj vodilno ekipo lige in jo poslali domov s šestimi "kosi v gajbi".
Komentar Sašo Videnovič (Mladost).
Objavljeno na: http://www.kapodolxonVLj_Bezigrad_l_liga/2003/match000075.html
Mladost ■ Mapone 5:0 (3:0)
Odigrano dne:08.09.2003 ob 19:15
Kraj:ŠRC Ježića
Gledalcev:4
Sodnik(i)::Andrija Petrovič Povzetek tekme:
Končno smo dočakali 11, kolo in veliki derbi začelja med ekipo Mladosti Trzin in Mapone, ki sta še lani nastopali pod skupnim imenom Mapone. Tekma se je odvijala v soju žarometov in prijetnem večernem dežju. Gledalci so bili temu primerno le štirje, kljub temu pa so pripravili izvrstno vzdušje. Naj omenim, daje šio za prikupno navijaško skupino Mladost Ultras. Mapone je na tekmo přišel z nekoliko slabšo trenutno formo, medtem koje Mladost v očitnem vzponu, saj končno nastopa zdrava in s popolnim moštvom. Za vodilno ekipo, kije padla v prejšnjem kolu, je tokral klonil še Mapone. Tekma seje začela v skladu s pričakovanji. Previdno, brez večjih priložnosti in medsebojnem spoštovanju nasproinikov. Po kakšnih petih minutah pa so tribune prvič eksplodirale. Sale Videnovič, prekaljeni legijonar Mladosti, je s strelom po tleh in nekoliko s strani prvi načel mrežo gostov. Veselje se še ni poleglo, koje Sale ponovno v svojem slogu z močnim, vodenim projektilom povišal vodstvo na 2 proti 0. To paje bilo za razgrete navijače že nekoliko preveč in na igrišče je priletelo nekaj pirotehničnih izdelkov. Tekma je bila za dve minuti prekinjena in ko je dež pogasil še zadnji dim, je avtorita-tivni sodnik Petrovič dovolil nadaljevanje tekme. Mladost je kmalu za tem preko mlađega Gubenška in pravi odbojki povišala vodstvo na visokih 3 proti 0. Rezultat je do polčasa suvereno obdržala, obe-nem pa zadela še vratnico. Ob polčasu je Mapone poskušal z nekoliko spremenjeno taktiko pokrivanja po celem igrišču in menjavo vratarja. Tako je med vratnice stopil izkušeni Povše, kije v preteklosti s svojimi bravurami že večkrat navdušil. Na tem mestu velja omeniti, da je Mapone nastopil brez svojega prvega vratarja, ki je na preizkušnji v češkem Brnu pri tamkajšnjem drugoligašu. Mladost je še naprej kontrolirala položaj na igrišču in kljub nekaj nevamim ak-cijam nasprotnika brez večjih težav držala rezultat. Še več. Po hitrih akcijah, uigranih na treningih, je rezultat preko mlađega Šifrerja in nekoliko manj mlađega Papiča povišala na zanesljivih in neubranl-jivih 5 proti 0. Tekma je bila s tem odločena in obe moštvi do konca tekme ništa prikazali več tako dobre igre. To je botrovalo tudi prvim žvižgom in psovkam s tribun, ki pa so se takoj po zaključnem žvižgu sodnika sprevrgle v prisrčen aplavz na odprli sceni. Posebej velja omeniti vnovično izvrstno branjenje vrat domačega vratarja Plevelja, ki iz tekme v tekmo dokazuje, da mu tri leta v tujini niso škodila.
Rok Pintar (Mladost Trzin)
Objavljeno na: http://www.kapodol.com/Lj_liezigrad_l Jiga/2003/m.itch000075.li<ml Naslednje tekme:
15.09.2003 Parodija Bar - Mladost 1:4 (0:3)
Komentar na: http://www.kapodol.conVl..j_Bezigrad_l_liga/2003/maich000092.html
22.09.2003 Mladost - Sunrise Pub 1:2 (0:1 )
Komentar na: bttp://www.kapodol.com/Lj_Bezigrad_l_liga/2003/match000099.html
29.09.2003 Ruski Car - Mladost 1:1
06.10.2003 Mladost - Metropol 4:0 (1:0)
Lestvica:					
Ekipa	T	Z R P	DG	PG	To
1. Bistro Svečka ML.	15	14 0 1	58	26	42
13. Mladost	15	4 3 8	32	35	15
16. Mapone(-l)	15	1 3 11	35	73	5
T tekme P poraz		PG přejeti goli			
Z zmage DG doseženi goli		To točke			
< remi					
Sveže novice o ekipi na: htlp://w ww.kapodol.com/Lj_Bczigrad_ I _liga/2003/index. html
AVTOMATSKA VRATA
2 DALJINSKIM ODPIRANJEW
Testenova 69,1234 Mengeš Tel. 723-02-70, fax 723-02-75 GSM 040/730-275 e-mail: elshop@siol.net http://www.elshop-sp.si
SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA
^ Crawford
GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA, NAKLADALNE PLOŠČADI
V
CISTILNI SERVIS!
STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI !
•	ČIŠĆENJE STEKLA
•	TALNIH 08L0G
•	OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOU, JOGIJI...)
•	GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSE8NIH IN TOVORNIH VOZIL
•	STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA
•	STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA...
IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL!
•	LAM. ZAVES IN ŽALUZIJ
•	ROLOJEV
•	ZATEMNITVENE TERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE
SLIKOPLESKARSKE STORITVE!

clean beat d.o.o.
Pod gozdom 17, 1236 TRZIN
tel/fajc: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 / 630 - 671
e-mail: samo.music@siol.net
NEtíAJ ZAMiMIViH VPRASA1XJ
Če je plavanje dobro za postavo, kaj delajo kiti narobe? o Zakaj je limonada večidel sestavljena iz umetnih snovi,
pomivalni cet pa iz čisto pravih limon? o Živijo poročeni dlje, ali se jim le tako zdi?
S kakšno hitrostjo potuje tema? « Zakaj imajo 24 ur odprte bencinske črpalke ključavnice na vratih?
o Zakaj so v letalih reševalni jopiči in ne padala?
Čc je črna skrinjica neuničljiva, zakaj ni potem celo létalo zgrajeno iz enakega materiala? o Čc olivno olje prihaja iz oliv, od kod prihaja "baby-oil"?
o Kam odvržeš koš za smeti?
o Imajo radioaktivne mačke 18 življenj?
« Če bi lahko hodil skozi zidove, ali ne bi padcl skozi tla?
Kdor je lep kot opica, prijazen kot medved in radodaren kot pes,
se mu ni treba pritoževati nad preveč obiski.
Kadar pogreši starec, se reče, da ga je pamet zapustila; kadar mladec, se reče, da ga še ni pamet srečala.
Korejski
'H> »iď -H/
T k
an ine
Trgovsko in proizvodno podjetje d.o.o. Trzin I0C Trzin, Brezovce 8,1236 Trzin. Slovenija
V lastni maloprodaji, do 30.10.2003 ponuja vse tkanine po znižanth cenah:
•	Rebrasti elastični in neelastični žamet (velika izbira), enobarven in tiskan termovelur, bombažna pletiva po 10 % niûji ceni
•	Vrhunsko blago za plašče in umetna krzna po 30 % nižji ceni
•	Vse ostale tkanine po 50 % nižji ceni.
Odprto od 8.00 do 19.00 0b sobotah od 8.00 do 13.00
Vabi vas MARKA, d.o.o., o,cr,

Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjein mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o lem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 564 18 73). Pokličiie Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
24.	10.	16.00 PGD Trzin	Dan odprtih vrat
25.	10.	10.00 TD Trzin	Tržnica pred Vinotočem Uršič (pridelki iz vrtov in njiv in dobrote trzinskih gospodinj)
25.	10.	11.00 PGD Trzin	Dan odprtih vrat -
26.	10.	7.00 MO PD Onger Trzin	Kanonir - Plešivec (1801 m) - Planina Brsnina
31.	10.	PD Onger Trzin	Slap Rinka - Okrešelj (1396 m) - Savinjsko sedlo (2001 m)
8.	11.	10.00 TD Trzin	Tržnica pred Vinotočem Uršič (pridelki iz vrtov in njiv in dobrote trzinskih gospodinj)
15.	11.	MO PD Onger Trzin	Zalog - Debni vrh (530 m) /nočni pohod/
18.	11.	DU Žerjavčki	Iziet - martinovanje
22.	11.	PD Onger Trzin	Izlet na Mavrinc (1562 m)
28.	11.	18.00 TD Trzin	Večer slovenske pesmi in folklore in podelitev priznanj za cvetoče balkone in vrtove
v Kulturneni domu v Trzinu
oktober november
16 12.
NAPOVEDUJEMO:
DU Žerjavčki DU Žerjavčki DU Žerjavčki
18. 12. 18.00 PDOnger Trzin
skupinski ogled operne predstave skupinski ogled dramske predstave vsakoletno novoletno srečanje
XX. redni volilni občni zbor in novoletno srečanje članov društva
december december
Obvestila:
MO PD Onger Trzin Kranjska reber MO PD Onger Trzin Izlet v neznano
Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek (Planinski kroiek za osnovnošolce (razredna stopnja) vsako sredo od 16.00 do 17.00 (učilnica - likovni pouk), srečanja za dijake in studente vsak drugi četrtek v mesecu od 20. do 22. ure v društveni hišici). Ostali razporedsi lahko ogledate na str. 31.
Pohodi članov DU Žerjavčki se bodo v septembru ob četrtkih začenjali ob 8. uri izpred trgovine Mercator v Mlakah l'onedeljkova srečanja bomo od 29. septembra imeli v klubskih prostor ih (stara šola) kot običajno, to je ob 16. uri
Clane društva prosimo, da podatke uporabijo za načrto-vanje svojih dejavnosti in da se za posamezne prireditve pravočasno prijavijo Vabilo velja tudi za člane družin in simpatizerje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naSe drage mame, babice in prababicc
LJUDMILE KRALJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. darovane sveče, cvelje in svece maše. Hvala gospodu župniku Pavletu Knu za poslovilni obred. Hvala gasilccm in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli.
Vsi njeni
Tisti, ki nimajo nobenih zaslug, ne morejo soditi o drugih, tisti, ki jih imajo, tega sploh ne poskušajo.
Kitajski
Kaj pomaga, da je svet širok, če je čevelj pretesen. Kaj ti pomaga, da med ljudstvom vlada mir, če je žena prepirljiva.
Cistilni servis
Depala vas d.o.o.
Oepala vas 5, Domžale
Tel.: 01/ 72 41 657,041/ 695 339,01/ 72 42 489
Ćistimo: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Pndemo na dom. po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Cistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim partorišćem. Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h. ob sobotah od 8h do 13h.
Cistilni servis
Dobeno 75,1234 Mengei
Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si
Da bo jesen res zlata, vam v naši banki nudimo:
Potrošniškc kredite
• po izredno ugodnih obrestmh merah z odplaťilom do 84 mesecev 1 za naše zveste stranke, ki z nami poslujejo preko osebnih računov, ponujaino možnost najeba kredita brez zamudnega potrjevanja obrazcev, s fiksnim obrokom in z minimalnimi stroški odobritve tudi do 60 mesecev • NOVO v naši ponudbi - potrošniški krediti z valutno klavzulo
Stanovanjske kredite
•	svetujemo in pomagamo vam najti najugodnejšo linančno rešitev za nakup, gradnjo ali preureditev vašega doma
•	varčevalcem, ki so v Banki Domžale sklemli pogodbe o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, nudimo možnost pndobitve kredita že po dveli letih varčevania
•	smo najugodnejši ponudniki stanovanjskih kreditov z valutno klavzulo
•	odlikuje nas kratek odziven čas ter prijazna in osebna obravnava strank
(/O ) banka domžale
Banka za vas