ijLOVENCI ! Dajte svoj glas KPI, za preokrel na levo in za obrambo naših narodnostnih pravic !
l'OSEBNA IZDAJA - Leto v.
>r
'614) - Trst - 5. aprila 1963	30 lir
Socdlz. In abb post. - Gruppo I
Nov uspeh sovjetske vesoljske znanosti:
ifl
H
LO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
n ga v ra» m
li Krščanka demokracija ope-j. l3 takoimenovani «gospodarski I^ež», od katerega naj bi " >!Mj velike koristi vsi držav-h Ja^j Demokristjani mnogo o ipyorijo tudi o industrijaliza-v F'i' naše dežele in o gospo-() ”afski programaciji. Toda, za ps ki živimo v tej deželi, za lr°ke ljudske množice toliko ' Pevanega «čudeža» ni. Če bi
I	«čudež» v resnici obstajal,
a	bi ga videli, ga otipali
II	v njem srečne je živeli. Če bi 1 čudež v resnici obstajal, po-
0	bi tudi število prebivav-u pa dežele naraščalo. Toda teli 3 ni, odnosno, dogaja se nas-ie r°tno. Naši ljudje-domačini
dhajajo. In kar je najbolj memirljivo je to, da odhaja f dežele najbolj kvalificirana P kmečka delovna sila. v { Uradne statistike zelo zgo-JJno potrjujejo naše gornje e '"ditve in ne truditev tistih, ki ! Pvore o «gospodarskem čude-N Od leta 1951 do 1961 je ’ |.pvilo prebivavcev dežele Ju-( 'Iške krajine - Furlanije na-| Rovaio od 1.226.121 na L^.222. Povprečni italijanski L edržavni prirastek v tem ča-i Je bil 6,22%, toda v naši e?-eli se je, kljub vselitvi šte-, 9ih Istranov in družin drenih civilnih in vojaških hkcionarjev, število prebi-pVcev zmanjšalo za 1,8%. i. Da v naši deželi takoimeno-i- anega «gospodarskega čude-ni, nam potrjujejo tudi po-atki o brezposelnosti. Če bi o-nenjeni «čudež» stvarno obli tajal, bi v deželi prav gotovo ti k-1 bilo okrog 30.000 hrezposel-». ‘h ljudi.
T'udi statistike o delovni si-zaposleni v industriji in v /^gih panogah gospodarstva ir^jujejo, da smo na slabšem Vj!' v drugih industrijsko raz-I 'h deželah in torej pod sploš-131 italijanskim povprečjem. t Zadnjih desetih letih se je -f evilo zaposlenih v industriji l*1 _v deželi) povečalo za 20%, v " .,•/ 'stu samem se je število celo ^Ppttjšalo, dočim znaša pov->i,°Ln° italijansko povečanje aii*,j.r°g 32%. Zaposlitev na podori- JU trgovine v deželi se je
1	vi ^dnjih desetih letih povečala nafp| ?krog 15%, dočim znaša
Oyno vsedržavno povprečje _At>t 32%. Pri vseh teh štabni' " moramo bneti pred i 1 dejstvo, da je v povoj-
nem času prišlo tudi v Italiji do velikih sprememb, da so množice kmečkega prebivav-stva zapustile vasi in kmetije, zlasti v gorskih predelih, in se zaposlile v industriji, zlasti v velikih mestih in novih industrijskih naseljih. Ta splošni pojav je zelo poznan tudi v naši ožji okolici, v naših vaseh, kjer je med mlajšo generacijo le malo takih, ki se še ukvarjajo s kmetijstvom ali samo s kmetijstvom.
Kar se tiče povprečnega dohodka pa je pri nas položaj naslednji : V letih 1951-61 sc je pri nas dohodek na piebi-vavca povišal od 100 na 153, v drugih industrijsko razvitih italijanskih pokrajinah pa se je ta dohodek povišal na 179 (leta 1960). Da smo tudi v tem pogledu nazadovali, nam potr-jueje dejstvo, da je bil pri nas leta 1951 dohodek na prebivav-ca višji od splošnega italijanskega povprečja, danes pa je man jši in to ne le od sedanjega splošnega italijanskega povprečja, marveč celo od stanja leta 1951.
Iz vsega tega lahko pridemo do zaključkov, da tudi če so na našem področju nastale nekatere nove industrije, da četudi je tu pa tam prišlo do določenega napredka, od vsega tega nimajo koristi široke l judske množice ampak le nekatere skupine ; da je prišlo do občutne razlike med splošnim vsedržavnim povprečjem in povprečjem pri nas ; da se zlasti kmetijstvo pri nas nahaja v zelo hudi krizi, in predvsem na hribovitih področjih ; da se je zmanjšala teža državne industrije in se povečala teža monopolov ter da so se množice delovnih ljudi izselile iz dežele predvsem zaradi slabih ekonomskih razmer.
Navedli smo le nekaj podatkov o današnjem stanju v Trstu in v deželi Julijski krajini-Furlaniji. Lahko bi nadaljevali z naštevanjem podobnih podatkov, lahko bi segli celo v podrobnosti, toda že to, kar smo tu navedli zelo zgovorno in neizpodbitno potrjuje, da pri nas v resnici ni mogoče govoriti o takoimenovanem «gospodarskem čudežu», ki ga demokristjani s tako vnemo opevajo.
Volilna
zborovanja
Na Tržaškem
SOBOTA 6. APRILA :
Na Školjetu ob 16. uri, govori Marija Bernetič, v Cerovljah ob 19. uri, govori Lucjan Padovan, v Pod-lonjerju (Nova cesta) ob 19. uri, govori Vera žužek, v Borštu ob 20. uri, govori Vidali in na Kontovelu ob 20. uri, govorita Marija Bernetič in Arturo Calabtia.
NEDELJA 7. APRILA:
Na trgu Garibaldi ob 11. uri, govori kandidat za poslanshj zbornico Pino Burlo; v Barkovljah (ul. Perarolo) ob 11. uri, govori Jelka Gerbec ; v Padričah ob 16. uri in v Gropadi ob 17. uri, govori Karel Ši-škovic, v Saležu ob 16,30, govori Dušan Furlan ; v Medji vasi ob 17,30, govori Marija Bernetič.
PONEDELJEK 8. APRILA :
V	Ricmanjih ob 20. uri, govori poslanec Vidali ; na Konkonelu ob 20. uri, govorita Marija Bernetič in Paolo Sema; v ul. delle Cave pri Sv. Ivanu ob 20. uri in v Mavhinjah ob 20. uri.
TOREK 9. APRILA:
V	Trebčah ob 20,30, govori Franc Gombač in v Skednju (pred baron «Sport», ob 20. uri.
«
LUNIK IU
Ta leden so sovjetski znanstveniki in tehniki izstrelili novo vesoljsko raketo proti Luni. Raketa se imenuje «Lunik IV». V njej je avtomatska postaja, ki tehta 1442 kg.
Po presledku treh let in pol je Sovjetska zveza zdaj poslala četrto vesoljsko raketo proti Luni, s Čimer nadaljuje neposredno raziskovanje tega spremljevalca Zemlje. Dejstvo, da nosi raketa avtomatsko postajo z rekordno težo 1422 kg, kaže, da se je začela nova etapa v sovjetskem raziskovanju Lune.
Prvo sovjetsko vesoljsko raketo so poslali na Luno januarja 1959. leta. Letela je mimo Lune in prišla v tir okrog Sonca med Zemljo in Marsom. Tretja sovjetska raketa pa je oktobra 1959. leta obkrožila Luno, fotografirala njeno z Zemlje nevidno stran in poslala posnetke na Zemljo.
Teža «Lunika IV» kaže, da so sovjetski znanstveniki in tehniki dosegli nov velik uspeh v raketni tehniki, saj jim je uspelo poslati v vesolje skoraj poldrugo tono instrumentov. Tako kakor tedaj, ko
so poslali avtomatsko medplanet-no postajo proti Veneri, 12. februarja 1961, in avtomatsko med-planetno postajo proti Marsu, L novembra 1962, je tudi sedanja raketa startala z zemeljskega sput-nika, ki so ga poprej poslali v krožni tir.
Primerjava med težo doslej izstreljenih sovjetskih avtomatskih postaj proti bližnjim planetom nam pokaže, da je «Lunik IV» o-premljen z veliko večjim številom bolj preciznih instrumentov kot prejšnje. Postaja, ki so jo poslali na Venero, je bila težka 643,5 kg, medtem ko je postaja, ki še vedno leti proti Marsu, težka 893,5 kg.
Partizansko srečanje
v Steverjanu
V nedeljo 7. aprila ob 16. uri bo v Steverjanu (gostilna «na Gradu») srečanje slovenskih partizanov, ki ga organizirata bivša partizanska komandanta Giovanni Padoan-Van-ni in Mario Fantini-Sasso. Navzoč bo tudi Mario Lizzero-Andrea.
Pogovor z volivci
«KATOLIŠKI GLAS» in «DEMOKRACIJA» sta nam ta teden «posvetila» mnogo prostora. Razum Ijivo, saj so volitve že prav blizu. Kaže, da sta si omenjena lista postavila za cilj: povzročiti čim večjo zmedo i- vrstah slovenskih volivcev. Zato sta predvsem proti nam naperila svoje puščice. In ker jima manjkajo konkretni argumenti, sta se postulila raznovrstnih podtikanj, in namigovanj, ki pa, seveda, nimajo prav nobenega solidnega temelja.
To, kar pišeta omenjena lista nas sili k polemiki. Toda mi danes nimamo časa z.a polemiziranje. Zavedamo se dejstva, da bi bilo polemiziranje s tistimi, ki nimajo prav in ki zasledujejo aoločene dvoumne cilje, brezplodna. Zavedamo se tudi dejstva, da s polemiko ne bo mo nikamor prišli ter da z njo ne bomo nikoli rešili naših notranjih slovenskih problemov in ne splošnih problemov, ki se pred nas postavljajo. Zavedamo se tudi dejstva, da se predvsem sovražniki našega naroda zelo vesele preklan ja v vrstah naše narodne manjšine. In
OOOOOOOOUOUOOOOOOOOOOOOOUOUOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQ
Novice iz tujine
V Guatemali je bil v izveden državni udar. Vojska je na ukaz o-brambnega ministra aretirala predsednika republike ter ga nato izgnala iz dežele. Na mesto civilne vlade je prišla vojaška vlada. Njen prvi sklep je bil oklicanje obsednega stanja v državi, izgnanemu predsedniku so vojaški poglavarji očitali, da je preveč naklonjen komunistom. To seveda ni bilo res, saj je bil prav odstavljeni predsednik eden izmed najbolj protikomunistično nastrojenih vladarjev v Srednji Ameriki ter eden izmed podpisnikov zloglasne izjave ameriških diktatorjev, ki zahteva energične ukrepe proti komunistom in proti Kubancem še posebej.
Mehiški predsednik Lopez Mateos je bil le dni na uradnem obisku v
Jugoslaviji. V Beogradu so visokemu gostu priredili veličasten sprejem. Med obiskom so bili tudi važni politični razgovori. V poročilih o razgovorih je bilo poudarjeno, da so «z zadovoljstvo ugotovili skupne ideale, ki navdihujejo obe državi v vsem, kar zadeva mir, ublažitev mednarodne napetosti, opustitev atomskih poskusov in razorožitev — vse to z namenom, da bi dosegli takšno atmosfero na svetu, v kateri bi lahko vsi narodi razvijali svojo aktivnost in svoje konstruktivne sposobnosti». Obisku predsednika Lopeza Mateosa v Jugoslavijo je tudi mehiški tisk posvetil veliko pozornosti.
Po odhodu iz Beograda je mehiški predsednik obiskal tudi Poljsko, kjer so ga prav tako toplo sprejeli kot v Jugoslaviji.
mi nočemo delati veselja našim sovražnikom..
Toda kljub temu ne moremo mi mo, ne da bi se z našimi bravai pomenili o 1 g ra: a n jih, ki jih nekateri razglabljajo trdi v tisku.
Dejstvo, da je na vseh dosedanjih volitvah večina Slovencev dala svoj glas komunistom, naše poli tične nasprotnike zelo jezi. In mi smo prepričani, da jih bo izid bližnjih volitev še veliko boli raz jezil. Prepričani smo namreč, da bo letos še več Slovencev kot v preteklosti volito komuniste, lo bodo Slovenci storili zato, da po 29. letih pošljejo predstavnika svoje narodnosti v rimski parlament. Mnogi bodo glasovali za KPI prav in samo za to, pa četudi se mor da s komunisti ne strmjaio. In pravilno bodo ravnali, kajti zdrava pamet nam vsem veli, da bi bilo vsako strankarsko cepljenje, posebno v tem trenutku, zelo škodljivo in da bi bilo glasovanje za tiste, ki nimajo najmanjše možnosti za izvolitev poslanca, po vsem nesmiselno ter po drugi strani samo v korist tistim, ki nam odrekajo zakonite pravice.
Znana stvar je, da Skupna slovenska lista nima prav nobene možnosti, da bi zbrala toliko gla sov, da bi lahko poslala svojega poslanca v parlament. Poleg tega pa so skupine, ki nastopajo pod firmo «Slovenske liste» tako raz cepljene, da stvarno ne morejo imeti nobenega konkretnega cilja pred seboj. Ta razcepljenost pri baja še bolj do izraza, ako pomislimo, da na Goriškem in v Benečiji se sploh niso predstavile. In verjetno se niso predstavile zato, da nebi škodovale izvolitvi demo-krist jaltskih kandidatov, to je kandidatov protislovenske, šovinistične stranke.
Kaj naj doseže, torej, Skupna slovenska lista na Tržaškem, k jet se je predstavila, ako pomislimo, da utegne zbrati le nekaj tisoč glasov? Toda za izvolitev poslanca je potrebnih okoli 35.000 glasov! In kar je še slabše je to, da glasovi, ki bodo oddani Skupni slovenski listi, ne bodo nikjer prišli v po
(Nadaljevanje na 2. strani)
Glas za KPI je glas za gospodarski in socialnM razvoj dežele, proti monopolom in proti draginjh«
emokristjanski prvaki opevajo \J takoimenovani «italijanski gospodarski čudež». No, tega čudeža tu v Trstu in v vsej deželi Julijski t rajini-Furlaniji ne poznamo. Izseljevanje delovnih ljudi s teh področij našo trditev zelo konkretno potrjuje. Trst se kljub močnemu dotoku priseljencev iz Istre ir kljub prihodu številnih družin državnih nameščencev, policistov, vojakov itd, ni razvil tako kot druga velika industrijska in pristaniška mesta. Iz Furlanije se ljudje stalno izseljujejo. V številnih vaseh Slovenske Benečije žive samo starčki. V zadnjem času se tudi žene izseljujejo. V vsej deželi na splošno vlada velika negotovost. Tržaške ladjedelnice, ki so bila nekoč poznane daleč po svetu, nimajo danes nobene perspektive pred seboj. Ker nimajo novih naročil, nastaja položaj zelo resen in celo kritičen. Tisoči delavcev se vprašujejo: kaj bo potem, ko bodo dela, ki so v teku, dokončana?
TT	zadnjem obdobju so razne
V	kategorije delavcev po trdih
in dolgotrajnih sindikalnih akcijah in z borbo dosegle poviša-
— so vinogradniki v Italiji prodajali po 20 lir liter, toda če ga je potrošnik hotel kupiti v trgovini ali gostilni, ga je moral plačati naj manj po 150 lir.
Pa še nekaj podatkov, ki zelo zgovorno potrjujejo kam gredo poviški delavskih plač:
Leta 1962 se je povrtnina podražila povprečno za 11%, vino za več kot 6%, olivno olje za več 3% in
Za dejansko uresničitev volilnega programa KPI
KRAJEVNE VESTI
nje mezd. Toda še prcdno je do tega prišlo, so se povečale cene življenjskih stroškov. Tako so bile težko izbojevane delavske pridobitve razvrednotene. Polovico prejemkov delovni ljudje porabijo samo za prehrano. Stanarina se je v zadnjih letih občutno povisa'a, prav tako tudi prevoznina na železnici ali na avtobusih. A ko seštejemo vse te izdatke, lahko ugotovimo, kaj ostane od plače, pa četudi je bila povišana.
VTedvomno predstavljajo stroški IM za prehrano največje breme za delovne ljudi. Toda kljub temu, da so prehrambeni artikli tako dragi, morajo kmetje prodajati svoje pridelke po zelo nizkih cenah. Dobički monopolistov in grosistov so mnogo večji od zaslužka kmeta, ki se je moral vse leto truditi, da je lahko nekaj pridelal.
približno za toliko tudi meso. Toda letos so ti odstotki občutno višji.
TT rad ne statistike dokazujejo, U da so se cene življenjskih stroškov v letih 1953-1962 povišale za 23%. Toda kmetje, nimajo od tega poviška nobene koristi. Naj navedemo samo nekaj primerov : Naše gospodinje kupujejo n .p. krompir po 70 in včasih celo po 100 lir. In kaj je en kg krompirja?! Toda kmetje so ga morali lani prodajati po neverjetno nizkih cenah. V nekaterih krajih so ga prodajali po 5 lir kg. Vino — naravno in ne tisto, ki da pridelujejo v tovarnah
"VT" avedli smo le nekaj primerov, IM toda že ti pobijajo trditve ti-
Za gospodarski preporod Trsta, v okviru načrta za deželni gospodarski razvoj j ki ga mora dežela pripraviti in uresničiti — s prispevkom države — v sodelovanju z javnimi ustanovami, z delovnimi ljud mi in vsemi delovnimi sloji, zahtevamo :
—	Integralno prosto cono.
—	Okrepitev pristaniških naprav in ukrepe za razvoj prometa, s spremembo določil pogodbe o Skupnem evropskem tržišču, ki prizadevajo Trst, s primernimi sporazumi z inozemstvom, z naglo izpopolnitvijo cestnih in železniških zvez.
—	Ustvaritev pristaniške ustanove za Trst, ki jo predvideva deželni statut, kot organa, ki naj zagotovi demokratično upravljanje pristanišča in sprejema vse primerne po hude za razvijanje vloge tržaškega emporija.
—	Okrepitev ladjedelnice Sv. Marka in vsega sektorja IRI v okviru nove pomorske politike, ki naj zavrne obveznosti v okviru SET o zmanjšanju in likvidiranju ladjedelništva ter naj, nasprotno, povede v okrepitev in obnovo trgovske mornarice.
—	Podaljšanje metanovoda do Trsta in politiko električne energije, ki naj zagotovi večjo razpoložljivost energije po nižjih cenah.
—	Ukrepe za razvoj male industrije, obrtništva in male trgovine z deželnimi zakoni, ki naj zagotovijo davčna znižanja in prostitve, dodelitev kreditov z nizko obrestno mero, ter rcCITtttt' pravil, ki urejajo rotacijski sklad.
—	Okrepitev kmetijstva z ukrepi za učvrstitev malego kmečkega posestva, za razvoj zadružništva, za odpravo monopola ustanove «Feder-consorzi» in za demokratizacijo Vzajemne blagajne neposrednih ob-delovavcev zemlje.
—	Načrt za izgradnjo ljudskih stanovanj, s koordinirano akcijo krajevnih ustanov, dežele in države v okviru primerne politike, ki naj odpravi špekulacijo pri gradnjah in gradbenih zemljiščih ter zaporo prisilnih stanovanjskih izgonov.
Za izboljšanje življenjske ravni
delovnih ljudi in za svobodo na deloviščih zahtevamo :
—	politiko zaposlitve, ki naj zagotovi stalno delovno mesto vsej moški in ženski delovni sili in vsem mladim ljudjem ;
—	primerne ukrepe, ki naj zajamčijo spoštovanje osebne in kolektivne svobode delovnih ljudi in najširšo avtonomijo njihovim razrednim sindikatom v cilju, da se uresničijo modernejši delovni odnesi, višje plače in mezde, znižanje delovnega urnika na 40 ur tedensko.
Za zanižanje živijenskih stroškov zahtevamo :
—	ukrepe, ki naj s primernimi javnimi uslugami jamčijo podporo in razvoj zadružništvu proti monopo listi eni špekulaciji ;
—	davčno preosnovo z ukinitvijo neposrednega davka na predmete široke potrošnje;
—	demokratizacijo Delavskih zadrug s vrnitvijo vse uprave članom-zadružnikom.
(Iz programa tržaških komunistov)
Komemoracija 71 talcev na Opčinah
i-iv.
V nedeljo 7. aprila ob 15,30 b na strelišču pri Opčinah komemori cija 71. talcev, ki so jih ustreli ; nacifašisti. Komemoracijo organiz ra enotni krajevni odbor združeni ANPI in ANPPIA, Zveze partizanov Zveze bivših političnih preganjal cev Tržaškega ozemlja in združenj FIAP. Govorili bodo : Arturo Cali bria, Nadja Pahor in Bruno Pi* cherle. Antifašisti, demokrati, ud ležite se!
"K
j I " 1 "I
J
Nova premiera
Slovenskega gledališča
II
V	torek 9. aprila ob 21. uri bo1 j
Avditoriju v Trstu premiera Millelj Krs j e ve drame «Smrt trgovskega pof3 tal nika».	j^dež
Premiera ho združena s proslavEjMi 40-letnice umetniškega delovanje l3n j gledališkega igravca in režisei Ì-6ovqi Modesta Sancina.	cijj
V	sredo 10. aprila ob 20,30 bo P<*3rst
Ila
stih, ki opevaj e takoimenovani «gospodarski čudež» in splošno blaginjo ljudskih in delovnih množic. Nujno je, da pride do prcokrc ta. Toda do tega ne more priti brez spremembe ustroja v državi, brez likvidacije monopolov, brez odprave špekulacij. Stranka, ki je že petnajst let na oblasti ni sposobna izvesti potrebnega preokreta, tudi zato ker ščiti monopole in preprečuje ljudskim silam udeležbo v jav ni upravi.
Volitve lahko v veliki meri prispevajo k pospešitvi napredka tudi v tej smeri. KPI zahteva novo gospodarsko politiko. Pomagajmo ji v prizadevanjih za čimprejšnjo uresničitev te zahteve. In pomagali |i homo s tem, da bomo na volitvah, 28. aprila, dali svoj glas /a njen program, s tem, da bomo glasovali za KPI !
novitev iste drame.	las 1
iirok
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooo0 Ipev i
^ «č
Na pobudo tržaških komunistov
Komunistična skupina svetovav-cev v tržaškem občinskem svetu je 29. januarja letos predložila resolucijo, v kateri je zahtevala, naj občinska uprava sprejme ustrezne u-krepe proti draginji. Omenjeno resolucijo je na seji dne 2. februarja letos obrazložil svetovavec tov Tonel. Skupine, ki so na oblasti v tržaški občinski upravi, so tedaj resolucijo zavrnile. Ne le, da niso pokazale nobenega razumevanja za potrebe in zahteve širokih ljudskih množic, ampak so te potrebe in zahteve enostavno prezrle.
Kasneje je bila, predvsem po prizadevanju komunistov, ustanovlje-
na posebna občinska komisija, ki icVlHa imela nalogo, da prouči vprašanje»ne cert. V komisijo so bili pritegnjen, £j( predstavniki vseh strank in sk*1'^ ^ pin, ki so zastopane v tržaškem ob činskem svetu. Ta komisija se j‘jUl sestala sedemkrat. Proučevala j(f(JTn zadevno vprašanje in ukrepe, ki s°jrdit potrebni za preprečitev nadaljnjega Ovc naraščanja draginje. Zelo značiln0 ^ je, da se se j niso udeleževali preb stavniki Socialistične stranke, preg
stavnik Skupne slovenske liste (#' >-4a Simčič), ne indipendentist MarctM-cc
OIIIIVIV /,	11V	11.L........ —------kP.ŽCl
sich in ne predstavnik italijanski' V(, republikancev.	I- c
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Goriški občinski svet razpravlja o proračunu
Pogovor z volivci
Občinski svet v Gorici razpravlja o proračunu za leto 1963. Poročilo demokrist janskega odbora v zvezi s tem proračunom so poleg demokristjanov samo svctovavci Slovenske demokratske zveze pozitivno ocenili. To še enkrat potrjuje hlapčevsko vlogo, ki jo igra Sfiligojeva , skupina. Znana stvar je namreč, da demokristjan-ska občinska uprava ni ugodila potrebam in zahtevam občanov slovenske narodnosti. Zato lahko se enkrat ponovimo trditev goriških tovarišev, da odv. Sfiligoj po vsej logiki spada med demokristjane.
Volivci! Pomnite, da je gospodarska politika Krščanske demokracije zgrešena in da je tudi vlada takoimenovanega levega centra pozabljala na Trst in na vso deželo ! Pomnite, da je od gospodarskega razvoja odvisen ludi razvoj nase narodne manjšine! Glasujte za Kl’l !
(Nadaljevanje s I. strani)
štev. gotovo pa je da bodo šovinisti na osnovi glasov, ki jih bo eventuel-no prejela Skupna slovenska lista skušali ugotavljati koliko Slovencev Živi v Italiji. In ker se Skupna slo venska lista ni predstavila na Go riškem in ne v Benečiji, bodo šovinisti skušali dokazovati, da tam Slovencev sploh ni.
Če bi bilo voditeljem raznih političnih skupin, ki se zbirajo okoli Skupne slovenske liste, v resni ci na tem, da izpričajo obstoj slovenske manjšine v Italiji, potem bi bili morali premostiti razne te lave, opustiti svoje strankarske razprtije in pomisliti mnogo bolj resno na to, da Slovenci prebivajo tudi na Goriškem in v Slovan-ski Benečiji. Toda tega niso bili sposobni storiti. In to je poraz.no dejanje. In če že tega niso bili sposobni storiti, kako naj poleni Slovenci upajo, da bi ti voditelji zares dosledno in uspešno branili slovenske pravice?
M. K.
29. marca je omenjena komisij''|e>; zaključila svoje delo. Izdelala ic u e skupno resolucijo, v kateri je mc( n drugim rečeno, da je komisija 11 ' V| gotovila občutno povišanje življcni ni škili stroškov ; da so, kljub nekajd^Vi rim ukrepom za ublažitev draginj1' J) cene na drobno ostale nespremenj*-’ an, ne; da so potrebni še drugi ukrep proti naraščanju draginje, majati katere spada tudi reforma obči^gj skih in pokrajinskih davkov. j.(j
Komisija je nadalje sklenila pretji. lagati občinski upravi, naj posredlG je pri ministrstvu zunanje trgovin1'! za spremembo določil o uvozu v k^r t risi zadrug in občinske konsumrÈ-ustanove. Nadalje je v resoluci ji P HVi ceno, naj občina posreduje pri vtykJt di za dosego večje kompetence p1' loj kontroli nad tržnimi cenami ; reorganizacijo pokrajinske komi5’ ijr je, ki regulira cene ; za prouči h’1 j vprašanja prodaje mleka itd. ^
Ob tej priliki je predsednik orti'TV njene komisije dal zagotovilo na$fjY: mu svctovavcu tov. Tonchi, ki predlagal municipalizacijo centra1!)^ za mleko SALPAT ter ustanovit«1 ^ občinske mlečne centrale, da bo ^ devni predlog še letos temelj*1 proučil občinski odbor ter ga p*'c lužil občinskemu svetu v razprt*' ljanje.
DELO — GLASILO K.P.T. ZA
----- „ nTfrem». marita RFRNETIČ — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO
*'VA. TRST. ur. TORRE»,ANCA ,2
KAPELJ —

lROVENCI! Dajte svoj glas KPI, za preokret na levo in za obrambo naših narodnostnih pravic!
JI
OSEBNA IZDAJA - Leto v
14 (614) - Trst - 5. aprila 1963	30 lir
Soedlz. In abb post. - Gruppo I




«JELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
ii ga v resnici m
x> 'l
lici Krščanka demokracija ope-pol '3 takoimenovani «gospodarski Mež», od katerega naj bi lavigli velike koristi vsi držav-anjildfli. Demokristjani mnogo erj|0vOrjjo tucjj 0 industrijaliza-j'-ii naše dežele in o gospo-' Parski programaciji. Toda, za l.as ki živimo v tej deželi, za lr°ke ljudske množice toliko
000	Pevanega «čudeža» ni. Če bi 1 «čudež» v resnici obstajal, °tem bi ga videli, ga otipali 1 v njem srečnejc živeli. Če bi
čudež v resnici obstajal, poni bi tudi število prebivav-ra dežele naraščalo. Toda teni, odnosno,-dogaja sc nas-. -v °tno. Naši 1 jud je-domačini :1 dhajajo. In kar je najbolj ^ T'-nemirljivo je to, da odhaja J dežele najbolj kvalificirana k kmečka delovna sila.
- )c Uradne statistike zelo zgo-potrjujejo naše gornje
1	*r(litve in ne truditev tistih, ki ■ifi°Vore ° «gospodarskem čude-
Od leta 1951 do 1961 je ,.Jpvilo prebivavcev dežele Ju-(/. I,8ke krajine - Furlanije na-ch1 Rovaio od 1.226.121 na ski!livp5,222. Povprečni italijanski državni prirastek v tem ča-bil 6,22%, toda v naši a	se je, kljub vselitvi Ste-
rrici nih Istranov in družin dr-3 u'«vnih civilnih in vojaških eni ^Pkcionarjev, število prebi-aidavcev zmanjšalo za 1,8%.
njii v naši deželi takoimeno-i''L.phnc8a «gospodarskega čude-nc-r” ni- nam potrjujejo tudi po->čiC - ° brezposelnosti. Če bi o-nenjeni «čudež» stvarno oblajal, bi v deželi
jen'
skiv
oh-i
red
ecU'
vin
k»
prav gotovo
bilo okrog 30.000 hrezposel-ih ljudi.
-, Tudj statistike o delovni si-j’Zaposleni v industriji in v 1	panogah gospodarstva
'pii kinjejo, da smo na slabšem /,i: . v drugih industrijsko raz-ni4jt? deželah in torej pod sploš-■itcl 11 italijanskim povprečjem.
!L Zadnjih desetih letih se je iinTv V,jIo zaposlenih v industriji deželi) povečalo za 20%, v i ili'slu samem sc je število celo ral1), lajšalo, dočim znaša povite'1 » i* ljitf
,^'no italijansko
povečanje
0>. 8 32%. Zaposlitev na pod-,	'l| trgovine v deželi se je
,rc‘ ‘Ulnjih desetih letih povečala ,ra p] ?kr«g 15%, dočim znaša \'n° vsedržavno povprečje isti k °u	Pr* vs°h teh sta-
kni' rnoramo imeti pred 1 dejstvo, da je v povoj-

nem času prišlo tudi v Italiji do velikih sprememb, da so množice kmečkega prebivav-stva zapustile vasi in kmetije, zlasti v gorskih predelih, in se zaposlile v industriji, zlasti v velikih mestih in novih industrijskih naseljih. Ta splošni pojav je zelo poznan tudi v naši ožji okolici, v naših vaseh, kjer je med mlajšo generacijo le malo takih, ki se še ukvarjajo s kmetijstvom ali samo s kmetijstvom.
Kar se tiče povprečnega dohodka pa je pri nas položaj naslednji : V letih 1951-61 sc je pri nas dohodek na prebi-vavca povišal od 100 na 153, v drugih industrijsko razvitih italijanskih pokrajinah pa se je ta dohodek povišal na 179 (leta 1960). Da smo tudi v tem pogledu nazadovali, nam potr-jueje dejstvo, da je bil pri nas leta 1951 dohodek na prebivav-ca višji od splošnega italijanskega povprečja, danes pa je manjši in to ne le od sedanjega splošnega italijanskega povprečja, marveč celo od stanja leta 1951.
Iz vsega tega lahko pridemo do zaključkov, da tudi če so na našem področju nastale nekatere nove industrije, da četudi je tu pa tam prišlo do določenega napredka, od vsega tega nimajo koristi široke l judske množice ampak le nekatere skupine ; da je prišlo do občutne razlike med splošnim vsedržavnim povprečjem in povprečjem pri nas ; da se zlasti kmetijstvo pri nas nahaja v zelo hudi krizi, in predvsem na hribovitih področjih ; da se je zmanjšala teža državne industrije in se povečala teža monopolov ter da so se množice delovnih ljudi izselile iz dežele predvsem zaradi slabih ekonomskih razmer.
Navedli smo le nekaj podatkov o današnjem stanju v Trstu in v deželi Julijski k raj in i-Furlaniji. Lahko bi nadaljevali z naštevanjem podobnih podal kov, lahko bi segli celo v podrobnosti, toda že to, kar smo tu navedli zelo zgovorno in neizpodbitno potrjuje, da pri nas v resnici ni mogoče govoriti o takoimenovanem «gospodarskem čudežu», ki ga demokristjani s tako vnemo opevajo,
* * *
Volilna
zborovanja
Na Tržaškem
SOBOTA 6. APRILA :
Na Školjetu ob 16. uri, govori Marija Bernetič, v Cerovljah ob 19. uri, govori Lue jan Padovan, v Pod-Ionjerju (Nova cesta) ob 19. uri, govori Vera žužek, v Borštu ob 20. uri, govori Vidali in na Kontovelu ob 20. uri, govorita Marija Bernetič in Arturo Calabria.
NEDELJA 7. APRILA:
Na trgu Garibaldi ob 11. uri, govori kandidat za poslansba zbornico Pino Burlo ; v Barkovljah (ul. Perarolo) ob 11. uri, govori Jelka Gerbec; v Padričah ob 16. uri in v Gropadi ob 17. uri, govori Karel ši-škovic, v Saležu ob 16,30, govori Dušan Furlan; v Medji vasi ob 17,30, govori Marija Bernetič.
PONEDELJEK 8. APRILA:
V	Ricmanjih ob 20. uri, govori poslanec Vidali ; na Konkonelu ob 20. uri, govorita Marija Bernetič in Paolo Sema; v ul. delle Cave pri Sv. Ivanu ob 20. uri in v Mavhinjah ob 20. uri.
TOREK 9. APRILA:
V	Trebčah ob 20,30, govori Franc Gombač in v Skednju (pred baron «Sport», ob 20. uri.
Nov uspeh sovjetske vesoljske znanosti:
«
LUNIK IU
»
Ta teden so sovjetski znanstveniki in tehniki izstrelili novo vesoljsko raketo proti Luni. Raketa se imenuje «Lunik IV». V njej je avtomatska postaja, ki tehta 1442 kg.
Po presledku treh let in pol je Sovjetska zveza zdaj poslala četrto vesoljsko raketo proti Luni, s čimer nadaljuje neposredno raziskovanje tega spremljevalca Zemlje. Dejstvo, da nosi raketa avtomatsko postajo z rekordno težo 1422 kg, kaže, da se je začela nova etapa v sovjetskem raziskovanju Lune.
Prvo sovjetsko vesoljsko raketo so poslali na Luno januarja 1959. leta. Letela je mimo Lune in prišla v tir okrog Sonca med Zemljo in Marsom. Tretja sovjetska raketa pa je oktobra 1959. leta obkrožila Luno, fotografirala njeno z Zemlje nevidno stran in poslala posnetke na Zemljo.
Teža «Lunika IV» kaže, da so sovjetski znanstveniki in tehniki dosegli nov velik uspeh v raketni tehniki, saj jim je uspelo poslati v vesolje skoraj poldrugo tono instrumentov. Tako kakor tedaj, ko
so poslali avtomatsko t ledplanet-no postajo proti Veneri, 12. februarja 1961, in avtomatsko med-planetno postajo proti Marsu, I. novembra 1962, je tudi sedanja raketa startala z zemeljskega sput-nika, ki so ga poprej poslali v krožni tir.
Primerjava med težo doslej izstreljenih sovjetskih avtomatskih postaj proti bližnjim planetom nam pokaže, da je «Lunik IV» o-premljen z veliko večjim številom bolj preciznih instrumentov kot prejšnje. Postaja, ki so jo poslali na Venero, je bila težka 643,5 kg, medtem ko je postaja, ki še vedno leti proti Marsu, težka 893,5 kg.
Partizansko srečanje
v Steverjanu
V nedeljo 7. aprila ob 16. uri bo v Steverjanu (gostilna «na Gradu») srečanje slovenskih partizanov, ki ga organizirata bivša partizanska komandanta Giovanni Padoan-Van-ni in Mario Fantini-Sasso. Navzoč bo tudi Mario Lizzero-Andrea.
Pogovor z volivci
«KATOLIŠKI GLAS» in «DEMOKRACIJA» sta nam ta teden «posvetila» mnogo prostora. Razum Ijivo, saj so volitve že prav blizu. Kaže, da sta si omenjena lista postavila za cilj: povzročiti čim večjo zmedo v vrstah slovenskih volivcev. Zato sta predvsem proti nam naperila svoje puščice. In ker jima manjkajo konkretni argumenti, sta se poslužila raznovrstnih podtikanj, in namigovanj, ki pa, seveda, nimajo prav nobenega solidnega temelja.
To, kar pišeta omenjena lista nas sili k polemiki. Toda mi danes nimamo časa za polemiziranje. Zavedamo se dejstva, da bi bilo polemiziranje s tistimi, ki nimajo prav in ki zasledujejo aoločene dvoumne cilje, brezplodna. Zavedamo se tudi dejstva, da s polemiko ne bo mo nikamor prišli ter da z njo ne bomo nikoli rešili naših notranjih slovenskih problemov in ne splošnih problemov, ki se pred nas postavljajo. Zavedamo se tudi dejstva, da se predvsem sovražniki našega naroda z.elo vesele preklan ja v vrstah naše narodne manjšine. In
0000000000000000000000001.1000000000000000000000000000000000(1
Novice iz tujine
V Guatemali je bil v izveden državni udar. Vojska je na ukaz o-brambnega ministra aretirala predsednika republike ter ga nato izgnala iz dežele. Na mesto civilne vlade je prišla vojaška vlada. Njen prvi sklep je bil oklicanje obsednega stanja v državi, izgnanemu predsedniku so vojaški poglavarji očitali, da je preveč naklonjen komunistom. To seveda ni bilo res, saj je bil prav odstavljeni predsednik eden izmed najbolj protikomunistično nastrojenih vladarjev v Srednji Ameriki lei-eden izmed podpisnikov zloglasne izjave ameriških diktatorjev, ki zahteva energične ukrepe proti komunistom in proti Kubancem še posebej.
Mehiški predsednik Lopez Mateos je bil le dni na uradnem obisku v
Jugoslaviji. V Beogradu so visokemu gostu priredili veličasten sprejem, Med obiskom so bili tudi važni politični razgovori. V poročilih o razgovorih je bilo poudarjeno, da so «z zadovoljstvo ugotovili skupne ideale, ki navdihujejo obe državi v vsem, kar zadeva mir, ublažitev mednarodne napetosti, opustitev atomskih poskusov in razorožitev — vse to z namenom, da bi dosegli takšno atmosfero na svetu, v kateri bi lahko vsi narodi razvijali svojo aktivnost in svoje konstruktivne sposobnosti». Obisku predsednika Lopeza Mateosa v Jugoslavijo je tudi mehiški tisk posvetil veliko pozornosti.
Po odhodu iz Beograda je mehiški predsednik obiskal tudi Poljsko, kjer so ga prav tako toplo sprejeli kot v Jugoslaviji.
mi nočemo delati veselja našim sovražnikom.
Toda kljub temu ne moremo mi mo, ne da bi se z našimi bravci pomenili o vprašanjih, ki jih nekateri razglabljajo tudi v tisku.
Dejstvo, da je na vseh dosedanjih volitvah večina Slovencev dala svoj glas komunistom, naše poli tične nasprotnike zelo jezi. In mi smo prepričani, da jih bo izid bližnjih volitev še veliko bolj raz jezil. Prepričani smo namreč, da bo letos še več Slovencev kot v preteklosti volilo komuniste, lo bodo Slovenci storili zato, da po 29. letih pošljejo predstavnika svoje narodnosti v rimski parlament. Mnogi bodo glasovali za KPI prav in samo za to, pa četudi se morda s komunisti ne striniate». In pravilno bodo ravnali, kajti zdrava pamet nam vsem veli, da bi bilo vsako strankarsko cepljenje, posebno v tem trenutku, zelo škodljivo in da bi bilo glasovanje za tiste, ki nimajo najmanjše možnosti za izvolitev poslanca, po vsem nesmiselno ter po drugi strani samo v korist tistim, ki nam odrekajo zakonite pravice.
Znana stvar je, da Skupna slovenska lista nima prav nobene možnosti, da bi zbrala toliko gla sov, da bi lahko poslala svojega poslanca v parlament. Poleg tega pa so skupine, ki nastopajo pod firmo «Slovenske liste» tako raz cepljene, da stvarno ne morejo imeti nobenega konkretnega cilja pred seboj. Ta razcepljenost pri haja še bolj do izraza, ako pomislimo, da na Goriškem in v Benečiji se sploh niso predstavile. In verjetno se niso predstavile zato, da nebi škodovale izvolitvi demo-kristjanskih kandidatov, to je kandidatov protislovenske, šovinistične stranke.
Kaj naj doseže, torej, Skupna slovenska lista na Tržaškem, kjer se je predstavila, ako pomislimo, da utegne zbrati le nekaj tisoč glasov? Toda za izvolitev poslanca je potrebnih okoli 35.000 glasov! In kar je še slabše je to, da glasovi, ki bodo oddani Skupni slovenski listi, ne bodo nikjer prišli v po (Nadaljevanje na 2. strani)
Glas za KPI je glas za gospodarski in socialni razvoj dežele, proti monopolom in proti draginji1
TA emokristjanski prvaki opevajo I ' takoimenovani «italijanski gospodarski čudež». No, tega čudeža tu v Trstu in v vsej deželi Julijski t rajini-Furlani ji ne poznamo. Izseljevanje delovnih ljudi s teh področij našo trditev zelo konkretno potrjuje. Trst se kljub moč nemu dotoku priseljencev iz Istre ir kljub prihodu številnih družin državnih nameščencev, policistov, vojakov itd, ni razvil tako kot druga velika industrijska in pristaniška mesta. Iz Furlanije se ljudje stalno izseljujejo. V številnih vaseh Slovenske Benečije žive samo starčki. V zadnjem času se tudi žene izseljujejo. V vsej deželi na splošno vlada velika negotovost. Tržaške ladjedelnice, ki so bila nekoč poznane daleč po svetu, nimajo danes nobene perspektive pred seboj. Ker nimajo novih naročil, nastaja položaj zelo resen in celo kritičen. Tisoči delavcev se vprašujejo: kaj ho potem, ko bodo dela, ki so v teku, dokončana?
TT	zadnjem obdobju so razne
»	kategorije delavcev po trdih
in dolgotrajnih sindikalnih akcijah in z borbo dosegle poviša-
— so vinogradniki v Italiji prodajali po 20 lir liter, toda če ga je potrošnik hotel kupiti v trgovini ali gostilni, ga je moral plačati naj manj po 150 lir.
Pa še nekaj podatkov, ki zelo zgovorno potrjujejo kam gredo poviški delavskih plač :
Leta 1962 se je povrtnina podražila povprečno za 11%, vino za več kot 6%, olivno olje za več 3% in
nje mezd. Toda še predno je do tega prišlo, so se povečale cene življenjskih stroškov. Tako so bile težko izbojevane delavske pridobitve razvrednotene. Polovico prejemkov delovni ljudje porabijo samo za prehrano. Stanarina se je v zadnjih letih občutno povisa'a, prav tako tudi prevoznina na železnici ali na avtobusih. Ako seštejemo vse te izdatke, lahko ugotovimo, kaj ostane od plače, pa četudi je bila povišana.
'VTedvomno predstavljajo stroški i-1 za prehrano največje breme za delovne ljudi. Toda kljub temu, da so prehrambeni artikli tako dragi, morajo kmetje prodajati svoje pridelke po zelo nizkih cenah. Dobički monopolistov in grosistov so mnogo večji od zaslužka kmeta, ki se je moral vse leto truditi, da je lahko nekaj pridelal.
TT ra d ne	statistike dokazujejo,
VJ da so se cene življenjskih stroškov v letih 1953-1962 povišale za 23%. Toda kmetje, nimajo od tega poviška nobene koristi. Naj navedemo samo nekaj primerov : Naše gospodinje kupujejo n.p. krompir po 70 in včasih celo po 100 lir. In kaj je en kg krompirja? ! Toda kmetje so ga morali lani prodajati po neverjetno nizkih cenah. V nekaterih krajih so ga prodajali po 5 lir kg. Vino — naravno in ne tisto, ki da pridelujejo v tovarnah
približno za toliko tudi meso. Toda letos so ti odstotki občutno višji.
'VT avedli smo le nekaj primerov, -L ' toda že ti pobijajo trditve tistih, ki opevaj e takoimenovani «gospodarski čudež» in splošno blaginjo ljudskih in delovnih množic. Nujno je, da pride do preokrc-ta. Toda do tega ne more priti brez spremembe ustroja v državi, brez likvidacije monopolov, brez odprave špekulacij. Stranka, ki je že petnajst let na oblasti ni sposobna izvesti potrebnega preokreta, tudi zato ker ščiti monopole in preprečuje ljudskim silam udeležbo v jav ni upravi.
Volitve lahko v veliki meri prispevajo k pospešitvi napredka tudi v tej smeri. KPI zahteva novo gospodarsko politiko. Pomagajmo ji j prizadevanjih za čimprejšnjo uresničitev te zahteve. In pomagali |i bomo s tem, da bomo na volitvah, 28. aprila, dali svoj glas za njen program, s tem, da bomo glasovali za KPI!
Za dejansko uresničitev volilnega programa KPI
Za gospodarski preporod Trsta, v okviru načrta za deželni gospodarski razvoj, ki ga mora dežela pripraviti in uresničiti — s prispevkom države — v sodelovanju z javnimi ustanovami, z delovnimi ljud mi in vsemi delovnimi sloji, zahtevamo :
—	Integralno prosto cono.
—	Okrepitev pristaniških naprav in ukrepe za razvoj prometa, s spremembo določil pogodbe o Skupnem evropskem tržišču, ki prizadevajo Trst, s primernimi sporazumi z inozemstvom, z naglo izpopolnitvijo cestnih in železniških zvez.
—	Ustvaritev pristaniške ustanove za Trst, ki jo predvideva deželni statut, kot organa, ki. naj zagotovi demokratično upravljanje pristanišča in sprejema vse primerne pobude za razvijanje vloge tržaškega empori j a.
—	Okrepitev ladjedelnice Sv. Marka in vsega sektorja IRI v okviru nove pomorske politike, ki naj zavrne obveznosti v okviru ŠET o zmanjšanju in likvidiranju ladjedelništva ter naj, nasprotno, povede v okrepitev in obnovo trgovske mornarice.
—	Podaljšanje metanovoda do Trsta in politiko električne energije, ki naj zagotovi večjo razpoložljivost energije po nižjih cenah.
—	Ukrepe za razvoj male industrije, obrtništva in male trgovine z deželnimi zakoni1, ki naj zagotovijo davčna znižanja in prostitve, dodelitev kreditov z nizko obrestno mero, ter revlzljb pravil, ki urejajo rotacijski sklad.
—	Okrepitev kmetijstva z ukrepi za učvrstitev malego kmečkega posestva, za razvoj zadružništva, za odpravo monopola ustanove «Feder-consorzi» in za demokratizacijo Vzajemne blagajne neposrednih ob-delovavcev zemlje.
—	Načrt za izgradnjo ljudskih stanovanj, s koordinirano akcijo krajevnih ustanov, dežele in države v okviru primerne politike, ki naj odpravi špekulacijo pri gradnjah in gradbenih zemljiščih ter zaporo prisilnih stanovanjskih izgonov.
Za izboljšanje življenjske ravni
delovnih ljudi in za svobodo na deloviščih zahtevamo :
—	politiko zaposlitve, ki naj zagotovi stalno delovno mesto vsej moški in ženski delovni sili in vsem mladim ljudjem;
—	primerne ukrepe, ki naj zajamčijo spoštovanje osebne in kolektivne svobode delovnih ljudi in najširšo avtonomijo njihovim razrednim sindikatom v cilju, da se uresničijo modernejši delovni odnosi, višje plače in mezde, znižanje delovnega urnika na 40 ur tedensko.
Za zanižanje življenskih stroškov zahtevamo :
—	ukrepe, ki naj s primernimi javnimi uslugami jamčijo podporo in razvoj zadružništvu proti monopo listični špekulaciji ;
—	davčno preosnovo z ukinitvijo neposrednega davka na predmete široke potrošnje ;
—	demokratizacijo Delavskih zadrug s vrnitvijo vse uprave članom-zadružnikom.
(Iz programa tržaških komunistov)
KRAJEVNE VESTI
r
Komemoracija 71 talcev
na Opčinah
V nedeljo 7. aprila ob 15,30 bo na strelišču pri Opčinah komemoracija 71. talcev, ki so jih ustrelili nacifašisti. Komemoracijo organizi ra enotni krajevni odbor združenj ANPI in ANPPIA, Zveze partizanov Zveze bivših političnih preganjali cev Tržaškega ozemlja in združenji} FIAP. Govorili bodo : Arturo Cala bria, Nadja Pahor in Bruno Pin cherle. Antifašisti, demokrati, ude ležite se!
Nova premiera
Slovenskega gledališča 1
! očh
V torek 9. aprila ob 21. uri bo Avditoriju v Trstu premiera Mil let' jeve drame «Smrt trgovskega pol nika».
Premiera bo združena s proslavi
40-lclnicc umetniškega delovanji
gledališkega igravca in režiserji Modesta Sancina.
V sredo 10. aprila ob 20,30 bo po novi te v iste drame.
ooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooO
Na pobudo tržaških komunistov
Mcila umil draginji
Komunistična skupina svetovav-cev v tržaškem občinskem svetu je 29. januarja letos predložila resolucijo, v kateri je zahtevala, naj občinska uprava sprejme ustrezne u-krepe proti draginji. Omenjeno resolucijo je na seji dne 2. februarja letos obrazložil svetovavcc tov Toncl. Skupine, ki so na oblasti v tržaški občinski upravi, so tedaj resolucijo zavrnile. Nc le, da niso pokazale nobenega razumevanja za potrebe in zahteve širokih ljudskih množic, ampak so tc potrebe in zahteve enostavno prezrle.
Kasneje je bila, predvsem po prizadevanju komunistov, ustanovlje-
na posebna občinska komisija, ki APra\ imela nalogo, da prouči vprašanj6 Ib lo cen. V komisijo so bili pritegnjeni šanj predstavniki vseh strank in skuj Prai pin, ki so zastopane v tržaškem ob činskem svetu. Ta komisija se jc sestala sedemkrat. Proučevala j1 zadevno vprašanje in ukrepe, ki s» potrebni za preprečitev nadaljnjega naraščanja draginje. Zelo značiln6 je, da se sej niso udeleževali pred' stavniki Socialistične stranke, pred
n j er ili
Posl l’er>: ke 1
je
Post
Pior
stavnik Skupne slovenske liste (/' !^e
Simčič), ne indipendentist March1 sich in ne predstavnik italijanski*1 republikancev.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Goriški občinski svet razpravlja o proračunu
Občinski svet v Gorici razpravlja o proračunu za leto 1963. Poročilo demokrist j anskega odbora v zvezi s tem proračunom so poleg demokristjanov samo svetovavci Slovenske demokratske zveze pozitivno ocenili. To še enkrat potrjuje hlapčevsko vlogo, ki jo igra Sfiligojeva skupina. Znana stvar je namreč, da demokristjan-ska občinska uprava ni ugodila potrebam in zahtevam občanov slovenske narodnosti. Zato lahko sc enkrat ponovimo trditev goriških tovarišev, da odv. Sfiligoj po vsej logiki spada med demokristjan;.
_
VOlivci ! Pomnite, tla je gospodarska politika Krščanske demokracije zgrešena in da je ludi vlada takoimenovanega levega centra pozabljala na I rsi in na vso deželo ! Pomnile, da je od gospodarskega razvoja odvisen tudi razvoj naše narodne manjšine ! Glasujte za KPI !
Pogovor z volivci
(Nadaljevanje s I. strani)
štev. gotovo pa je da bodo šovinisti na osnovi glasov, ki jih bo eventuel-no prejela Skupna slovenska lista skušali ugotavljali koliko Slovencev Živi v Italiji. In ker se Skupna slo venska lista ni predstavila na Go riškem in nc v Benečiji, bodo šovinisti skušali dokazovati, da tam Slovencev sploh ni.
29. marca je omenjena komisij1'
zaključila svoje delo. Izdelala jc nar(
Sine % soci ta i °iali
Preč
ne,
l-odr
Če hi bilo voditeljem raznih političnih skupin, ki se zbirajo okoli Skupne slovenske liste, v resnici na tem, da izpričajo obstoj slovenske manjšine v Italiji, potem bi bili morali premostiti razne te j iave, opustiti svoje strankarske razprtije in pomisliti mnogo boli resno na to, da Slovenci prebivajo tudi na Goriškem in v Sloveli ski Benečiji. Toda tega niso bili sposobni storili. In to je porazno dejanje. In če že tega niso bili sposobni storiti, kako naj potem Slovenci upajo, da bi ti voditelji zares dosledno in uspešno branili slovenske pravice?
M. K.
skupno resolucijo, v kateri je me1 drugim rečeno, da je komisija P gotovila občutno povišanje ži vij epi škili stroškov ; da so, kl jub nckat6 nehi rim ukrepom za ublažitev draginj6 z v< cene na drobno ostale nespremenj6 kate ne: da so potrebni še drugi ukrep1 dem proti naraščanju draginje, m^dru; katere spada tudi reforma obči'1- s°ci skifi in pokrajinskih davkov. nos1
Komisija je nadalje sklenila predi lagati občinski upravi, naj posredPptva je pri ministrstvu zunanje trgovinica j za spremembo določil o uvozu v K6 njc risi zadrug in občinske konsum/l *■ !», ustanove. Nadalje je v resoluciji f11'lov čeno, naj občina posreduje pri vl*{ Kn di za dosego večje kompetence pf' r° 3 kontroli nad tržnimi cenami ; !■ reorganizacijo pokrajinske komis1 je, ki regulira cene ; za proučiti vprašanja prodaje mleka itd.
Ob tej priliki je predsednik orP' njene komisije dal zagotovilo naš6 mu svctovavcu tov. Tonelu, ki i‘ predlagal municipalizaci jo centra*1 za mleko SA1.PAT ter ustanovit6' občinske mlečne centrale, da bo devni predlog še letos temelj*1; proučil občinski odbor ter ga pr6“ lož il občinskemu svetu v razpr0' ljanjc.
DELO
GLASU.O K.P.I. ZA
SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
— DIREKTOR: MARIJA BERNETIC — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO KAPELJ —
TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12
zbor
kup Grn Ke , Gre
45?
Nv
ke F voli, ?ki
'ZVol Se ;
tnes
'cza