Naši na otvoritvenem defileju Ml NA SEMIADI Kot smo že poročati v eni Prejšnjih številk našega Gla-®Ha, se je letos prvič udele-f-ila »iger delavcev avtomo-Pjlske stroke Jugoslavije« tu-Avtotehna. Na pot v Beograd, kjer so Se igre v organizaciji Indu-®trije motorjev Rakovica ze-'9 uspešno in dobro organizirano odvijale, je krenilo 45 Paših športnikov. To so bi-ii; rokometaši, košarkarji, no-9ometaši, kegljači, igralci na-rniznega tenisa, strelci in ša-ftteti. športne igre, ki so bile letos že XII. po vrsti in na katerih je sodelovalo čez 1300 športnikov iz 27 delovnih or-9anizacij iz vseh republik Ju-9oslavije, je otvoril predsed-oik skupščine mesta Beograd tov. 2ivorad Kovačevič. Po-udaril je velik pomen teh iger tako zaradi njihovega športno-tekmovatnega in rekreativne-9a -pomena, kot tudi zaradi t?9a, ker negujemo tako športnem duhu. V svojem izvajanju je lepo povezal te igre z našim praznovanjem Titovih jubilejev, 40-letnice prihoda tov. Tita na čelo KPJ in njegovega 85. rojstnega dne. Po uvodnem govoru so se zvrstili vsi nastopajoči v slavnostnem defileju na stadionu IMR, na katerem je nato potekal tudi kulturno umetniški program. Takoj nato so nekatere ekipe že bile prve boje za čimboljšo uvrstitev. Naša rokometna ekipa je odigrala začetno tekmo z Avtomontažo 'iz Ljubljane, z nasprotnikom, ki ga -imamo v neprijetnem spominu še iz Ljubljane, in jo tudi izgubila. Enako se je »odrezala« tudi naša košarkaška ekipa, ki je izpadla ravno tako v prvem J-***************************************! bratstvo in enotnost vseh naših . t ČESTITAMO Vsem članom kolektiva AVTOTEHNE k prazniku DNEVA BORCA, 4. JULIJA Svim članovima kolektiva AVTOTEHNE u Beogradu za DAN USTANKA 7. JULA Vsem članom kolektiva AVTOTEHNE v Ljubljani za DAN VSTAJE, 22. JULIJA Svim članovima kolektiva AVTOTEHNE u Zagrebu, Rijeci I Sarajevu za DAN USTANKA 27. JULA ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ nf fharodov V zdravem in ♦******>******>************************+* kolu po porazu z Donitom. V tolažbo nam je ostalo dejstvo, da se je Donit kasneje uvrstili med prve tri ekipe. V nogometu se nas je držala smola. Naša ekipa je v tekmi z Agisom iz Ptuja vodila skoraj do konca tekme, nato pa hitro in poceni prejela dva gola in upov o dobri uvrstitvi je bilo konec. Prijetno so nas presenetili kegljači, ki so se uvrstili med prvih pet ekip. Tudi šahisti so se dokaj dobro odrezali. Igralci tenisa so prišli v Beograd okrnjeni, brez dveh standardnih igralcev, kar nas je verjetno stalo prvo mesto v namiznem tenisu. Ostanejo še strelci, ki so v nemogočih pogojih streljali slabo in se temu primerno tudi uvrstili. Same igre so bile izredno dobro organizirane, sa-j je za tekmovalce bilo dobro preskrbljeno. Imeli smo nekaj malih »kiksov«, mislim pa, da so ti predvsem rezultat neizkušenosti, ker smo se takih 'iger prvič udeležili. Drugič bo verjetno bolje. (Nadaljevanje na 8. strani) OB DRUGI OBLETNICI »GLASILA« (Obveščanje ni samo »seznanjanje«) Že doslej ni bilo nobenega dvoma, da je treba v združenem delu organizirati celovito obveščanje delavcev. Odgovornost za to pa ni bila točno opredeljena. Čeprav je res, kot pravijo, da je odgovornost kakor vrv, pri kateri vidimo samo srednji del, konca pa sta očem skrita, bi bilo napak sklepati, da si doslej nismo prizadevali z obveščanjem priti do boljšega odločanja, do boljšega poznavanja dejanskega stanja itd. Razen Glasila imamo tudi druge oblike obveščanja npr. ustna na raznih sestankih, zborih delovnih iljudi, pa tudi občasne pisane -informacije. Klaviatura je pestra in niti ni važno, koliko načinov obveščanja Imamo. Gre za to, da vsebina gradiva bolj posreduje tisto, kar je bilo že sklenjeno, kot pa da bi z njim pomagali oblikovati stališča za prihodnje odločitve. Zakon o združenem delu navaja, da je obveščanje delavcev njihova pravica ter dolžnost organa upravljanja v samoupravnih telesih na različnih ravneh. Organi upravljanja so dolžni obveščati delavce o celotnem poslovanju delovne skupnosti, o gmotnem in finančnem stanju, o sadovih, doseženih z združevanjem dela in sredstev, o delu delavskega sveta, izvršilnega organa poslovnega telesa temeljne in delovne organizacije. V naši delovni organizaciji smo doslej bolj ali manj seznanjali člane delovne skupnosti o nekaterih 'izmed zadev, ki jih navaja osnutek zakona o združenem delu. Pretežno pa je to bilo zgolj seznanjanje, ne pa obveščanje z namenom, da bi si delavci ob teh podatkih lahko izoblikovali stališča za svojo samoupravno aktivnost. Lahko pa rečemo, da smo za eventualno nepopolno seznanjanje tudi sami krivi, ker ne reagiramo, kadar smo prepričani, da to seznanjanje ni poplno, ker manjka ustrezna obrazložitev. Ob tej misli se naslanjam na komentarje, izrečene ob zadnjih podatkih »dohodka im razdelitve« (Glasilo 4/77, str. 5). Iz teh komentarjev namreč izzveni, da premalo poučen bralec z vso pravico negativno komentira »izgubo« neke poslovnice ali TOZD, čeprav prizadeti (na žalost le v ožjem krogu) dokazujejo, da je dejansko stanje ravno ma- Madaljevanje na 7. strani) OBVEZNO PREČITAJTE Zgodi se, da na raznih sestankih v TOZD, DS, Sindikatu itd. razpravljamo o bilanci, planu in podobno, ter pri tej priliki slišimo izraze (termine), ki nam niso povsem razumljivi, ali pa smo njihov pomen nekoliko pozabili. V želji, da to znanje osvežimo, smo se v uredništvu odločili, da večkrat objavimo krajši ali daljši prispevek s podobno vsebino, kot je današnja v želji, da izpopolnimo svoje znanje. Danes npr. o: OPREDELITVAH NEKATERIH POJMOV V ZVEZI Z DOHODKOM, KI JIH UPORABLJA NOVI ZAKON O ZDRUŽENEM DELU. 1. PRIHODEK Prihodek je kosmati znesek, na podlagi katerega TOZD iz posameznega posla pridobiva dohodek. Ta znesek praviloma vključuje tudi materialne stroške in amortizacijo. Pri prodaji posameznega proizvoda je npr. prihodek njegova prodajna cena. Prav tako je pri prodaji storitve prihodek njena prodajna cena. Prodajna cena pa seveda vključuje tudi materialne stroške in amortizacijo in ne samo dohodek. Nasprotno je v primeru posameznega deleža pri skupnem dohodku (glej pojem pod 7) prihodek enak dohodku, ker se v tej zvezi z Vidika TOZD, ki ji pripada tak delež, ne pojavljajo materialni stroški in amortizacija. Zakon o združenem delu ne uporablja izraza »prihodek« (v ednini) v zgornjem smislu, vendar je povsem utemeljen in v logični povezavi z drugimi izrazi, ki jih ta zakon uporablja. Srbohrvaški izraz za »prihodek« je »prihod«. 2. PRIHODKI Prihodki so kosmati zneski, na podlagi katerih TOZD pridobiva dohodek. Ti zneski praviloma vključujejo materialne stroške in amortizacijo. Prihodki so seštevek prihodka (pojem pod 1) iz prodaje prvega proizvoda, prihodka iz prodaje drugega proizvoda itd., dokler ne izčrpamo zadnjega prihodka, na podlagi katerega TOZD iz posameznega posla pridobiva dohodek. Po vrstah razlikujemo prihodke iz prodaje proizvodov, prihodke iz deležev pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev, prihodke iz svobodne menjave dela, prihodke iz kompenzacij, regresov, premij, dotacij itd. Zakon o združenem delu uporablja izraz »prihodki« (v množini) v členu 104 in na drugih mestih. Srbohrvaški izraz za »prihodke« je »prihodi«. 3. CELOTNI PRIHODEK Celotni prihodek je vsota prihodkov (pojma pod 2), ki jih doseže TOZD s prodajo proizvodov in storitev, z deleži pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev, s svobodno menjavo dela in s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo itd. Celotni prihodek ne obravnavamo več po vrstah, kot je to običajno pri prihodkih, temveč nastopa vedno kot enoten znesek. Zakon o združenem delu pojasnjuje celotni prihodek v 60. členu, 'izraz pa uporablja tudi na drugih mestih. Srbohrvaški izraz za »celotni prihodek« je »ukupni prihod«. Starejši slovenski uradni izraz za obravnavani pojem pa je bil »celotni dohodek«, ki ga pa v tej zveži ni več mogoče uporabljati, ker je z njim mogoče označiti le povsem drugačen pojem (glej pod 6). Ta pojem je v gospodarski praksi bil včasih označen tudi z izrazom »skupni dohodek«, ki ga pa prav tako v tej zvezi ni več mogoče uporabljati, ker označuje drug pojem (glej pod 7). Izraz »celotni prihodek«, »celotni dohodek« irn »skupni dohodek« po novem ozna- čujejo tri bistveno različne pojme. 4. SKUPNI PRIHODEK Skupni prihodek je znesek prihodka (pojem pod 1) aii prihodkov (pojem pod 2) iz prodaje ali storitev, ki so rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več TOZD ati sodelovanja med proizvajalnimi organizacijami združenega dela in organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev. Skupni prihodek je treba razporediti med vse vključene organizacije združenega dela z vsemi njegovimi setavinami, tj. materialnimi stroški, amortizacijo in dohodkom. Pri posamezni TOZD ni skupnega prihodka, temveč je tau deležena v skupnem prihodku, ki ga je ustvarilo več organizacij s skupnimi napori. Zakon o združenem delu pojasnjuje skupni prihodek v 67. členu, izraz pa uporablja tudi na drugih mestih. Če bi se naslonili na starejšo slovensko uradno terminologijo, bi »skupni prihodek« označevali z izrazom »skupni celotni dohodek«. Vendar pa smo že prej opozori#, da izraza »celotni dohodek« namesto »prihodka« ali »celotnega prihodka« ni več mogoče uporabljati. Srbohrvaški izraz za »skupni prihodek« je »zajednički prihod«. 5. DOHODEK Dohodek je pri posameznem poslu razlika med prihodkom (pojem pod 1), ter ustreznimi materialnimi stroški z amortizacijo. Pri določeni dejavnosti razlika med prihodki (pojem pod 2) ter ustreznimi materialnimi stroški z amortizacijo pri TOZD pa razlika med njenim celotnim prihodkom (pojem pod 3) in ustreznimi materialnimi stroški in amortizacijo. Vendar je pred ugotovitvijo dohodka mogoče odšteti le amortizacijo po minimalnih z zakonom predpisanih stopnjah. Ugotavljanje dohodka v tem smislu je pojasnjeno v 104. členu zakona o združenem delu. Vendar ta zakon še ne pojasnjuje, kateri materialni stroški in minimalna amortizacija se lahko zadržujejo v končnih zalogah proizvodnje in potemtakem še ne vplivajo na dohodek. O tem bo govora v posebnem zakonu. Srbohrvaški izraz za »dohodek« je »dohodak«. 6. CELOTNI DOHODEK Celotni dohodek je razlika med celotnim prihodkom (pod pojem 3) in ustreznimi materialnimi stroški z minimalno amortizacijo. To je pravzaprav ves dohodek, ki ga je pridobila določena TOZD, zato ga ne dojemamo več po vrstah npr. kot dohodek iz prodaje proizvodov in storitev, iz deleža pri skupaj ustvarjenem dohodhu, iz svobodne menjave dela, iz kompenzacij, regresov, premij, dotacij itd. Celotni dohodek nastopa vedno kot vsota. Zakon o združenem delu uporablja izraz »celotni dohodek« npr. v 13. in 14. členu. Srbohrvaški izraz za »celotni dohodek« je »cjelokup-ni dohodak«. Izraz »celotni dohodek« torej ne označuje več pojma, ki po novem nosi izraz »celotni prihodek« in je od celotnega dohodka večji za materialne stroške in amortizacijo. 7. SKUPNI DOHODEK Skupni dohodek je dohodek (pojem pod 5), ki ga skupno pridobijo TOZD, ki pri svojem poslovanju uporablja sredstva drugih TOZD in te TOZD, ki so združila sredstva v prvo TOZD in imajo pravico do udeležbe v skupnem dohodku. Skupni dohodek torej ne pripada samo erti TOZD, temveč ga je treba razporediti na vse organizacije združenega dela, ki so združile delo in sredstva. Pri posamezni TOZD ni skupnega dohodka. Skupni dohodek je treba razlikovati od skupnega prihodka (pojem pod 4), ker gre pri njem za razporeditev zgolj novo-ustvarjene vrednosti na posamezne TOZD. Zakon o združenem delu pojasnjuje skupni dohodek v 67. členu. Izraz pa uporablja tudi na drugih mestih. Srbohrvaški izraz za »skupni dohodek je »zajednički dohodak«. 8. CISTI DOHODEK Cisti dohodek je dohodek (pojem pod 5) zmanjšan za pogodbene, zakonske in samoupravne obveznosti iz dohodka. Čisti dohodek obsega osebne dohodke iim oblikovanje skladov TOZD. Pojma nikakor ni rpogoče Istovetiti z »dobičkom«, ker dobiček ne obsega osebnih dohodkov, medtem ko jih čisti dohodek obsega. Zakon o združenem delu pojasnjuje čisti dohodek v 110. in 114. členu. Srbohrvaški izraz za »čisti dohodek« je »čisti dohodak«. 9. OSEBNI DOHODEK Osebni dohodek (tj. izraz v ednini) je kosmati znesek, ki pripada posameznemu de- lavcu iz delitve čistega dohodka (pojem pod 8) in obsega tudi njegove prispevke in davke za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. Pojem pojasnjuje 125. člen zakona o združenem delu. Obravnavajo ga pa tudi drugi členi. Srbohrvaški izraz za »osebni dohodek« je »osobni (ali lični) dohodak«. V slovenščini je bil v preteklosti v tej zvezi uporabljen tudi izraz »bruto (ai' kosmati) osebni dohodek«. 10. OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki (to je izraz v množini) so kosmati zneski, ki pripadajo vsem delavcem iiz delitve čistega dohodka (pojem pod 8) in obsegajo tudi njihove prispevke in davke za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. Pojem je naveden v 114. členu zakona o združenem delu in členih, ki mu sledijo. Srbohrvaški izraz za »osebne dohodke« je »osobni (ali lični) dohod«-Na nekaterih mestih v zakonu o združenem delu pa ie za označitev tega pojma uporabljen tudi izraz »sredstva za osebne dohodke«. 11. ČISTI OSEBNI DOHODEK Čisti osebni dohodek j® znesek osebnega dohodka (pojem pod 9), ki ostane p®' sameznemu delavcu potem, ko so že odšteti njegovi prispevki 'in davki za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. Pojem j® obrazložen v 136. členu zakona o združenem delu. 12. AKUMULACIJA Akumulacija je tisti del dohodka (pojem pod 5), ki je razporejen v poslovni sklad in rezervni sklad. Zakon o združenem delu sicer neposredno ne govori o poslovnem skladu, temveč le o »sredstvih za razširitev materialne osnove dela«. Pojem akumulacija je v zakonu o združenem delu omenjen v 140. in v nadaljnjih členih- 13. IZGUBA Izguba je primanjkljaj dohodka pri pokrivanju osebnih dohodkov. V smislu 154. člena zakona o združenem delu je treba pokriti začasno obračunane in izplačane osebne dohodke ali z zakonom zajamčene osebne dohodke za razdobje, za katero niso bili začasno obračunani i® izplačani osebni dohodki oziroma za katero niso bili kriti z zakonom zajamčeni osebni dohodki. Ker se osebm dohodki pokrivajo šele 'iz čistega dohodka, je mogoče predstaviti, da morajo pred tem biti pokrite vse ustrezne pogodbene, zakonske i® samoupravno dogovorjene obveznosti iz dohodka. Seveda pa tudi presežek amortizacije. Vendar o tem zakon o združenem delu nima izrecnih določil. Prav tako tudi ne rešuje vprašanja, ali se del osebnih dohodkov lahko zadržuje v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje in potemtakem še ne vpliva na izgubo. Podrobnejša določila o tem bodo v drugem zakonu. 14. MOTNJA PRI POSLOVANJU Motnja pri poslovanju se izraža v primanjkljaju dohod- ka ali oblikovanju osebnih dohodkov v smislu samoupravnega splošnega akta izven ■istega primanjkljaja, ki vsto-Pa v pojem izgube in ali v Primanjkljaju dohodka pri ob-akovanju minimalne akumula-oije v smislu samoupravnega sporazuma. Ta pojem obrav-nava 152. člen zakona o združenem delu. Motnja pri Poslovanju še rti izguba, vendar kaže na to, da je dogodek premajhen. 15. DOBIČEK Pojma dobiček zakon o združenem delu ne pozna. Dobiček ni družbenoeko-homska, temveč ie poslovno tehnična kategorija. Če ga v tem smislu opredelimo kol nasprotje izgube, obsega del osebnih dohodkov in akumulacijo. Smiselno pa tudi oblikovanje sklada skupne porabe. Majhen dobiček pa še ne izključuje pojava motenj pdi poslovanju (pojem pod 14). Torej lahko dosežemo dobiček, a imamo kljub temu motnje pri poslovanju v smislu premajhnega dohodka. Navedeni tekst smo si izposodili Iz »SVETOVALCA« prepričani, da smo zadeli z izborom. Stremeli bomo tudi v naprej predstaviti vam take tekste, s katerimi si bomo naše znanje osvežili, oziroma razširili. UREDNIŠTVO Če se zapletejo računi... Spoštovani tovariš uredniki Ker se na vabilo informativne službe Zveze sindikatov Slovenije, (Mi je 26. maja tl. organizirala obisk v našem institutu lin v Republiškem računskem centru, niste utegnili odzvati, Vam pošiljamo del gradiva, ki smo ga pripravili našim obiskovalcem. Če je za Vaš list zanimivo, ga, lepo prosimo, objavite. Gradivo smo pripravili zaradi vedno večjih prizadevanj IJS in RRC, da bi našli pota do gospodarstva, če menite, da boste z objavo teh člankov prispevali (k večjemu spoznavanju med našim institutom in RRC ter vašimi samo-upravljaloi, smo dosegli skupen namen. Za pogostejše in temeljitejše informacije so Vam raziskovalci vedno na voljo. Med obiskom na našem Institutu in RRC smo se dogovorili, da bomo preko Zveze sindikatov Slovenije odslej naprej redno objavljali dosežke in Vas v skupnem interesu prosimo, da jih v celoti ali v izvlečku objavljate. Tovariški pozdrav, Direktor: Prof. dr. Boris Frlec , Marsikatero naše podjetje le kupilo elektronski računal-sik in pri tem menilo, da jim 1)0 zmogljivi stroj kar sam °d sebe pomagal razrešiti Notranje ali organizacijske težave. Brez znanja in kad-tev pa pogosto ne opravijo dosti in tako pogosto iščejo Pomoč drugje. Naša kozul-tentska skupina odseka za uPorabno matematiko je spo-sobna gospodarskim organi-zaaijam, ki so se znašla v računovodskojkomercialnih težavah, pomagati. Ta odsek je z več kot dvajsetimi sodelavci ena naj-teočnejših softvvarsko-konzul-tentskih skupin v Jugoslaviji. Sposobni so vskočiti, kjerko-11 se kaj zaplete pri strojih znamke CDC, IBM in pri dru-9^ harvvardsko neodvisnih dejavnosti s področja avto-teatske obdelave podatkov. Komeroiairto-poslovno področje zajema aplikacije, kot ®o obračun osebnega dohodka, skladiščno poslovanje, ®aldakonti, fakturiranje ter kompleksne probleme vode- nja lin usmerjanja poslovne finančne funkcije v okviru interne banke v organizaciji združenega dela, operacijskih raziskav in optimizacijskih postopkov. Na znanstveno-tehničnem področju se odsek največ ukvarja s statističnimi odbe-lavami od enostavnih tabula-dij im risanja podatkov do regresije, faktorske analize, analize časovnih vrst in napovedovanja ter linearnim programiranjem in raznlmii simulacijami tehničnih procesov. Odsek deluje tudi na področjih splošne uporabnosti računalniškega softvvara in hadlara, kot so organizacija bank, podatkov in daljinska obdelava, ocenjevanje delovanja in primernosti aplikacij in konfiguracij. V prihodnje bo odsek organiziral tudi seminarje in tečaje s področja avtomatske obdelave podatkov ter tudi tako prenašal izkušnje na uporabnike. Pojdimo po vrsti! Prebrali ste spremno pismo US (Institut Jožef Stefan) In se verjetno vprašali, kaj in kako je z obiskom v tem Institutu. S strani uredništva moramo reči, da se je verjetno tu nekaj zapletlo (če dovolite, da si sposodimo besedo zapletlo« iz naslova članka, ki ga priobčamo), ker bi se sicer obiska iz Avtotehne nekdo udeležil. Kakor koli že, prijaznost IJS, ki nam Je poslal gradiva z željo, da objavimo tista, ki so za nas zanimiva, je nadvse hvale vredna. Z ozirom na dejavnost naše DO smo za vas, dragi bralci izmed materialov IJS in za nas izbrali ta trenutek najbolj zanimivo poročilo: »če se zapletajo računi«. Ni to nobena študija, je Informacija, ki nam lahko koristi upoštevajoč dejstvo, 'Iz katerega zornega kota jo gledamo. Toliko o tem mi! Vi pa? (materiale smo v uredništvo dobili 6. VI. 1977) UREDNIŠTVO PRIŠLA SO LETA Avtotehna bo vsak čas stara 25 let. Nekaj je še takih med nami, ki v podjetju delajo od njene ustanovitve ali so prišli vanjo kakšno leto pozneje. Seveda pa so vsi ti sodelavci pred tem že delali drugje pet, deset in več let. Zato je povsem razumljivo, da smo prispeli v čas, ko cela generacija počasi zapušča torišča svojega dela in odnaša s seboj spomine na dneve, mesece in leta, ko je polna elana, entuziazma in mladostne energije začela ustvarjati tako rekoč iz nič. Nimam namena govoriti o tem, kaj je ustvarila ta generacija ali posameznik na svoji življenjski poti, ali bolje rečeno v Avtotehni, ker je vse to vidno in otipljivo, temveč želim le povedati, da še en naš dolgoletni sodelavec odhaja v pokoj. Tokrat iz Sarajeva, šef predstavništva, tovariš Braco Sa-makovljija. Tovariš Braco je uredništvu Glasila poslal pismo, s katerim se zahvaljuje vsem sodelavcem za dobro sodelovanje, kolektivu želi novih uspehov v delu in vse skupaj prav lepo pozdravlja. Z njegovim dovoljenjem priobčujemo pismo v skrajšani obliki. Z dejavnostjo, s katero se še sedaj ukvarja Avtotehna (GM, Diesel, Fiat, Val-voline, itd.), se je tovariš Braco ukvarjal že kot šef predstavništva Adriaimpex, leta 1955. Znano je, da se je junija 1956 Adrialmpex v Ljubljani priključil Avtotehni. Tako je omenjeno predstavništvo v Sarajevu postalo del našega podjetja. Torej je tov. Braco v Avtotehni 21 let. Prvi delovrti prostori so imeli vsega 85 kv. metrov, danes je to povsem drugače. Delo je bilo trdo posebno na začetku. Dobro se tovariš Braco spominja, kdaj je prodal prvo opel vozilo in to leta 1954, opel-kadetta. Nato so sledili večji ali manjši uspehi pri prodaji tovornih vozil, olja, rezervnih delov itd. Vendar ne zamerite, vsega, kar nam je Braco napisal, ne navajamo, ker so bili takrat pogoji prodaje povsem drugačni in težko primerljivi z današnjimi. Pa vendar ni odveč, če citiramo samo en stavek: »Sa fabrikom motora FAMOS go-dišnje smo imali prodaje po milijon (!) DM za diname, anlasere i ostalu opre-mu za FAP-a.« V svojem pismu omenja tovariš Braco tudi zanimivost, in sicer: Prej omenjeno podjetje Adriaimpex v Ljubljani je imelo svoje delovne prostore v montažni baraki ravno na mestu, kjer sedaj stoji upravna zgradba našega podjetja.« Pred-no tovariš Braco zaključi svoje pismo, pravi: »Pisati o uspesima i poteškočama za vreme protekle dvadeset i jedne godi-ne nije tako jednostavno. Na kraju ipak mogu zaključiti, da je bilo i jedno i drugo, s tim da smo sve poteškoče savla-davali, jer su nas uspjesi obavezivali za još intenzivniji rad.« Kot smo že uvodoma povedali, nam ob zaključku pisma tovariš Braco pošilja iskrene pozdrave in dobre želje za bodoče. Dragi bralci, dovolite mi, da v vašem imenu izrazim enake želje tudi njemu, pri tem posebno za dobro zdravje. Iz vsega srca upamo, da je zdrav zapustil očesno kliniko, kjer se je zdravil v času, ko smo pismo prejeli. SREČNO, DRUŽE BRACO! UREDNIŠTVO Na kaj ne smemo pozabiti — ko pripravljamo volitve Če je naloga internega časopisa tudi ta, da od časa do časa objavi lasten ali izposojen tekst različne vsebine z namenom spomniti ali opozoriti na določene naloge, pravilne postopke ipd. za izvršitev nekih nalog, potem je verjetno pravilno, da danes objavimo nekaj misli okoli priprav na volitve samoupravnih organov. Če smo v tem uspeli, presodite sami. Ko v organizacijah združenega dela poteče mandat izvoljenim organom, se pričnejo limtenzivne priprave za nove volitve. S tem v zvezi se pojavi v DO oziroma v TOZD vrsta vprašanj, kot na primer: kdo je lahko v volilni komisiji, kdo lahko voli, kdo izdela volilno listo itd. itd. Našega prispevka ne objavljamo zato, ker smo prispeli v čas rednega prenehanja mandata članov samoupravnih organov, temveč zato, ker, kot vam je znano, pristopamo k reorganizaciji dosedanje oblike delovne strukture naše OZD. Pri volitvah predvsem v kandidacijskem postopku imajo pomembno vlogo sindikalne organizacije v TOZD. Zato morajo sindikalni funkcionarji poznati temelje volilnega prava. V sestavku želimo opozoriti na nekatere probleme, pri čemer jih razrešujemo direktno z ustavnimi določbami ali pa z analogijo iz splošnih volilnih predpisov. AKTIVNA VOLILNA PRAVICA Aktivna volilna pravlica pomeni preprosto rečeno pravico do volitev. Zato Imajo volilno pravico vsi delavci, ki združujejo svoje delo v TOZD ali DSSS s polnim ali nepolnim delovnim časom za nedoločen čas (trajno). Izjemoma bi imeli aktivno pravico tudi delavci, ki združujejo svoje delo za določen čas, če je ta daljši (nekaj mesecev). Tudi učenci v gospodarstvu imajo volilno pravico v organe upravljanja. (Volijo pa tudi v šolske organe, kjer se poklicno izobražujejo). V TOZD uveljavljajo z volitvami svojo pravico iz dela, v šoli pa iz ustavne pravice do izobraževanja. PASIVNA VOLILNA PRAVICA Pasivna volilna pravica je pravica biti izvoljen v organe samoupravljanja. Seveda pa nihče ne more biti član tistega organa, nasproti kateremu se pojavlja kot predlagatelj ali pa mu Je odgovoren za izvrševanje sklepov. Torej se aktivna in pasivna volilna pravica ne pokrivata. Naštejmo primere, ko je pasivna volilna pravica omejena: v delavski svet ali v drug neposredno 'izvoljeni organ (sam. del. kontrola, organ za medsebojna razmerja v zdr. delu) ne more biti izvoljen: — individualni poslovni organ; člani kolegialnega poslovnega organa; — vodilni delavci, ki so kot taki določeni v statutu; — delavci na odgovornih delovnih mestih, ki se pojav-Ijajo nasproti takemu organu kot predlagatelji sklepov ali — izvrševalci sklepov in — tisti, ki imajo širša pooblastila in odgovornost. V to zadnjo kategorijo lahko spadajo vodje sektorjev, obratovodje, poslovodje in podobno, čeprav formalno niso določeni kot vodilni delavci, so pa nosilci širših delovnih ali planskih zadolžitev. — Tisti, ki so že bili dvakrat zaporedoma izvoljeni v isti organ. Posebej naj opozorimo, da ni združljivo, da bi bil nekdo istočasno član dveh samoupravnih organov. (Npr.: ni združljivo, da je nekdo Član sam. del. kontrole in član organa za medsebojna razmerja v združenem delu, ker gre tu za nezdružljivost funkcij, ker sam. del. kontrola preizkuša pravilnost drugega organa. Dalje: če je delavski svet v splošnem aktu določen kot organ, ki preizkuša zahtevo delavca za varstvo njegovih pravic nasproti organu za medsebojna razmerja v zdr. delu, je razumljivo, da je nezdružljivo članstvo v obeh organih hkrati). Že zaradi pravilne delitve dela ni zaželeno kopičenje funkcij v eni osebi, ker v takih primerih lahko pride do zlitja struktur. SESTAVA DELAVSKEGA SVETA Po ustavni določbi mora biti delavski svet sestavljen iz delegatov vseh delov delovnega procesa. Vsak del delovnega procesa po načrtu zakona o združenem delu delegira najmanj enega delavca, kriterij delegatov je torej število delavcev. V slučaju te- ritorialne razdeljenosti je potrebno pojem delovnega procesa tudi upoštevati. Ustava nadalje določa, da mora delavski svet biti odraz socialne strukture delovne skupnosti. Ta ima lahko zelo številne kazalce, vendar zakon o združenem delu elementov strukture ne navaja taksativno, omenja pa kvalifikacijsko strukturo, strukturo po delovrfi dobi, po vrstah nalog, po spolu in druge. Bistvena pa je kvalifikacijska struktura, ki naj prepreči pri-svajnje odločanja visokokvalificiranih ali obratno. Zato mora sindikalna organizacija zahtevati od kadrovske službe pregled socialne strukture delovne skupnosti tako, da bo možno dobiti pravilen kandidacijski postopek. KANDIDATNA LISTA Da bi delavski svet TOZD ali DSSS zadostil ustavnim zahtevam, mora biti kandidatna lista ustrezno sestavljena. Da bi biti zastopani vsi deli delovnega procesa, uporabljamo tako irmenovano deljeno kandidatno tisto. To pomeni, da je kandidatna lista enotna za TOZD in DSSS, vendar je deljena po delih delovnega procesa (npr. servis, konsignacija, zastopstvo). Voli se torej vse delegate. Kandidatna lista je lahko tudi zaprta (voli se toliko kandidatov, koli kor jih je na listi). ORGANI, POSTOPKI IN PODOBNO Za izvedbo volitev morajo biti imenovani organi oziroma komisije, ki jih voli delavski svet. Te so: volilna komisija, volilni odbor in komisija za sestavo volilnega ime- nika. Clarti teh teles ne morejo kandidirati. Posebej naj opozorimo na potrebno ureditev pristojnosti volilne komisije glede njene vsebinske naloge. Volilna komisija ugotavlja, ali je kandidatna lista določena na kandidacijski konferenci v Skladu z zakonom, ali je bil pravilno izveden kandidacijski postopek, ali obstaja zapisnik konference in ali so dali pismene pristanke vsi kandidati. Kandidate se na listo vpisuje po abecednem redu, razen če ni posebej določeno, da se vpisujejo po vrstnem redu, kakor so bili predlagani. V roku treh dni mora volilna komisija odločiti, oziroma listo potrditi ali pa zavrniti. Pri tem pa je najvažnejše, da v danem momentu najdemo toliko časa in člane komisije poučimo, kakšne so njene naloge. Ne pa tako kot pri zadnjih volitvah, ko volilna komisija DSSS ni vedela kaj in kako, še več, nekateri njeni člani so odšli na dopust. POGOSTE NAPAKE Naj poudarimo, da je treba na neposreden način (volijo vSi delavci) izvoliti: delavski svet, organ, ki odloča o medsebojnih razmerjih v združenem delu in organ samoupravne delavske kontrole. O nezdružljivosti v članstvu med temi organi smo v prispevku že govorili. To poudarjamo zato, ker so pogoste napake v določenih stvareh, ki ijih prepuščamo kolektivnim izvršilnim organom (tistim, 'ki jih 'imenuje delavski svet), namesto neposredno 'izvoljenim, kar je sicer v nasprotju z zakonom. Tako kolektivni izvršilni organ ne more odločati o pravicah s področja stanovanjskih zadev, delitve osebnih dohodkov, kršitve dolžnosti itd. Ni potrebno spomniti vas, da volimo organe sam. del. kontrole in medsebojnih razmerij v združenem delu enako kol člane delavskega sveta. Gre bolj zato, da Imamo v vidu dejstvo, da iz enega delovnega procesa ne moreta biti voljena dva ali več članov, temveč samo eden, upoštevajoč pri tem tudi socialno strukturo. Na koncu pa še tole. Izbira kandidatov za delavski svet v OZD pa ne more potekati po istih principi*1 kot za delavski svet TOZD ali DSSS. Drugače povedano, ni nujno, da je v njem zastopstvo vseh delov delovnega procesa, ker bi to bilo preobsežno, ampak so člani lahko tudi obratovodje, poslovodje itd., ker tu ne gre več za njihovo osebno zadolžitev, saj zadolžitve sprejema TOZD kot celota pri delovni OZD s področja združevanja dela in sredstev. Nobenega dvoma n'i, da se v naših dosedanjih pristopil1 k volitvam (kandidiranju) in v poznejšem delu posameznih izvoljenih organov nismo držali (vsaj delno) pravil, navedenih v tem prispevku. Zato jih tudi s tega zornega kota nismo navedli. Želja je vtem, da kot smo uvodoma rekli, v času prehajanja na realizacijo organiziranja treh TOZD in DSSS moramo že sedaj pomisliti na nove oblike delov delovnega procesa in fj" žične razdelitve In temu primerno pristopiti k pripravam za nove valitve itn to že sedaj, ne pa pet minut pred dvanajsto, ko vlak dejansko že odhaja. S. ŽIGON (po Svetovalcu) 3E DOPUST KES )0HJST ALI JE SNOBIZEM ? Avtotehna na Karakorumu! Morda bo bralce Glasila Rimalo, da pri alpinistrčoi “dpravi v Karakorum sodelu-Je tudi Avtotehna, čeprav le ^ ®den od pokroviteljev. pred nekaj meseci nas je arnreč iplani niško društvo ki ob svoji 70-letnici jjriteja to ekspedicijo, prosi-' naj sodeilujemo pri od-p avi bodisi z materialnimi .Jrjpstvi ali pa tako, da bi “delovali pri financiranju. Opremo te odprave bo na a00 km dolgi poti vozil s ^Prionom OM LUPETTO 25 kupec Marinko Pintar iz Jpve Gorice, zato smo po-redovaii pri tovarni FIAT, da L® dala na razpolago dovolj , rezplačnih rezervnih delov 'jPZnam je dolg kar celo 'r^nl), da bo potovanje ne-^Pteno. Odprava je odšla na pot »■ maja, do baznega taborila na višini 5000 m bo prl-a približno v enem mese- cu, nato pa se bodo alpinisti povzpeli na 8086 m visoki Gašenbrun I v pakistanskem pogorju Karakorum. Vrh, ki ga imajo »na muhi«, je drugi najvišji v tem pogorju. Naša odprava ga bo skušala osvojiti po jugozahodnem stebru, to je steni, ki še ni bila preplezana. Kvaliteto (predvsem pa varnost!) odprave jamči visoka stopnja alpinistične usposobljenosti članov. V povprečju se ukvarjajo z alpinizmom 8 let in so opravili že številne težke vzpone v domačih gorah, Dolomitih, Centralnih Alpah Kavkazu in na Himalaji. Odprava se bo vrnila predvidoma avgusta. Alpinistom želimo veliko sreče na dolgi poti na vrh, posebno pa seveda pri samem vzponu. ADA JERŠE Oddelek komerc. vozil IN ■»! N«‘ Np*. Hupi« 'Im In '•Sion ot PtkiMin | "tw- ot M« of **uu» t" V j ^ >• • T f' . ' rji. 0, i ''"‘•»•n Hm>m« 4«M»- > • ^ A M EK It h* invtMK«'« DOBRO JE VEDETI Pred nami je sezona velikih potovanj, pa tudi sezona kislih kumaric. Na podlagi ene in druge ugotovitve smo se odločili v našem Glasilu objaviti prispevek, ki govori o vročini v avtomobilu. Pa poglejmo. Izgleda skoraj neverjetno, vendar je res, da človeški organizem lažje prenaša nizke kot visoke temperature. Tudi lažje se brani pred hladom kot pred vročino. Cenje-rti bralci, večina vas poseduje avtomobil in prepričani smo, da boste prejšnjo ugotovitev potrdili, ker ste sami doživeli neprijetnosti, ki jih povzroča vročina, pri tem pa vemo, da ne veste, kolikšne so temperaturne razlike med vročino sončnega dne in vročino v vašem avtomobilu. Ko je avtomobil direktno izpostavljen soncu, postaja temperatura v njegovi notranjosti neznosna. K takemu stanju doprinašajo velike površine pločevine in oken. Dalje, večkrat neprikladna zunanja In notranja barva vozila. Z nekaj besedami bi radi povedali, kako hitro in v kakšni meri lahko normaliziramo neprimerno visoko temperaturo v avtomobilu med vožnjo. Vpliv vremena na počutje potnika v avtomobilu je močnejši kot v stanovanju pri enaki zunanji! temperaturi. Strokovnjaki za prometno medicino so z kontakt-termo-metri v desetih avtomobilih (velikih in malih) merili temperaturo. Pri tem poizkusu niso uporabili črno pobarvanih vozil, temveč samo svetlo zelene, oranžne, beige in svetlo sive barve. Vozita so bila parkirana na prostem pri temperaturi 31 °C. Po preteku ene ure je bilo v avtomobilih, ki so imeli notranje prevleke iz umetne kože črne barve, zabeleženo 45 °C. Nato je sledila vožnja. Avtomobilom so odprli vsa okna in ves ventilacijski sistem zračenja ter zabeležili naslednje rezultate: — da je trajalo celih 8 minut pri hitrosti 140 km/h na avtocesti, da je temperatura padla na 32 °C; — da je v takih primerih potrebna velika termoregula-cijska sposobnost človeškega organizma: — da lahko, kdor zaradi vožnje po mestu ne more koristiti osvežujočega vetra, ki ga povzroča premikanje voza (vožnja), od takih temperatur doživi vročinski udar (coNaps). Merjenja temperatur dokazujejo, da pri vozilih svetle barve segrevanje ni odvisno od velikosti voza, temveč od barve materiala, s katerim je obložena notranjost. Za primer navajamo. V manjšem vozilu s svetlo notranjo opremo je bilo po 30 minutah parkiranja na soncu 10% nižja temperatura kot v avtomobilu srednjega razreda, obloženega v notranjosti z umetno črno kožo. Strokovnjaki tolmačijo to z odsevom (reflektiranjem) dolgih valov (žarkov) od črne notranje prevleke. Svetla notranja oprema je vzrok, da je temperatura v notranjosti vozila za 5—8% nižja kot pri vozilih s črno kožno prevleko. Dognano je, da je tkanina bolj hladna od kože. Tkanina se manj greje, oziroma se hitreje hladi. Tako nam kaže tabela, da je notranja temperatura v vozilih z odprtim zračnim sistemom in s svetlo oziromo temno notranjo opremo višja od zunanje. Pa poglejmo primer, ko je ob sončnem vremenu zunanja temperatura 30 °C, je v vozilu višja za: slabša se vid, upočasni se reagiranje, zmanjša se pozornost in poveča se utrujenost. Dobro je torej, da si zapomnimo nekaj nasvetov: — ljudje s slabim srcem in slabo cirkulacijo krvi morajo za vožnjo z avtomobilom izbirati hladnejša dnevna obdobja. — v dneh visoke (tako imenovane tropske) vročine je najbolje, če se odpovemo daljšim vožnjam; — v vsakem primeru je priporočljivo vozilo parkirati v senci, pa čeprav je tako mesto nekoliko oddaljeno od zaželenega cilja; — par minut pred odhodom (vožnjo) odprimo vsa okna in vrata, da se vozilo kolikor toliko prezrači; — po možnosti imejte v vozilu zračne in porozne prevleke za sedeže; —• tudi oblečeni morate biti primerno. Oblecite perilo, Hitrost 60 km/h 100 km/h • 130 km/h črna notranjost +4,5 °C +3,6°C +3,0 °C svetla notranjost +3,8 °C_________+3,0 °C ___________+2,2°C Celo pri večji hitrosti je temperatura v avtomobilu za nekaj stopinj večja od zunanje. Sončna toplota torej prodira v vozilo tudi med vožnjo, kajti takoj, ko npr. vozimo skozi gozd dve minuti, pade temperatura v vozilu za 1,5—2,0 °C. Da, tako je s temperaturo v avtomobilu. To pa seveda ne vpliva dobro na potnike. Vročina škoduje občutljivim ljudem. Nastopata glavobol in splošna slabost. Lahko pride do lahke omedlevice, po- ki zelo upija znoj, ne oblačite pa tesnih oblek, ki preprečujejo ventilacijo telesa; — ker znojenje odvzame vefiko vode iz telesa, jo občasno nadomestimo z napitki (brezalkoholnimi seveda), vendar v manjših količinah; — na daljših vožnjah v vročih dneh napravite večkrat kratke premore, vendar ne kjersibodi. Poiščite senco in izstopite iz vozila. Če odhajate na pot, pa srečno I (Iz revije Vozač) iiutuioiMcarsKC vjcsimc« m »tajne vidovitosti vidovnjaka«, I. in II. del. Cena vsake knjige je 50 din. Pišite — pošljemo takoj. Plačilo po prevzemu. Naslov: »Hipnotizam«, 71000 Sara-jevo, poštni predal 214. — 262-r OPkL servis bratje t robec, irža-ška cesta, Dolgi most 14, Ljubljana; tel. 61-406, v svojih specializiranih delavnicah opravlja vsa popravila vključno karoserijska in ličanje V peči. Rezervni deli za vse tipe vozil so vedno na zalogi. — 7392-r ZAHTEVAJTE brezplačni prospekt dopisne Že leta se v »NEDELJSKEM DNEVNIKU« pojavlja gornji oglas. Lastniki omenjenega servisa imajo gotovo svojo računico. Vprašanje pa je, če jo Ima tudi naš servis. Grohar v akciji, iz katere je padel gol Nogometna ekipa: Trunk, Trojar, Jelovčan. Čepijo: Okretič, Verbič, Jelovčan. Leži: Stare Tov. V. Bajc (streljaštvo) v odmoru na Avali Kegljaška ekipa Važnejši predpisi od 6. 4. do 9. 5. Odlok o določitvi gospodkih rn negospodarskih ^nasti. Ur. list SFRJ, št. 2- Odlok o spremembi in Polnitvi Odloka o odstotku .doiizaotje, do katerega de '° Pravico kupovati m 'fe 2ao premo in nado-®stne dele — Ur. list SFRJ, St. 14/77; Uredba o izkazovanji ^hodkov in odhodkov zi , D° janua''-^marec 1977. Ur St št. 14/77; in^K *Jredl3a 0 kontnem planu Ren ancah za OZD. Ur. list 19/77; 5- Zakon o spremembi in “Polnitvi Zakona o pogojih 20/77naCijO’ Ur‘ 'iSt SFRJ’ Št' ®- Pravilnik o obliki in vse-mi obrazcev za vpis OZD in ru9'h objektov v sodni re-dtar. Ur. list SFRJ, št. 21/77, 2 dne 22. 4. 1977; Z. Pravilnik o vsebini posa-“znih kontov v kontnem £ar>a za OZD. Ur. list SFRJ, St. 23/77; ®- Pravilnik o uporabi davč-'P stopenj ter načinu evi-“Poe, obračunavnju in pla-evanju davka od prometa Proizvodv in storitev. Ur. list SFFU, št. 25/77; dipl. oec. Anton Plevčak dir. GRS Foto: Dobrlla UGANKA: Kaj mislite, kaj manjka na tej sliki? Foto: Dobrlla Moja razmišljanja Takoj na začetku moram Povedati, da nisem proti P ort p emu in rekreacijskemu Udejstvovanju v podjetju, ,ern pa kritično razpoložen, 6 tako udejstvovanje jemljejo Premalo dosledno in se-“ktivno. Verjetno se boste Prašah, kaj me je privedlo n? tega, da svoja razmišlja-ta. ki niso trenutna, ampak de mi motajo po glavi že reh časa, povem naglas in avno sedaj. Odgovor je eno-taven in ta je — članek »Mi na semiadi«. h ' omenjenem članku smo [sli: »Naši rokometaši so . digraii otvoritveno tekmo in j 'udi izgubili. Enako se je “drezala« košarkarska eki-PS; V nogometu se nas je Przala smola, kegljači so nas PPjetno presenetili in šahi-i.' so se dobro odrezali. Da-^e’ igralci tenisa so prišli v 6°grad okrnjeni, brez dveh •andardnih igralcev itd.« Ne glede na to, da smo 6kje vsi pristaši ideje »ni ,^no zmagati, temveč sode-ovati«, pa le moramo, po mojem, pogledati v oči nekaterim dejstvom. V podjetju nas je ca. 700 zaposlenih In razumljivo je, da se vsi ne moremo udejstvovati v športu (bolj pa v rekreaciji?), pa si zato predstavljamo, da je z ozirom na vse faktorje ki so tu prisotni, število 45 športnikov dovolj masovno. (Spomnimo se, da je ta dejavnost pri nas mlada, da veliko mladih za to nima »smisla«, da smo fizično raztreseni ipd.). Relativno gledano majhno število nas ne sme motiti, če sodimo z zornega kota aktivnega sodelovanja. Dejstvo pa je, da ob našem aktivnem športu premalo agitiramo rekreacijo na sploh, pa tudi pasivno udejstvovanje nas vseh. Kadar so tekmovanja v Ljubljani, zanje niti dobro ne vemo, vemo pa, da včasih tudi dobro bodrenje in prisotnost drugih iz kolektiva prinese kakšno točko ipd: Ce tako razmišljam in želim nato analizirati, kar vem (vem pa samo to, kar sem prebral), ugotovim naslednje: »Rokometaši so odigrali otvoritveno tekmo in jo tudi izgubili.« Ugotovitev, ki da misliti, da so selektorji vedeli, v kakšnem stanju je ekipa, o čemer me še bolj prepriča »odrezanost« košarkarjev. Nič pa ne vemo, ali je rezultat mogoče posledica dolge poti, ali pa je obisk iger nagrada za prejšnje uspehe doma. Pri tem pa gremo mimo uspeha kegljačev. Mimo rečem zato, ker ne vemo, s katerim mestom so nas »prijetno presenetili«, ali če sem zloben, da jim je to slučajno uspelo. Vem, nekdo bo dejal, da se s tem prispevkom želim izživljati. Ne. Enostavno mi ni jasno, kako lahko oddidemo v Beograd z okrnjeno ekipo dveh standardnih namiznoteniških igralcev in prepustimo ostale (ne vemo, koliko jih je bilo), da narede, kar pač v takih okoliščnah zmorejo. Povsem razumljivo, da se v športnih dejavnostih v podjetjih še ne moremo pogovarjati o psihološki obdelavi udeležencev, mislim pa, da smo politiko selekcije jemali enostavno (mogoče pod parolo, »gremo v Beograd«), ker ne vemo, koliko naših športnikov v podjetju že dalj časa igra in koliko jih je odšlo samo v Beograd. Razveseljivo pa je dejstvo, da so se športniki z veliko vnemo vrgli v TRIM tekmovanje, In da bodo na nasled-nijh igrah rezultati boljši. Da, vendar s točno evidenco dela ekip pa tudi posameznikov. S takim delom v bodoče bodo športniki lahko opravičili stroške za nazaj, oziroma zahtevali in dobiti odobrena sredstva jutri. Še enkrat moram povedati, da nimam namena ustvarjati kakršnega koli negativnega vzdušja glede športa in rekreacije. Ne želim nikomur jemati veselja, nikogar pošiljati v mlinske kamne (dopisnika pa sploh ne). Nasprotno trdim, da je to dobro 'in prav je tako. Želim samo z odkrito in glasno besedo vzpodbuditi vse akterje te dejavnosti k še večjemu načrtnemu delu, širšim razprostrtjem programov in politike odločanja v smislu naših samoupravno socialističnih pridobitev. S. ŽIGON (Nadaljevanje s 1. strani) OB DRUGI OBLETNICI sprotno. O tem pa naši bralci ali bolje rečeno sa-moupravljaloi seveda nič ne vedo. Ne želim s tem primerom trditi, da nekdo hote navaja izračun podatkov v negativni sliki, oziroma, da nasprotna stran aprio-ri trdi, da ustvarja tak ali drugačen ostanek dohodka. Prepričan sem, da do takih ali podobnih primerov prihaja zaradi neusklajenih faktorjev in pokazateljev, potrebnih pri izračunu, ne pa zaradi eventualnega lažnega prikazovanja. Navzlic sorazmerno bogati izbiri .različnih poti za obveščanje pa ni nobena skrivnost, da so pre-nekateri problemi, ki naj bi jih zvedeli člani delovne Skupnosti, posebno tisti, ki bi lahko sprožili kritična samoupravljal ska stališča v »predalu«. Ni važno, kakšno količino podatkov in papirja dobimo, dejstvo je namreč, da so potrebni predvsem razumljivi podatki, s katerimi si lahko pomagamo, ker obveščanje mora biti po vsebini in obliki dostopno delavcem, hkrati pa redno, resnično in popolno. Vsak delavec mora imeti možnost pravočasno zvedeti za vsebino gradiva, ki mu je potrebno, da bo oblikoval svoje stališče (npr. »Avtotehna jutri«, Glasilo 4/77). Res pa je, da marsikdaj ni lahko zapleteno poslovno poročilo spraviti v vsem razumljivo govorico. V poplavi različnih podatkov je včasih težko ločiti, kaj je za odločanje bistveno in kaj ne, čeprav zakon točno navaja, da mora biti obveščanje razumljivo. Gre torej pri tem tudi za to, da je prisotna dobra volja. Ali je torej resnična tožba, da s svojimi tiskanimi sredstvi obveščanja nimamo dobrih izkušenj In da jih člani kolektiva ne berejo? Ali je res, da člani kolektiva z obvestili nimajo kaj početi? Alt je res, da iz njih največkrat ne morejo izkopati podatkov, potrebnih za samoupravno odločanje? Potrebno je torej doseči novo kvaliteto vsebinsko bolj zahtevnega obveščanja (pa ne od ene za to »zadolžene« osebe) in sicer o ekonomiki, organizaciji, načrtih in ne nazadnje o obnašanju med seboj tako v TOZD, v DO, kot v družbenopolitičnih organizacijah. Obveščanje torej ni samo »seznanjanje«, temveč osnova za razpravo, razmišljanje in odločanje in orožje proti dejstvu, da nam izidi prenekaterih akcij niso razumljivi, pa še to takrat, ko so že mimo. S. Ž. prišli ► -4 odšli PRIŠLI: 5. 5.1977 Setničar Stanislav, — TOZD IV 1. 5. 1977 Stražišar Bojan — TOZD II 16. 5. 1977 Oberstar Vilma — TOZD II 16. 5. 1977 Podržaj Ivo — TOZD I 1. 5. 1977 Kapus Aleksander — DSSS ODŠLI: 30. 4. 1977 Novak-Leskovec Zdenka — TOZD IV — sporazumno 30. 4. 1977 Nevečny Anton — TOZD V — sporazumno 15. 4. 1977 Setina Albin — TOZD IV — sporazumno 31. 5. 1977 Zajšek Andreja — TOZD IV — sporazumno 31. 5. 1977 Vorkapič Sonja — TOZD V — sporazumno 31. 5. 1977 Vadnjal Lea — TOZD V — sporazumno 21. 5. 1977 Omahen Alojz — TOZD I — sporazumno 31. 5. 1977 Jakopin Janja — TOZD I — sporazumno 23. 5. 1977 Hrovat Željko — TOZD II 5. 5. 1977 Jelenčič Ruža — DSSS — sporazumno 9. 5. 1977 Sever Cvetka — DSSS — sporazumno 25. 5. 1977 Jerše Darko — DSSS — odhod k vojakom (Nadaljevanje s 1. strani) Ml NA SEMIADI Tekmovalni uspeh ni bil posebno dober (od 27 ekip smo zasedli 21. mesto), pokazal pa je, kje se v športu med sorodnimi podjetji nahajamo in koliko za to damo. Res smo imeli lepe trenirke in z nalepkami našega uvoznega programa okrašen avtobus, vendar je samo to premalo, da bi razen po propagandni strani uspeli tudi na igrišču. V pogovoru z referenti za šport iz ostalih podjetij smo ugotovili, da pri njih precej več dajejo za šport in rekreacijo, kar potrjujejo njihovi rezultati. Naj bo kakorkoli, odhod na igre je bil koristen in upravičljiv, saj je bil dokaj množičen. Tekmovanje je pokazalo, kje so ekipe, koliko znajo. In jim je tudi dalo novih moči za delo vnaprej. Dokaz temu je aktivna vključitev vseh naših omenjenih ekip v tekmovanje v TRIM ligah v Ljubljani. Prepričani smo lahko, da bodo na prihodnjih igrah tudi rezultati mnogo boljši. Temu kratkemu poročilu smo dodali več slikovnega materiala. V naslednji številki Glasila pa bomo objavili finančno poročilo in še kaj. R. DOBRILA IN MEMORIAM Spoštovani bralci! Ko boste dobili ta časopis v roke, bo minilo natanko 17 let (30. VI. 1960), ko je v naš kolektiv vstopil na svojo prvo delovno dolžnost danes pokojni tovariš Srečko Umek. Bil je takrat 22 let star, poln elana, delaven in nekako neopazen. Tak je med nami ustvarjal in po svojih močeh vgrajeval kamenčke v veliki mozaik tega, kar obstaja danes. Ta danes, pa je za nas žalosten, ker je udarila med nas smrt, neizprosna smrt, pa vendar tako nerazumljiva in okrutna, posebno do mladih ljudi, kot je bil naš Srečko. Ustavila je njegov delovni razvoj, saj Je med nami začel kot pralec in s svojo vztrajnostjo in željo po Izpopolnjevanju prišel do cenjenega, marljivega in zaupanja vrednega prodajalca v konsignaclji GM. NI se postavljal v prvo vrsto, toda na njega smo vedno lahko računali In nismo se motili. Morda smo kdaj bili premalo hvaležni ali pozorni. To lahko rečem jaz, ker sva skupaj delala v konsignaclji celih 14 let. Izguba sodelavca In tovariša je težka, še bolj težka je Izguba mladega človeka, nezaceljiva pa je rana v družini, ki je izgubila dobrega, pridnega očeta in moža. Pri vsem tem pa sam od življenja ni okusil samo dobro in lepo. Vedeti moramo, da je veliko prostega časa porabil, da sl Je ustvaril dom v času in pogojih, ki se težko primerjajo z današnjimi. Večkrat mi je dejal: »Moram tako delati, da bo moja jesen prijetna In da bodo otroci rasli drugače kot jaz, kajti rodil sem se v revščini.« Tak je bil naš Srečko, ki mu je rojenica dala samo ime, ne pa tudi možnosti, da to Ime združi z njegovim pomenom. Odšel Je od nas nenadoma, naš spomin nanj pa b0 0Stal- ŽIGON „ S- / 1 M.IME ii st Alt ei NOVI SAD oCe TEKSTIL IZDELEK IZ LANU PERZIJSKI POLOSEL PLEMIŠKI NASLOV M El BARONOM IN GROFOM LEVI PRITOK BOSNE PRED ODBOJEM NARODNI HEROJ KONČAR GOST NA SVATBI > 1 1 RISTO SAVIN LJUBLJ. NOVICE 1 1 X/ KAČA IZ DRUŽINE UDAVOV SHRANJEVANJE DENARJA IZBIRA BLAGA VBOD S Šivanko LINIJA SREOOZEM RASTLINA ZNAMKA KOZMETIKE LJUBLJ. 'ILIRIJE' SKLADA- TELJ STRAVINSKI LATINSKI VEZNIK ZAJETEN MOŽAK PODE- JELAN ATLET STEKlC GOROVJE NA NASI MEJI Z AVSTRIJO DEL IMENA DEVICE 0R-LEANSKE-JEANNE O1. PRIPAD- NICA AVAROV AMER PISEC BUCH- WALD NASA TOVARNA HLADIL- NIKOV PREBIVALEC ROVT MAKED KOLO FRANC. IGRALKA IMARIE JOSE) STAR SLOVAN STOJNICA (LJUDSKO) ZABAVIŠČE KARDELJ EDVARD ČRTOMIR ROBLEK SLOV.EPSKI PESNIK EVA LEBAN FI00RA PRI ČETVORKI IT.LJUDSKI PLES KOŠARKAR DANEU sestavil: GALLUS SPIKER VODO- PIVEC REKA NA POLJSKEM MARIBOR. OP. PEVKA I0NDINA) SIMBOL UROŠ VIDMAR KMEČKA SOBA LIVADA SREDI GOZDA ANTON MARTI VOZILO EGIPC. BOG SONCA M.IME SIJ DEL GIBANJA URNEGA NIHALA NEPRI- PRAVEN ČLOVEK TUZLA RIKO DEBENJAK NATRIJ ORANJE JU00SL0V. NARODNA ARMIJA NAVIGA- CIJSKA NAPRAVA Šport TRDIH PESTI GRŠKA ČRKA SOZVOK TONOV POVRŠINA, PROSTOR * NA 9 CICERO GORNIŠTVO Gorništvo je Slovenc®® vsilila narava s številni1®1 kuclji, hribi in planinam1; Ljudje so postali navdušeni hribolazci. Najrajši rinej na Triglav, ker je pač naj' višji in za to najimenitnej' ša slovenska gora. V zah' njih letih postaja nekaK^ na »božja pot« z množični' mi obiski, zlasti nežnegf spola. So pa močno °D1’ skovani nižji hribi in S?' rice, predvsem vinske. TJ® gor najrajši lazijo 1*1031® V davnih časih je bilo dobiti v planinah tudi kakšn kravo in kislo mleko. KOLEDARČEK — JULIJ 1. 7. 1966 — 4. seja CK ZKJ, na kateri so obsodi*’ škodljivo delovanje neka terih varnostnih organov A. Rankovičem na čelu. 2. 7. 1961 — umrl ameb' ški pisatelj E. Hemingway 4. 7. 1941 — na seji nega štaba partizanski odredov izdelajo načrt oborožen odpor v Jugosia viji. Dan borca. ., 6. 7. 1415 — na grmad* zažgejo reformatorja Jarlžl Husa. 7. 7. 1941 — začetek vstaje v Srbiji. 9. 7. 1941 — padejo v grebu komunisti Ognje' Priča, Božidar Adžija lP Otokar Keršovani. ^ 13. 7. 1941 — začete*1 vstaje v Črni gori. 13. 7. 1920 — fašisti zažgeJ0 v Trstu Narodni dom. 14. 7. 1789 — požig P8, stilje, začetek francosk revolucije. , 15. 7. 1945 — v Ljubija®1 se začne 1. kongres OF- 21. 7. 1969 — Armstroro kot prvi človek stopi na m no. v 22. 7. 1941 — začete** vstaje v Sloveniji. . 26. 7. 1963 — hud potre* prizadene Skopje. „ 27. 8. 1941 — začetek vstaje v Hrvatski in v BIH. 28. 7. 1914 — Avstroog® ska napade Srbijo, zač*1® se prva svetovna vojna. 30. 7. 1941 — Nemci ustrelijo pri Brežicah prvih lu talcev. ZANIMIVOSTI Turški sultan Selim (l^ do 1574) je leta 1571 zavZ6’ Ciper v glavnem zato, da se je lahko polastil vin0-gradov na otoku in seved® čudovitih vin v njih. Tri ta kasneje je umrl, ker Je nesrečno padel, potem k° se je preveč nacedil cip1’" skega vina. Glasilo izdaja Avtotehna Ljubljana. Glavni urednik Savo Žigon. Odgovorni urednik Zvone Ogrinc. Tiska Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po sklepu sekretariata za informacije oproščeno prometnega davka.