VOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 2.

“ESLOVENIA L £B

'I 9  9

Narodnost je močnejša

Ena izmed osnovnih postavk svetovne¬
ga komunizma je prav njegov interna-
cionalizem. Očetom komunističnega nau¬
ka je bilo od vsega početka jasno, da še
človeštvo ne bo oprijelo ideje, ki bi slo¬
nela na samo narodnih temeljih, ampak
predvsem takšne, v kateri bo zagotov¬
ljeno bratstvo vseh narodov v eni sami
veri v materializem. Komunizem zato
od vsega svojega začetka ni bil mišljen
kot državna oblika za eno samo drža¬
vo, pač pa kot izvozni produkt, katere¬
ga bo mogoče namestiti na vseh svetov¬
nih tržiščih. Komunisti so sami med se¬
boj s svojim pristopom k stranki pre¬
stopili meje narodnosti in si med seboj
postali bratje, prijatelji, zavezniki in so¬
borci.

V takšnem bratstvu so pri nas naši ko¬
munisti nastopali skupno z nemškimi in
italijanskimi v času okupacije. Pošteno
mislečemu, preprostemu ali. pa najbolj
inteligentnemu Slovencu se je upirala
misel, kako bi vendar mogli Slovenci so¬
delovati z nacističnimi Nemci in fašistič¬
nimi Italijani v času, ko so ti divjali po
slovenski zemlji. A na žalost je tako bi¬
lo in posledice je v vsej grozoti nosil
slovenski narod, ki za takšno komuni¬
stično bratstvo ni bil dovzeten.

Ko je bila mera medsebojnega sode¬
lovanja komunističnih strank skoraj da
že polna, je za nameček prišla še iz ust
slovenskega komunista doslej najbolj ra¬
dikalna izjava o pojmu — komunist: na
zborovanju v Kočevskem rogu so padle
besede, da je vseeno, ako ostane samo
trideset Slovencev pri življenju, le da so
komunisti, in revolucija na Slovenskem
je dobljena. 1  S to izjavo so se slovenski
komunisti kot predstavniki ene najbolj
čistih partijskih linij dokončno odpove¬
dali svojemu narodu in stopili v službo
samo mednarodnemu komunizmu.

A narodnost ni državljanstvo, ki ga je
mogoče zamenjati kakor srajco. Narod¬
nost in zavest pripadnosti k skupnemu
rodu, njega usodi in napredku, sta več
kakor vsa komunistična ideologija med¬
narodnega bratstva na napačnih osno¬
vah. štirideset let bo poteklo letos od
oktobrske revolucije na Ruskem in še
vedno ni narodnost v podanikih sovjet¬
skega imperija ugasnila. Ravno nasprot¬
no: med 67 različnimi narodi, ki danes
žive pod knuto komunistične diktatu¬
re, se vedno bolj prebuja zavest o pravi¬
ci slehernega naroda do lastnega življe¬
nja in lastnega krojenja svoje usode.

Težko je reči, koliko je pri posamez¬
nih pretresih, ki so zadnje čase odme¬
vali po sovjetskem imperiju, doprinesla
k spopadom tudi zavest lastne narodno¬
sti, najsi bo to pri Poljakih, Madžarih
ali Ukrajincih ali pa tudi pri najbolj od¬
maknjenih plemenih ob Kavkazu. Četu¬
di je morda vse skupaj bila sijajno vpri-
zor.ena igra, katere režiserji so ves čas
mirno sedeli v Kremlju, vendar je mož¬
no sklepati, da se je v tem ali onem ko¬
munistu, ki je doslej vestno in pr-edano
poslušal moskovska navodila, zganilo ne¬
kaj, kar bi čisto preprosto lahko ozna¬
čili z besedami: spomnil se je, da je po¬
leg partije tudi še dom, domača vas ali
mesto, ljudje v njem in življenje v njih,
da je sam izšel iz teh ljudi in da se mo¬
ra v njih naročje vrniti. Takih osebnih
pretresov vesti je bilo tudi na zahodu
precej. In verjetno je najbolj preprič¬
ljiv primer doprisel prav Juan Negrin,
ki je v času pokolja na Madžarskem u-
miral kot Francov emigrant v Parizu.

Juan Negrin, znani španski znanstve¬
nik in borec za svobodo, je v času revolu-
ci'e prišel na strani rdečih do mesta
predsednika vlade. Kot finančni minister
rdeče vlade je podpisal odlok, po kate¬
rem je rdeča špan'ja v svrho zavarova¬
nja svojega imetja sklenila spraviti na
varno vso svojo zlato rezervo — 800.000
milijonov do’arjev v zlatu. Prišle so sov¬
jetske ladje in zlato odpeljale v Odeso.
Kmalu zatem se je ZSSR pojavila na sve¬
tovnem trgu kot ena največ'ih produ«-
cenik zlata. In od dneva svoje zmage
naprej je Franco zahteval vrnitev tega
zlata. A vse pritožbe in prošnje so bi¬
le zaman: nobenega potrdila ni imel v
roki, s katerim bi lahko odločno zahte¬
val na mednarodnih forumih, naj mu
ZSSR vrne zlato. Sedaj je Negrin, v či¬
gar rokah je ostalo sovjetsko potrdilo

ČAS MAP E TOSTI IM 64 SI G &

Za večino sveta je bil božič zopet čas i čanskemu diktatorju pogum pograbiti

napetosti in kriz. Toda pogled nazaj v
leto 1956 potrjuje, da ta ni bil doba sa¬
mih neuspehov in napak za svobodni
svet. Sovjetska diktatura, ki nasprotuje
vsem načelom svobode, se je znašla v
svojih krizah in težavah, kakor še ni¬
kdar poprej. Svobodni narodi morejo z
zadovoljstvom poročati o zbirajočih se
nevihtah, ki pretresajo Kremelj.

Pesimisti so morda mnenja, da je bil
krvavi rdeči teror tudi lansko leto zma¬
govit. Toda to je resnično le v najožjem
pomenu besede. Madžarski narod je izšel
zmagovit tudi v porazu. Njegov napor
doseči vsaj neke vrste neodvisnost, do¬
kazuje, da ljubezen do svobode ni umrla
v policijskih državah, ki jih je ustvari¬
la Moskva okoli svojih meja.

Podlost komunistične doktrine ni bila
v očeh mislečega človeka nikdar bolj
razgaljena, kakor je danes. Znotraj sa¬
me ZSSR tudi od države kontrolirana
vzgoja množic ni mogla zadržati vzbu¬
jajočega se spoznanja poedincev, da člo¬
vek ni rojen za suženjstvo. V ponižanih
satelitih raste odpor, ki ga tanki in to¬
povi ne morejo potlačiti. Žeja po svobo¬
di je nezadržna sila.

Narodi, ki jih je zasužnjila Moskva,
imajo danes večje upanje kakor kdaj ko¬
li prej, da bo prišel dan, ko se bodo
mogli kot eden dvigniti proti svojim za
tiralcem. Oltarji svobode so orošeni z
mnogo krvi. Nove generacije Poljakov,
Madžarov, Čehov, Romunov in jugoslo¬
vanskih narodov ter celo Rusov se dvi¬
gajo in trgajo verige, s katerimi so pri¬
klenjeni ob tla.

Sovjetski komunistični imperij, zgra¬
jen na terorju in vojaški sili, bo mogel
obstati samo tako dolgo, dokler bodo nje¬
gove armade ostale zanesljive. Prvič v
zgodovini komunizma je bilo mogoče
lansko leto dvomiti v njihovo zaneslji¬
vost. Na sam Kremelj to dejstvo poraz¬
no vpliva.

Nevarnost, da bi mogla ZSSR neke¬
ga dne dobiti kontrolo nad vsem Sred¬
njim vzhodom, ne da bi izstrelila eno
samo kroglo, mrzlo spreletava zapadni
svet. S spretnim izigravanjem čustev
Arabcev, je Kremelj vlekel ogromne do¬
bičke iz tradicionalnega sovraštva na
Srednjem vzhodu. Nekaj časa je celo
USA nehote pomagala pri razš rjanju
sovjetskega vpliva. Želja po miru, ali bo¬
lje strah pred vojno, je Washingtonu na¬
rekoval politiko kompromisov in kon¬
cesij.

Na tem področju je ZSSR ponovno u-
gotovila, kako more pridobiti na presti¬
žu,. ne da bi se morala direktno vojaško
vmešati. AngPja in Francija, ki nikdar
nista bili priljubljeni na Sredn em Vzho¬
du, sta dobili nove sovražnike. Tudi nju¬
na vojaška intervencija ni uspela ob¬
držati odprto prometno žilo Sueza, ki jo,
obe državi smatrata za življenjsko važ¬
no za njuno gospodarstvo in politiko.
Svetovna trgovina je vržena s tečajev.
Upanje na kontrolo svetovne inflacije je
močno zmanjšano.

Izključno v fizičnem smislu je sovjet¬
ski imperij končal leto 1956 na novem
vrhuncu. Sovjetska industrijska proiz-
vodja se je močno dvignila. Njena jekle¬
na in draga težka industrija sta moder¬
ni in učinkoviti. Vsak kvadratni kilome¬
ter ozemlja, ki ga je ZSSR kontrolirala
predlanskim ,je obdržala tudi lansko le¬
to, njeno vplivno področje pa se je še
raztegnilo. Pošiljke orožja so dale egip-

Suez. S tem in drugimi dejanji prijatelj
stva in vojaških zvez je ZSSR oddaljila
arabski svet od Zahoda.

Toda v Kremlju so nastale razpoke, ki
jih ni več mogoče zamašiti. Smrt največ¬
jega sovjetskega diktatorja je dala u-
panje ambicijam tistih, ki sp ga suženj¬
sko obkrožali. Najmanj tri njegovi pri¬
vrženci, verjetno pa več, se bori'o za
oblast. Njihova manevriranja vplivajo
na sovjetsko notranjo in zunanjo politi¬
ko _ od terorja do popuščanja in zopet

nazaj v stalinistično brutalnost. Z naro¬
di za železno zaveso zato enkrat posto¬
pajo kot z enakimi, drugič pa jih zopet
kaznujejo kot kriminalce.

Byron je nekoč de al: “Tisoč let je
komaj dovolj za izoblikovanje države; v
eni sami uri je lahko v prahu.” ZSSR se
neprestano igra z dinamitom. Nedavna
pridobitev prestiža na Srednjem vzhodu
še daleč ne more odtehtati nevarnosti,
ki ji grozi zaradi hrepenenja po svobo
di, ki more satelitske narode spremeniti
iz sužnjev v gladiatorje — tudi v ZSSR
sami in celo v njeni lastni armadi.

Zapad more zaenkrat samo gledati in
upajoče čakati. Če se leta zdijo dolga za-
padnim narodom, so brezkončna za sov¬
jetske zasužnjence. Toda de'stvo osta¬
ne: Odpor, ki je prišel do vidnega izra¬
za na Poljskem in Madžarskem, ni o-
samljen. Njegova iskra tli po vsem sov¬
jetskem imperiju.

Komunistična nevarnost v Aziji

Razmere v Aziji predstavljajo za za¬
padni svet drugo nevarnost, ki je celo
morda večja kakor sovjetska. Rdeča Ki¬
tajska, učenec, toda ne satelit Moskve,
hitro postaja odločilna sila v svojem o-
kolju. Razen sovjetov nima nihče vpli¬
va na pekinške ambicije na azijski celi¬
ni. Indija, Jkjer se demokratski ideal bo¬
ri za obsto I, je ena takih kitaljskih am¬
bicij. Indija, ki se ne more izkopati iz
globin stoletnega despotizma in revšči¬
ne, ni niti vojaška sila, niti zanesljiv pri¬
jatelj zapadnega sveta. Postaja labora¬
torij, v katerem je prostora za komuni¬
stične in demokratske poskuse.

že pred desetletji je bilo rečeno, da
bo prišel čas, ko se bo Vzhod dvignil
proti Zahodu. Danes je tisti čas tu. Vse
dotlej, dokler je ta dvig naperjen proti
kolonializmu .terorju in izigravanju in
ne proti zapadni civilizaciji kot taki, ta¬
ko dolgo more zapad to grožnjo spreje¬
mati v relativnem mira. Tu se ponuja
prilika za potrpežljivost in spretnost v
vodstvu na obeh straneh.

Komunistična Kitajska s 600 milijoni
prebivalcev ima trikrat več človeškega
materiala za svoje armade kakor ZSSR.
Zato si je, težko predstavljati, da bi ved¬
no ostala povsem odvisna od Mosk e.

Kakor ima ZSSR napadalne ambicije,
tako jih bo mogla imeti tudi rdeča Ki¬
tajska. človeško življenje je v obeh de¬
želah malo cenjeno. Armade so orodje
za tiste, ki se jih poslužu'ejo. Zaradi
mnogih nerešenih problemov v Aziji je

ZSSR .Na Koreji, na Formozi in v ju¬
govzhodni Aziji so točke, ki se morejo
vsak trenutek spremeniti v vojno popri-
šče.

Indija je ostala zagonetka ves čas ed-
kar je odvrgla raz sebe britansko go-
spodstvo pred desetletjem. Nehru je cd
takrat naprej izigraval obe polovici sve¬
ta. Indija bi mogla hitro postati važna
vojaška sila, če ne bi prirojena indijska
pasivnost in nevtralizem zadrževali njen
razvoj.

Kakor se Kitajska in Indija otresata
vpliva v minulih stoletij, tako se druge
države Azije in Afrike trudijo storiti
isto. So sicer majhne, slabotne in jim
manjka enotnosti. Toda nasilni vodje
vstajajo in nacionalizem se prebuja. Po¬
trebovale bedo močne zaveznike, izbira
pa je omejena: svoboda ali komunizem.
Morejo si izbrati tudi tretjo možnost:
niti Zahod, niti Vzhod, ampak lastna
skupnost. To more postati središče nove
velike sile.

Evropa pred inflacijo?

Materialni prosperiteti Evrope znova
grozi nevarnost padca, prav v trenutku,
ko je izgledalo, da se je povzpela na rob
nove dobe. Ena dežela za drugo so v  mi¬
nulih letih dosegale gospodarske in no¬
tranjepolitične uspehe. Življenjska ra¬
ven je daleč prekosila ono izpred drage
svetovne vojne. Z vso naglico se bliža¬
jo tisti v USA in Kanadi.

Na žalost se je ta dvig nenadno ii-
stavil z neuspelo akcijo dveh vodilnih
evropskih sil, ki sta jo izvedli na Sred¬
njem Vzhodu. Anglija in Francija sta
potegnili v svojem porazu Evropo za se¬
boj v nevarne vrtince inflacije. Pomanj¬
kanje petroleja dodaja novo poglavje k
zgodbi evropskih gospodarskih proble¬
mov. Hiter industrijski dvig požira o-
gromne količine goriv vseh vrst. Ker je
Suez zaprt, postaja petrolej dražji, za¬
to cene produktom višje. Zahtevam po
zviševanju plač ni mogoče vedno pristri¬
či peroti in leto 1957 prinaša Evropi ne¬
varnost inflacije, ki jo bo težko kontro¬
lirati.

Marshallov načrt je zanesel v Evropo
en velik nauk: prvič je takrat Evropa
praktično ugotovila koristnost skupne
gospodarske načrtnosti. Zapadna Evro¬
pa se je združila v Organizacijo evrop¬
skega gospodarskega sodelovanja in u-
spešno. OEEC (Organization for Euro
pean Economic Cooperation) je postala
močna in splošno priznana načrtnostna
agencija. Izvaja močno sredotočno silo
na gospodarstva mnogih držav. Zaradi
nevarnosti inflacije in potrebe po tesnej¬
šem gospodarskem sodelovanju se bo Ev¬
ropa še močneje naslonila na OEEC za
izvedbo skupnih akcij, ki so potrebne za
gospodarsko varnost.

Toda dokler sueška kriza ne bo varno
mimo in kana 1 ! svetovne trgovine zopet
svobodno odprti, bo Evropi grozila ne¬
varnost inflacijskega izruha. Svoje do-

RUENOS AIRES.
10. JANUARJA (ENERO) 1957

EL PRESIDENTE AGASAJO AL
CUERPO DIPLOMATICO

El presidente provisional de la Nacion. .
general Pedro Eugenio Aramburu, ofre-
cio el viernes pasado una comida, en la
residencia de Olivos, en honor del cuer-
po d plomatioo, con motivo de la inicia-
cion del ano.

El primer magistrado recibio el salu-
do de los invitados en compania de „su
esposa, senora Sara Herrera, y de sus
hijos Sara y Eugenio: del jefe de la
Časa Militar de la Presidencia, capitan
de fragata Francisco G. Manrique, y del
edecan de turno, teniente coronel Nes¬
tor Viton. Los inicio en su caracter de
decano del cuerpo diplomatico el nuncio
apostolico monseiior Mario Zanin, ha-
ciendolo luego los demas jefes de las
representaciones extranjeras y el perso-
nal de las mismas que participaron de
la fiesta y a la que tambien asistieron
ministros del Poder Ejecutvo, el jefe
de la policia federal, el intendente mu-
nicipal de la ciudad de Buenos Aires y
un grupo de jefes y oficiales de las fuer-
zas armadas.

La reunion tuvo por escenario uno de
los salones de la residencia, ya que a
causa del mal tiempo reinante, no pudo
efectuarse en los jardines, como estaba
d : spuesto. Los comensales rodearon una
larga mesa de cabecera que presidio el
general Aramburu y varias que congre-
garon a pequenos grupos de los asisten-
tes.

Terminada la comida el presidente se
dirigio a los jardines, donde se despi-
dio de los concurrentes.

ČLANI DIPLOMATSKEGA ZBORA
NA VEČERJI PRI PREDSEDNIKU
REPUBLIKE

Začasni predsednik republike general
Pedro Eugenio Aramburu je priredil
prejšnji petek večerjo v letni residenci v
Olivosu, na katero je povabil člane dip¬
lomatskega zbora ob nastopu novega
leta.

Povabljeni gostje so pozdravljali
predsednika republike v spremstvu nje¬
gove soproge ge Sara Herrera in nje¬
govih sinov Sara in Evgenija, šefa vo¬
jaške hfše predsedstva vlade fregatnega
kapetana Francisca Manrique in dežur¬
nega pobočnika polkovnika Nestorja Vi-
tona. Prvi mu je sporočil pozdrave do¬
ajen diplomatskega zbora apostolski
nuncij Msgr. Mario Zanin, za. njim so
pa to storili po vrsti vsi člani inozem¬
skega diplomatskega predstavništva, v
Argentini ter ostalo osebje tujih posla¬
ništev .Navzoči so bili tudi vsi člani vla¬
de, šef zvezne policije, apostolski admi¬
nistrator buenosaireške nadškofije Msgr.
Lafitte, buenosaireški župan ter skupina
vojaških poveljnikov in častnikov obo¬
roženih sil.

! Banket bi se bil moral vršiti na pro¬

stem na vrtu predsedniške residence.
larske rezerve more hitro porabit.. Sa- Zaradi naliya je pa bU nato y enem od

mo na up ne more^živeti in ni kredita, ki salonoy y predsednigki reside nci.

Po večerji se je predsednik zaradi

bi bil neizčrpljiv. če inflacija pripelje do
viška splošen polom, more Zapadna Ev¬
ropa postati zrela za komunistično ro-

rdeča Kitajska morda nevarnejša kakor panje.

Pozdravna! sprejem Rev. Vecsep

smrtjo naročil naj potrdilo odnesejo ge¬
neralu Franku in s tem vrnejo Španiji
to, kar je bila njena narodna last.

Nekateri skušajo sedaj osporavati
resničnost tega dejstva. Toda, ker špan¬
ske radijske postaje, ni + i španska vlada
tega doslej še niso preklicale, si upamo
trditi, da je Negrin, v najbolj kritičnem
trenutku, ko se človek poslavlja od tega
sveta in skorajda gleda že v drugi svet,
našel svojo pot narodnega Španca: svo¬
jemu najhujšemu nasprotniku, a prav
tako šparcu, kakor je bil sam, je dal
naj’epše božično darilo; svojemu naro¬
du je vrnil, kar mu je v dneh trpljenja
odvzel, sebi pa spet pridobil mesto v
družini španskega naroda.

Negrincv zgled bo, upamo, slej ali

piej našel posnemovalce, ne samo v po-
o prejemu zlata, umrl. Po poročilih j sameznikih, ampak v celih narodih, ki
španskih radijskih postaj pa je pred bodo našli same sebe.

Diplomati različnih držav, člani in pri¬
padniki kršč. demokratskh strank,
vključenih v Nouvelles Equipes Inter-
nationales so sredi decembra priredili
pozdravni večer v čast rev. Jožefa Vec-
seya D. D., ki je pred nedavnim prišel
iz Madžarske kot osebni zastopnik kar¬
dinala Mindszentyja.

Pozdravni večer je v imenu NEI pri¬
čel Konrad Sieniewicz, glavni tajnik
CDUCE, ki je uvodoma pozdravil števil¬
ne UNO delegate iz vsega sveta, pred¬
stavnike raznih ameriških organizacij in
člane posameznih emigrantska skupin.
Poudaril je Sieniewicz v svojem nago¬
voru, da kršč. demokrati vsega sveta
pozdravljajo Eisenhowerjeve besede o
človečanskih pravicah in da so predstav¬
niki vseh kršč. dem. združenj na svo¬
jem zborovanju v Parizu zahtevali, da
zahod nadaljuje s svojo poliUko miru,
osnovanega na poktični in socialni pra¬
vičnosti, prav tako pa da tudi u ede no¬
vo politiko napram ZSSR, da bodo posa¬
mezni narodi mogli po lastni volji izbrati
sebi primerne vlade.

Zatem je govoril rev. Vecsey, ki je
med drugim dejal: “Eden izmed na'bolj
resnih problemov madžarskih borcev

za svobodo je bilo dejstvo, da madžarsko
ljudstvo in revolucionarna vlada nista
imela pravih zastopnikov pri Združenih
narodih. K sreči je po nekaj dnevih zme¬
de in obotavljanja vrsta predstavnikov
drugih narodov spravila našo zadevo na
tapeto”.

Rev. Vecsey je dalje tudi povedal, da
so komunisti po : zskusili rešiti celo po

zboljšanja vremena z gosti podal na vrt.
Tu je ostal z njimi še nekaj časa v raz¬
govoru, nato se je pa od njih poslovil.

Naročnina Svobodne Slovenije za
leto 1957 znaša za Argentino 120 ar¬
gentinskih pesov na osnovi zadnje¬
ga konvenija, ki je bil sklenjen med
tiskarnarji in tiskarskimi nameščenci.

Uredništvo Zbornika - Koledarja
Svobodne Slovenije za leto 1957 je
še prejelo več pisem iz raznih držav

, , .. , , , ,. . ......  Amerike m Evrope, v katerih sporo-

tek revolucije tako, da bi izvedli t to- i „ . . , . . . . „ .

, ‘ , , . ca; o izredno priznanje letošnjemu

izem tudi na Madžarskem, vendar se rje- ' , , . ,, . . ... ,

, . . ... Zbomiku-Koledarju. Vsi hvalno bo-

mu zdi, da jim to ne bo uspelo, kajti

“vse, kar je materializem zgradil v teh
dvana‘stih letih, se je razkadilo v enem
samem tednu”.

Povedal pa je, da je madžarski narod
pričakoval od zahoda naslednje:

1) da bo madžarsko zadevo smatral za
nujno in jo z vso resnostjo reševal v
okviru UNO;

2) da bodo UNO tudi izvedle vse reso¬
lucije, ki so bile sprejete;

•3) UNO pa morajo iti še dalje: raj f i
morajo pota in sredstva, da bo ZSSR
spoštovala sklepe, ki jih delegati pri
UNO sprejmejo. In prav tako kakor v
sueškem primeru bi morali tudi na Ma¬
džarskem ustanoviti mednarodno poliei-

gato vsebino, lepo ter sistematično
doslednost pri urejevanju Zbomika-
Koledarja. Med temi pismi navaja¬
mo odstavek iz pisma slovenskega
intelektualca v Argentini, ki šivi da¬
leč od Bs. Airesa. V pismu pravi do¬
besedno:

"Prejel sem letošnji Zbcmik-Kole-
dar. Prebral sem ga. Rad in z vese¬
ljem priznam, da sem bil močno
presenečen. Prisrčna zahvala vsem
in vsakemu, ki je sodeloval pri tej
slovenski knjigi."

Naročajte in širUe
Svobodne Sloveniji?

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 10. I. 1957

PISMO  1% PAKIŽA

Pariz, 31. decembra 1956.

Mnogi sicer mislijo, da „e težišče sve¬
tovne politike v W*ashlngtonu in v Mo¬
skvi in da nima Pariz nobene besede več.
Vendar temu ni tako. Niti evropske po¬
litike se prav gotovo stekajo še vedno
v Parizu. Tudi Sredozemski problemi
in problemi Bližnjega Vzhoda se v glav¬
nem rešujejo v Franciji. Prav gotovo
pa je, da je Francija še vedno duhovna
velesila in pospeševalka ideje o vzajem¬
nosti evropskih narodov.

Zato je bilo prav, da je imela kr¬
ščanska demokracija svoj svetovni kon¬
gres v Parizu in dvakrat prav je bilo,
da so se tega kongresa udeležili tudi
Slovenci z dr. Mihom Krekom na čelu.

Dr. Miha Krek je napravil povsod naj¬
boljši vtis. Najrazličnejši evropski in
izvenevropski, slovanski in neslovanski
politiki so bili polni občudovanja in hva¬
le nad njegovimi političnimi analizami
in govori. Marsikdo je rekel, da je dr.
Krek gotovo najbolj tehtna osebnost vse
jugoslovanske emigracije. Nad vse od¬
ličen govor je imel na sprejemu, ki ga
je njemu na čast organizirala visoka po¬
litična in diplomatska družba v Parizu
dne 29. novembra 1956 v agronomski
dvorani. Na ta sprejem je prišlo lepo
število uglednih francoskih in emigrant¬
skih osebnosti, več bivših ministrov in
poslanikov, senatorjev in poslancev. Go¬
vor, ki ga je imel dr. Krek ob tej prilož¬
nosti v francoščini je važen kot “prise de
position politique”. V “Svobodni Sloveni¬
ji” ste ga objavili v celoti.

★

Zbornik-Koleda ■■ Svobodne Slovenije
za leto 1957 sem dobil te dni in je res od¬
ličen. Smo lahko ponosni nanj. Po mo¬
jem mnenju je to eden izmed najboljših
zbornikov ali koledarjev, kar smo jih
Slovenci kdaj izdali. Seveda so tu in tam
še kake vrzeli, toda to so že misli za bo¬
dočnost in jih bom napisal drugič. Top¬
lo čestitam urednikom.

★

V nedeljo 23. decembra 1956 smo ime¬
li Slovenci na pariški televiziji sv. ma¬
šo. Pel je pariški slovenski pevski zbor
pod vodstvom g. Šinkovca, dirigenta pev¬
skega zbora “Slomšek” iz Merlebacha.
Predno se je pričela sv. maša, so na te¬
leviziji pokazali nekaj slik iz Slovenije
ter povedali nakaj bistvenih podatkov o
Slovencih.

★

Ogrski dogodki so naleteli tukaj na
silen odmev. Pa tudi za železno zaveso
bodo posledice trajne, želja po svobodi
je tolikšna, da je niti tanki ne morejo
zadušiti. Val se je sprožil in ga ne bo več
mogoče ustaviti, čeprav se je “svobod¬
ni” svet dokaj klaverno obnašal ob teh
dogodkih. Nace Čretnik

Po zadoščenju vpije kri

OBSODBA PRISILNEGA VRAČANJA PROTIKOMUNISTOV

“The American Mercury”, mesečna re¬
vija, ki izhaja v New Yorku, je v svo¬
ji številki za januar 1957 objavila čla¬
nek o prisilnih izročanjih sovjetskih dr¬
žavljanov po drugi svetovni vojni. Čla¬
nek vsaj v neki meri osvetljuje kake ra¬
zmere so tedaj vladale, da je bilo mogo¬
če izvesti zločinske izročitve tolikih pro¬
tikomunističnih borcev. V tistem stru¬
penem vzdušju, ki je krivo, da so bili
izročeni slovenski protikomunistični bor¬
ci iz Vetrinja, je izgubilo življenje po
krivdi zapadn.h sil več tisoč ljudi dru¬
gih slovanskih narodnosti, članek odkri¬
va zopet del strašnih tedanjih razmer.
Zato se nam zdi, da „e ta članek važen
tudi za nas Slovence. Tako.e piše “The
American Mercury”:

“Kar se je zgodilo v povojnih letih, je
sicer že spravljeno v zgodovinskih arhi¬
vih in spada tja. Toda izbrisati iz zgo¬
dovine tudi tega ne bo mogoče. Slej ko
prej imamo dolžnost, da ameriški narod
zahteva, naj se s -vari razčistijo, naj se
preišče temeljito in popolnoma vse, kar
se je zgodilo v zvezi s prisilnim vrača¬
njem ljudi. Kongres bi moral izvesti to
preiskavo. Očitek in obtožba za tiste o-
studne zločine in dejanja, storjena vsled
brezprimerne neumnosti, naj se končno
prilepi na tiste osebe, ki to zaslužijo,
lzgleda, da bo to huda naloga. Treba bo
premagati vel kanske ovire. Kadarkoli
kdo v Washingtonu skuša priti blizu in
odkriti presenetljivo in sramotno sliko
dogodkov po drugi svetovni vojni, nale¬
ti na tajne, pa neskončno močne vplive,
ki si prizadevajo, da bi to vprašanje po¬
kopali v pozabljenje. Razlog ;'e očit: Re¬
snica bi zadela doslej nedotakljivo dobro
ime nekih prejšnih in sedanjih visokih in
najvišjih uradnikov.

Najbolj značilen dogodek v tem vpra¬
šanju je resolucija kongresnika Bosch-a
(H 137). Kongresnik Albert Bosch iz
New Yorka je dne 8. februarja 1955
predlagal naj se takoj sestavi izbrana
komisija — Odbor poslanske zbornice, ki
naj bi preiskal vso zgodovino prisilnega
vračanja. V utemeljitev svojega predlo¬
ga je kongresnik navajal tudi tole:

“Prisilna izročitev in prisilno vrača¬
nje milijonov protikomunističnih ljudi
je povzročila smrt in nesrečo neštetih
tisočev”.

“Prisilne izročitve ne more opravičiti
niti Jaltanska konferenca.”

“Prisilna izročitev je bila v popolnem
nasprotju z vsemi odredbami našega
lastnega ministrstva zunanjih zadev gle¬
de izvrševan 'a Jaltskega sporazuma”.

“Prisilno izročanje je bilo v nasprotju
z mnenjem glavnega državnega odvetni¬
ka naše vojske, kakor je bilo to mnenje

ponovno povedano v zadnjih štiridesetih
letih.

“Prisilno izročanje je neizbrisen
madež na našem ameriškem izročJu, da
moramo vedno biti pripravljeni dati a-
zil političnim izgnancem”.

“Prisilno izročanje še vedno zastrup¬
lja naše duhovne odnose z živahno-odloč-
no protikomunističnimi narodi za želez¬
no zaveso in zato ovira našo sedanjo
zunanjo politiko”.

Boscheva resolucija je bila takoj po¬
slana v glavni odbor, za določanje na¬
daljnjega postopanja. Odbor ni storil ni¬
česar. Resolucija je obležala tam. Ker
brez dovoljenja tega odbora ne more pri¬
ti nobena stvar v razpravo v zbornico,
je resolucija ostala tako zatrta.

Niti zunanje ministrstvo, niti ministr¬
stvo za vojsko ne bi marala, da bi prišlo
do preiskave strahovitih zločinov, ki so
se zgodili v zvezi z vračanjem protiko¬
munistov proti njihovi volji, s silo.

Dobro ime premnogih generalov, dr¬
žavnih ta'nikov, direktorjev pomožnih
organizacij bi bilo za vedno omadeževano,
če bi ameriško ljudstvo kdaj zvedelo to
resnico. Ker je demokratska vladar edi¬
na odgovorna za vse dogodke v letih
1945 do 1947, je demokratska večina v
zbornici uporabila vsa mogoča sredstva,
da je pokopala Busehevo resolucijo.

STRAHOTNE UGOTOVITVE

BRALI SMO  o o .

POLITIČNA IZJAVA H.S.S. ZA BODOČNOST

V Svobodni Sloveniji smo nedavno po
ročali o Mednarodnem kongresu krščan¬
sko - demokratskih strank iz raznih
evropskih in ameriških držav. Sloven¬
sko ljudsko stranko je, kot znano, na
tem kongresu zastopal njen predsednik
g. dr. Miha Krek ter je imel na njem
tudi važen političen govor, v katerem je
zlasti opozarjal na novo nevarnost, ki
zapadnemu svetu grozi od tkzv. nacional¬
nih komunizmov.

V Parizu je pa bilo približno v istem
času tudi drugo važno mednarodno poli¬
tično zborovanje. Je bil to V. kongres
Mednarodne kmečke zveze, na katerega
je poslala svoje zastopstvo tudi Hrvat-
ska kmečka stranka.

H.S.S. je za kongres pripravila obšir¬
no poročilo, v katerem je prikazala na¬
silje sedanje Titove komunistične dikta¬
ture in njen odnos do zahodne demokra¬
cije. V poročilu je podana tudi politična
izjava H.S.S. z ozirom na bodočnost. Po¬
vzemamo jo po kanadskem Hrvatskem
glasu in se glasi takole:

“Hrvatska seljačka stranka je odloč¬
no prepričana, da morajo kmečke stran¬
ke Srednje in Vzhodne Evrope odigrati
pomembno vlogo tako pri osvobajanju
izpod komunističnega jarma, kakor tudi
pri obnovi Srednje in Vzhodne Evrope.
Zato morajo te stranke nastopiti s pro¬
gramom in delovati tako, da bodo za¬
sužnjeni narodi Srednje in Vzhodne Ev¬
rope v njihovem programu in delu vide¬
li izraz lastnih želja po svobodi, demo¬
kraciji in pravični ureditvi družbe.

V našem delu Evrope moramo rešiti
ta glavna vprašanja:

1. Vprašanje svobodnih narodov, da
bo vsak narod svoj lasten gospodar;

2. Vprašanje demokracije, da bo svo¬
bodno izražena volja vrhovni zakon;

3. Da bo vsak delovni človek mogel
živeti življenje dostojnega človeškega

bitja in da življenski standard kmeta in
delavca ne sme biti nižji od onega, ki je
v svobodnih zapadnih državah, in

4. Da vsi mi kot svobodni in demo¬
kratski narodi sodelujemo z ostalimi
svobodnimi narodi v Evropi in po vsem
svetu v svrho trajnega miru in sploš¬
nega blagostanja.

To leto lahko pride do spremembe v
stališču v odnosu Zapada napram Titu
in komunistični Jugoslaviji. Mi to spre¬
membo pozdravljamo in se nadamo, da
bo Zahod popolnoma uvidel, da vojaška
in gospodarska pomoč Titu dejansko po¬
meni podpiranje svetovnega komunizma
v njegovi borbi za splošno nadoblast. O-
pustitev take nenaravne politike bi po¬
menila veliko uteho za trpeči in izmuče¬
ni hrvatski kmečki narod, ki nikdar ni
izgubil svoje vere v konačno zmago pra¬
vice in svobode nad silami mraka in ti¬
ranije.”

ŽIVE PRIČE TITOVSKEGA
POSTOPANJA

Te dni sta prispela v Buenos Aires
med drugimi madžarskimi begunci tudi
Sandor Szana in Eva Vilcsek. On je 24
letni tekstilni tehnik, ona pa 22 letna
modistka. Skupaj sta se borila v času
upora na Madžarskem in se tudi umak¬
nila. Najprej v Jugoslavijo, odkoder so
jih titovci vrnili komunistični madž. po¬
liciji. Uspelo pa jima je pobegniti iz za¬
pora in se znova podati v tujino, to pot
po bolj varnih smereh — proti Avstriji.
Od tam sta sedaj prišla v Argentino,
kakor je pretekli teden javil tukajšnji
večernik La Razon.

Kaj pa je najvažnejše v celi zadevi?
Vsega ni mogoče tu navajati. Za to bi
bila potrebna cela knjiga. Za naš namen
pa bo zadostovalo, če ugotovimo nasled¬
nja de'stva, ki so dokazana izven vsa¬
ke sumnje in dvoma:

1. Vse do 1. februarja 1945 je bila
naša stalna politika, da nismo dovolje¬
vali prisilnega vračanja sovjetskih dr¬
žavljanov, tudi, če smo jih dobili v nem¬
ških uniformah, kot so bili Vlasovi vo¬
jaki. Ta dan je še pisal tedanji poslevo-
deči državni tajnik Joseph C. Grew no¬
to gcspodu Novikovu, sovjetskemu za¬
stopniku v Washingtonu, da bi vsako pri¬
silno izročanje takih vo nih ujetnikov,
ki so v amer : ških rokah, pomenilo grobo
kršitev ženevske konvencije.

2. Ta zdrava politika pa je bila v Jalti
zavržena in naša delegacija je tedaj pod¬
legla Stalinovemu pritisku.

3. Ko pa niti Jaltski sporazum ni iz¬
recno omenjal uporabe sile pri vračanju
sovjetskih državljanov, so ga člani na¬
šega skupnega generalnega štaba, po¬
sebno general Marshall, vendar tako tol¬
mačili.

4. Med dokumenti, ki so še vedno ozna¬
čeni kot skrajno taini in potrjujejo to
resnico, 'e zlasti “Navodilo za ravnanje
z razseljenimi osebami v Nemčiji”, ki ga
ie izdala G5 divizija, oddelek za razse¬
ljene oseb, Vrhovno poveljstvo Zavez¬
niških sil, ki ga tu navajamo prvič. Na
strani 22 dobimo poglavje: “Osvobojeni
sovietski državljani”. Točka C se glasi:

“Ko bodo sovjetski zastopniki za re-
natriacijo ugotovili sovjetsko državljan¬
stvo, bodo dotične sovjetske razseljene
osebe vrnjene brez ozira na njihove o-
sebne želje.”

5. Prisilno vračanje sovjetskih držav-
Danov je bilo izvršeno. Izvedle so ga a-
meriške vojaške oblasti na najbolj okru¬
ten način, ki si ga je mogoče m : šiiti. Na¬
ša vojaška policija je razbila lobanje sto¬
terih, če ne tisočerih sovjetskih voimh
ujetnikov. Veliko ujetnikov je naredilo
samoumor, ko so ameriški vojaški tovor¬
ni avtomobili obkolili posamezna tabori¬
šča, drugo za drugim. Poklekali so pred
ameriškimi vojaki in prosili nai ne stre¬
ljajo, oz : roma naj jih raje ustrele kot
-Vroče sovjetskim mučiteljem. Pa ni b : lo
nikakega usmiljenja. V mnogih slučauh
so se ujetniki zatekli v cerkve a’i bara¬
ke, ki so jih zažgali. Naš ;  vojaki so mir¬
no stali in gledali, ko so Stalinovi agenti
vlačili svoje žrtve, svoje “osvobojene”
državljane.

6. V mnogih slučajih, v mnogih tabo-
v "'šč'h se je to zgoddo brž potem, ko so
"moTiški častniki slovesno zagotovili u-
Dtmkom, da nikdar ne bodo nasilno vr-
nieni. To je bilo zlasti v Plattling-u na
Bavarskem.

7. Mi ivsmo le prisilno vrnili milijo¬
nov protikomunistov v roke Stalinovih
rnbUev, vrnili smo celo junake ruskega
pokolenja, ki so se bojevali v naših vr¬
stah proti nacistom v Italiji. Mnogi med
njimi so dobili naša odlikovanja za “iz¬

vrstno opravljena dela preko vsega, kar
so bili dolžni storiti”. Ti ruski držav¬
ljani niso nikoli bili vojni ujetniki. Po
pravu jih ni bilo mogoče uvrstiti pod
določbe Jaltskega sporazuma. Pa ven¬
dar so bili izročeni. To je bil zločin, čist
zločin in nič drugega kot zločin. Lt. Ge¬
neral Edward M. Almond je pričal pred
Kongresom, da je moral izročiti takega
junaka, ki se je zval Tinio in celo skupi¬
no njegovih tovarišev. Odlok za izroči¬
tev je podpisal general Joseph T. Mc
Narney.

8. V juniju 1945 so naše vojaške obla¬
sti v Fort Dix, N. J. omamile okoli 200
sovjetskih vojnih ujetnikov, da so mogle
premagati njihovo upornost in jih o-
maljene izročiti. V nezavesti so bili, ko
so jih prenesli na krov sovjetske ladje
v New Jersey.

9. Sramotna zgodovina prisilnega iz¬

ročanja je zapisana v uradnem dokumen¬
tu naše vojske: “383. Prisilna iz¬

ročitev razseljenih oseb, sovjetskih dr¬
žavljanov, operacija Keelhaul”. Listina
je “skrajno tajna” in celo senator East-
land se je zastonj trudil, da bi jo dobil.
Je pa šf^več drugih dokumentov, ki sli¬
kajo to sramoto. Vojno ministrstvo ni ni¬
kdar pustilo vpogleda v nobeno teh li¬
stin, kljub temu, da je predsednik odre¬
dil, da naj bodo list'ne ta'ne le, če je v
nevarnosti varnost ameriškega državlja¬
na, ali ameriške države.

10. Ni mogoče dvomiti, da se je Tru¬
manova vlada dubro zavedala pravega
značaja prisilnih izročitev. Posredni do¬
kaz za to je sijajno nastopanje državne¬
ga tajnika Deana Achesona v zboru
Združenih Narodov proti vsakemu pri¬
silnemu izročanju protikomunističnih
ujetnikov na Koreji. Tedaj smo raje po¬
daljšali vojskovanje za celih 14 mese¬
cev kot da bi silili vojne ujetnike .nazaj,
kot so zahtevali sovjeti. Dean Ache-
son je imel tedaj resnično velik govor in
je utemeljil trditev, da je prisilno vra¬
čanje bilo vedno zločinsko, zločin proti
človeku in kršitev ženevske konvencije.
Na žalost je ta velik nastop in odločno
ameriško stališče vsebovalo tudi obtož¬
bo proti nam sanrm, je bilo priznanje
naše lastne krivde. Achesonovi argumen¬
ti niso bili veTavni samo leta 1952, am¬
pak tudi v letih 1945, 46 in 47.

11. Nič se ni zgodilo v naši zgodovini,
kar bi tako temeljito užalilo naše tajne
zaveznike za železno zaveso, kot zločin
prisilnega izročanja. To je skoro popol¬
noma zastrupilo odnose, duhovne zveze
s temi narodi, kot je pravilno trdil kon¬
gresnih Bosch, ko je utemeljeval svojo
resolucijo.

Užaljenost teh milijononv je toliko huj¬
ša, ker nismo niti mi, niti Britanci, ki
imajo prav tako temno zgodovino, ni¬
kdar niti skušali dati kakega zadošče¬
nja za zločin. Prav nasprotno: Ameri¬
ška in britanska vlada sta storili vse,
kar sta le mogli, da sta preprečevali u-
radno odkrivanje teh zločinov in sta
skrivali dokumente, ki jih izkazujejo.

Pa ni drugega sredstva za zadostitev,
kot priznanje, obžalovanje, zadoščeva-
nje. Ameriško ljudstvo mora zahtevati
popolno preiskavo v kongresu, kot jo je
zahteval kongresnik Albert H. Bosch.
Nadaljnje molčanje samo dodaja stare¬
mu zločinu še nove”.

članek, ki smo ga v vseh njegovih
glavnih delih tu prevedli, je napisal Ju-
lius Epstein. Za Slovence ie članek za-
nhniv, ker dokazuje, da so vendar še lju¬
dje v svobodnem svetu, ki mislijo na one
strahovite krivice, ki so se zgodile po
drugi svetovni vojni, ki so povzročile
smrt slovenskih protikomunističnih bor¬
cev. Vetrinjsko tragedijo bo treba obja¬
viti v tujih jezikih z vsemi dokumenti,
ki so dosegljivi in z vsemi pričevanji.

ARGENTINA

PRIMORSKA IN GORIŠKA

Uredniki, pisatelji, pesniki in vsi sodelavci

Zbornika-Koledarja Svobodne Slovenije za 1957

se zahvaljujejo za vse čestitke, ki so jih prejeli ob izidu te pomembne in
zgodovinske slovenske knjige.

Za ravnatelja učiteljišča v Gorici je
imenovan prof. dr. M. Rožič, ki ostane
tudi še ravnatelj višje gimnazije in li¬
ceja, za ravnatelja strokovne šole v Go¬
rici je pa postavljen dr. J. Nemec, ki
bo vodil še naprej tudi nižjo srednjo
šolo.

V Attemsovi palači v Gorici je bila
razstava, na kateri je bila prikazana
Gorica v slikah, pohištvu in življenju v
XVIII. stoljetju.

Tržaško Slov. Narodno gledališče je
novo gledališko sezono začelo z izvirnim
delom Rada Pregarca šagra.

V Bazovici so imeli veliko pro¬
slavo stoletnice tamošnje cerkve. Prvo
cerkvico so postavili že leta 1336, drugo
pa v 17. stoletju. Ker je bila ta pre¬
majhna, so sezidali sedanjo veliko cer¬
kev leta 1856.

Krištof Tomšič, župnik na Trnovem,
je nedavno slavil svoj zlatomašniški ju¬
bilej.

Goriška Mohorjeva družba pripravlja
ponatis nove cerkvene pesmarice.

Horacio Marco, argent. politična o-
sebnost, ki je kot “neodvisen katoličan”
član Nacionalnega svetovalnega odbora,
je v nedeljo zvečer v radijskem govoru
ponovil svoj predbožični predlog za eno¬
ten političen nastop vseh katoličanov v
Argentini. Z ozirom na dejstvo, da so
njegov prejšnji predlog nekateri tolma¬
čili netočno, je govornik v ned. govoru
pojasnil, da ne predlaga, da bi vsi ka¬
toličani morali imeti samo eno stranko.

Je za združitev vseh kat. sil v politični
akciji, toda ne na totalitaristični podla¬
gi, ampak z njihovg različnostjo in šte¬
vilnostjo z namenom, da bi dosegli cilj,
ki je vsem katoličanom skupen. “Kato¬
liški blok” naj bi ustvarile vse politične
in socialne sile s krščansko in demokrat¬
sko inspiracijo, ki naj bi pri predstoje-
čih volitvah postavile skupne kandidate
in sicer po številu proporcionalno, po
važnosti, ki jo ima vsaka kat. skupina.

Je pa proti ustanovitvi katoliške stran-
kp. Zavzema se samo za skupen nastop
katoličanov, ker je prepričan, da samo
katoličani lahko zvesto in z odločnostjo
uresničijo vsa svoja socialna načela.
Kat. blok naj bi tudi služil za obrambo
resnične demokracije. To naj bi bila
njegova osnovna naloga. V pregledu
zgodovinskih dogodkov je navajal, da
demokratskih ustanov ni dala francoska
revolucija, tudi jih niso ustvarili angle¬
ški misleci, ampak krščanski srednji
vek, ki je pokazal, da samo “kat., vera
lahko da osnovo za resnično demokraci¬
jo”. V zaključnih izvajanjih je naglašal,
da sedanji dogodki v Argentini nujno
zahtevajo enoten politični nastop katoli¬
čanov za obrambo bodočnosti Cerkve
pred napadi njenih nasprotnikov, “če
bodo ti zmagali, bo odgovornost za to
padla na nas”, je nadalje poudarjal go¬
vornik. Svoj predlog za skupen nastop
katoličanov je pa zaključil z besedami:
“Katoličani, hočemo resnično svobodno
domovino z navzočim Bogom v vseh nje¬
nih dejanjih. To, kar je nujno, lahko do¬
sežemo danes in vedno v združitvi vseh
svojih naporov”.

V radikalni stranki, ki povsod nasto¬
pa tako, kakor, da je izven debate, da
bi kdo drugi, kakor oni, mogel prevzeti
oblast v Argentini potem, ko bo seda¬
nja vlada osvobodilne revolucije dokon¬
čala svoje delo,, so v teku razgovori in
posveti med številnimi skupinami in blo¬
ki, da bi se ustvarila enotnost v stranki
in enoten nastop vseh radikalnih skupin
pri predstoječih volitvah. Večina otran-
kinih prvakov je za enoten nastop vseh
radikalov. Zahtevajo pa popolno preo-
snovo stranke, zlasti njenega vodstva,
od strankinega kongresa v Tueumanu
določeni predsedniški kandidat dr. Artu-
ro Frondizi naj se pa odreče kandida¬
turi. Malo verjetno je, da bi dr. Frondi¬
zi to storil, ker nastopa še dalje na raz¬
nih sestankih kot predsedniški kandidat
radikalne stranke in že tudi napoveduje
program svoje bodoče vlade, če bo izvo¬
ljen za predsednika. Iz tega je razvid¬
no, da bo borba v radikalni stranki sa¬
mi pred volitvami še zelo huda.

Vodstvo soc. stranke, je imelo sesta
nek v B. Airesu. Na njem so sprejeli “po¬
slanico svojim pristašen”. Pozivajo jih
naj bodo- edini. Do sporov v stranki je
prišlo zlasti v zadnjem času, ko starega
strankinega prvaka prof. Americo Chiol-
dia niso več izvolili za direktorja stran¬
kinega glasila “La Vanguardia”, ampak
so ga zamenjali z go dr. Alic : o Moreau
de Justo. V poslanici se socialisti nadalje
izkrekajo za široko spremembo ustave
iz leta 1853, ter za spremembo šolskega
pouka. Tu socialisti zopet odločno nasto¬
pajo proti verskemu pouku v vseh šo¬
lah.

Argentino je zajel vroč val. Vročina
traja že skoro 14 dni. V Bs. Airesu se
temperatura suče od 30-36 stopinj
Celsija. Pc nekaterih krajih v notranjo¬
sti republike so pa imeli celo 37 sto¬
pinj. Vročina je tem hujša, ker jo sprem¬
lja navadno visok odstotek vlage. Zara¬
di vročine je dnevna poraba vode v Bs.
Airesu ogromna. Tudi prodaja raznih
hladilnih pijač, zlasti brezalkoholnih, gre
v rekordne količine. Ljud : e so pričako¬
vali, da se bo po nalivu prejšnji petek
temperatura kaj ohladila, pa je bila vro¬
čina v soboto še hujša. Še neznosnejša
pa v ponedeljek, ko je v Bs. Airesu dose¬
gla 38.3°C. Ta dan je bil letos tudi naj¬
bolj vroč dan v Bs. Airesu. V noči od
ponedeljka na torek pa se je vreme zara¬
di južnega vetra malo bolj ohladilo, da so
ljudje mogli vsaj spati. Nekateri vreme¬
noslovci se te dni v listih napovedali, da
se bo ta mesec vi'OČina verjetno še zvi¬
šala in da ni izključeno, da bo dosegla
celo 40 do 50 stopinj.

PORAVNAJTE NAROČNINO

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Buenos Aires, 10. I. 1957

Ilovice iz

Zaradi verske nestrpnosti

Dne 19. decembra 1956 je bil pred o-
krožnim sodiščem v Novem Mestu obso¬
jen na 14 mesecev zapora in eno leto iz¬
gube izvrševanja službe magistra no¬
vincev p. Karel Dijak. Torej tudi magi¬
ster samostanskih novincev mora po ko¬
munističnih pojmih biti “versko strpen”.
Kaj naj bi bil p. Dijak hudega storil, da
je postal versko nestrpen, ne vemo in p.
Dijak in sodniki tudi ne. V komunistič¬
ni Jugoslaviji, kjer je Cerkev ločena od
države, pa država predpisuje kako sme¬
jo vzgajati samostanske novince, je pač
vse mogoče.

Vsa poročila iz Slovenije so v zad¬
njem času zopet polna zaskrbljenosti.
Draginja narašča iz dneva v dan, dohod¬
ki delavstva in uradništva so pa tako
majhni, da ne zadoščajo niti za preživ¬
ljanje, kaj šele za nakup obleke ali obut¬
ve. Vse je v znaku splošnega ob.uboža-
nja. Vodilni komunisti seveda vseh teh
skrbi nimajo. Naokoli se vozarijo z av¬
tomobili zadnjih modelov, prirejajo po¬
jedine in se vesele na račun trpečega
ljudstva. Rdeči maršal ima tudi v tem
prvenstvo. Saj so znane njegove boga¬
te in razkošne pojedine, ki jih. prireja
v svojih dvorcih številnim inozemskim
obiskovalcem. Zlasti je padla v oči bo¬
gata pojedina, ki jo je priredil delega¬
ciji romunske komunistične stranke. Na
to pojedino je bilo v Beogradu povab

že Cesar, krojaški mojster v Stepanji
vasi, Nežika Brečko, roj. Vrbnjak v Sla¬
tini Radencih, Ivan Zrimec, mesar in pos.
na Bledu, Karel Juvančič, upok. v Šošta¬
nju, Francka Kocmur v Vojniku, Matija
Lotrič v Dražgošah, Marta Turk, vd.
Perušek, roj. Škrbec v Podcerkvi in Ja¬
kob Ferčnik, davčni uradnik v p. v La¬
škem.

Baletni ansambl ljubljanske opere je
uprizoril kot celovečerno predstavo “La¬
bodje jezero” klasično baletno oelo
Francoza Marija Petipa, ki je kot ple¬
salec in koreograf dolga leta deloval v
Petrogradu. Glasba za baletno umetni¬
no je od Petra Iljiča Čajkovskega. To je
bila doslej prva predstava “Labodjega
jezera” v Ljubljani. Izvedba tega dela
namreč zahteva veliko število :zvrstr,ih
baletnih solistov in tehnično popolen ba¬
letni zbor. Zato so ga doslej izvajali sa¬
mo na velikih svetovnih odrih.

Prvi dirigent ljubljans^ opere Bogo
Leskovic je v okviru lanskega spomin¬
skega Mozartovega! leta dirigiral v dvo¬
rani Dunajske akademije znanosti fil¬
harmonični koncert Mozartovih skladb
Ob tej priložnosti je dunajski list “Welt-
pzesse” cb'avil o njem toplo pisan čla¬
nek, v katerem med drugim pravi “da
je elegantni, vitki glasbenik prvi diri¬
gent Narodne opere v Ljubljani, kjer
že več let vrši glasbeno vzgojno delo
z velikim uspehom. Najprej se je bil po¬
svetil zboru in orkestru, nato si je pa

Na skupščini fakultetnih profesorjev
sodelavcev in študentov Tehniške fakul¬
tete v Ljubljani, so ugotovili, da se za¬
nimanje dijaštva za študij tehničnih ved
veča. To je razvidno iz dejstva, da se
je letos vpisalo na posamezne oddelke
tehnične fakultete v Ljubljani okoli
2.000 dijakov. Največje zanimanje je za
elektrotehniko, manjše za rudarstvo in
gradbeništvo.

Na zboru gostincev na Bledu so ugo¬
tovili, da je v letošnji sezoni obiskalo

Slovenijo nad 310.000 gostov. Od tega
števila je bilo 256.704 domačinov in
54.244 tujcev, kar pomeni, da je bilo le¬
tos v Sloveniji 70.000 inozemskih turi¬
stičnih gostov manj, kakor pa lani. To
pa predstavlja finančno izgubo nad 122
milijonov deviznih dinarjev. Da bi pri¬
hodnje leto privabili zopet več inozem¬
skih turistov, so sklenili, da bodo znižali
cene v gostinskih obratih in skušali nu¬
diti gostom večje ugodnosti glede poto¬
vanja itd.

Slovenci v Argentini

ljenih nad sto vodilnih komunistov, sta- j zgradil tudi solistovsko skupino po svo-
la je pa nad 30 milijonov dinarjev. ' jih načelih”. Ploh tega dela da je uspeh,
Umrli so. V Ljubljani: Ida Žilih, roj. j ki ga je doživela ljb. opera v inozem-
Lampe, žena prof. v p., Slavica Gai, roj. s stvu.

Grajžar, Anton Mejač, v sodni svetnik v
p.,Franjo Arh, upok., Marijan Janc, fo¬
tografski laborant, Anka Močnik, roj.
Požun, Marija Stamač, roj. Jarc, Alojzij
Simčič, Pavla Podbregar, Neža Dovič,
roj. čebavs, Franc Dragan, preddelavec,
dr. Karel Tekavčič, Ana Peršič, roj.
Sire in Alojzij Kramaršič, župnik v p.
v Dobruši vasi pri Žalcu, Josip Kovačič,
upok. iz Rake pri Krškem, Martin Gor¬
nik, zlatarski mojster v Celju, Jožefa
Primožič, roj. Bitežnik v Kamniku, To¬
maž Rifel, delavec v predilnici v Jaršah, j
Julij Sevnik, šolski upravitelj v p. v
Vranskem, Ivan Godnič, tehn. vodja re- I

Kmetijska šola na Grmu je koncem
oktobra slavila 70 letnico obstoja. Na
proslavo je poleg predstavnikov sed.
kom. oblasti prišlo tudi nad 200 starih
absolventov te šole. Ob tej priložnosti
so odprli tudi novo veliko novomeško
mlekarno. %

Raziskovalci izvira Tolminke so ugo¬
tovili, da prihaja iz neke jame v Tol¬
minko kakih 34 stopinj Celzija topel
vrelec.

Slovenska knjiga

v domovini in tujini
mont. ladjedelnice v Piranu, Alojzija Je- : je naslov publikaciji, ki jo v Severni
linčič, roj. Volč v Podkorenu,. Milica : Ameriki izdaja g. Zdravko Novak. Se-
Ščavničar, upraynica v Razkrižju, Sla- daj je zaključil že šesti letnik razmno-
vica Cerjak, roj. Najzer v Mariboru, Jc- ževanega lističa, ki je redno prinašal no-
___ i vice o slovenski knjigi.

| V štev., 3, letnika VI, pa je objavil u-
Janezi so se sedaj že precej zbrihta- vodnik “Korak naprej”. Iz njega je raz-
li. Vedno bolj se zavedajo, da neizrab- vidno, da bo v bodoče publikacija “Slo-

ljeni denar, ki leži tudi samo krajšo do¬
bo doma, ne prinese prav nobene koristi.
Tako sedaj že marsikdo pomisli: “Obrok
za lot, stroj ali hišo, mi zapade šele čez
mesec ali pa dva. Denar imam pa že se¬
dal pripravljen. Naložim ga torej za ta
čas pri “PROMET”, S.R.L., Buenos Ai¬
res, 25 de Mayo 533I3? (Edina družab¬
nika brata Krištof) na lepe obresti”. Re¬
čeno, storjeno. In ob dogovorjenem ča¬
su ima Janez poleg svojega denarja za
plačilo obroka, še par stotakov obresti
v žepu.

venska knjiga” izhajala tiskana. V u-
vodniku pisec g. Zdravko Novak pravi,
da ima z izdajanjem “Slovenske knjige”
namen “nadomestiti slovenski knjigarno
in nuditi vsem, ki se zanimajo za slo¬
vensko knjigo pregled o izdanih novih
knjigah, o knjižnem trgu v domovini in
prinašati tudi razne druge vesti in novi¬
ce o naši knjigi v domovini in tujini”.
Napoveduje, da bo članek “Zgodovina
knjige” kmalu zaključen, nakar bo za¬
čel objavljati “Zgodovino slovenske knji¬
ge”.

Birma za slovenske otroke
bo v nedeljo 13. t. m. ob pol deseti uri
dopoldne v baziliki Marije Pomočnice
kristjanov v Don Boscovem zavodu v
mestu Ramos Mejia, Avda. de Mayo
2000. Prevzvišeni g. dr. Gregorij Rož¬
man bo imel najprej sv. mašo, nato bo
pa podelil na 300 slovenskim otrokom
zakrament sv. birme.

Slovo od starega leta
pri rojakih v Bs. Airesu ni bilo prav nič
žalostno. Na več mestih so se zbrali in
se v veseli družbi poslovili od leta 1956
ter vstopili v novo leto 1957.

V samem Bs. Airesu je bila družabna
prireditev Društva Edinost v salonu pri
Deklevi. 'V Ramos Mejia so imeli silve¬
strovanje v svojih prostorih pevci Slov.
pevskega društva Gallus. Na svojo dru¬
žabno prireditev so povabili tudi prija¬
telje in podporne člane zbora. V bližnji
slov. gostilni Ilirija so imeli tudi dru¬
žabno prireditev. Prav tako tudi v Baru
Dobrepolje v San Justo, člani Keglja¬
škega kluba so se ta večer zbrali polno¬
številno na slovenski pristavi v Moro-
nu. Sociedad de Fomento v Villa Eslo-
vena v Lanusu — Olepševalno društvo
v Slovenski vasi v Lanusu — je pa ro¬
jake povabilo na veselo silvestrovanje
v društveni dom. Na sporedu je bilo več
točk, za godbo pa so poskrbeli 'anuški
harmonikarji. Čisti dobiček te prireditve
je bil namenjen prvenstveno za zgradi¬
tev pločnika do Slovenskega doma.

Navedenih prireditev se je udeležilo
veliko slovenskih rojakov, še več jih je
pa ostalo doma in so novo leto pričakali
v prijetnem in toplem družinskem oko¬
lju. če so pa odšli prej spat, jih je o
polnoči gotovo prebudilo tuljenje v pri¬
stanišču zasidranih ladij, ter lokomotiv
v mesto vozečih in iz mesta odhajajočih
vlakov in siren po tovarnah, kakor tudi
zvonenje zvonov po cerkvah ter pokanje
raket.

Misijonska veletombola

Praznik Sv. Treh Kraljev je vsako le¬
to misijonski praznik. Tega dne se tudi
slovenski rojaki povsod v molitvi spo¬
minjajo slovenskih misijonarjev in misi¬
jonark, ki oznanjajo božji nauk poganom
v Afriki, Indiji, na Formozi in Japon¬
skem. Tega dne pa je tudi zbiranje pri¬
spevkov za potrebe njihovih misijonov.

V Argentini je bila že pet let na ta
dan velika tombola za vse slovenske
misijonarje. Letošnja je bila že šesta
in je bila na vrtu gostilne Ilirija v ul.
Alvarado 350, v mestu Ramos Mejia.
Kakor prejšnja leta, se je je tudi letos
udeležilo veliko rojakov, ki so skupno s
člani vodstva toplo pozdravili v svoji
sredini ljubljanskega škofa g. dr. Gre¬
gorija Rožmana, pokrovitelja Slov. mi¬

sijonske zveze. Prevzvišeni se je nato
kmalu pomešal med ljudi, se z njimi po¬
govarjal ter se zanimal za njihovo delo
in življenje.

Kmalu po škofovem prihodu se je za¬
čela VI. veletombola Slovenske misijon
ske zveze. Dobitkov je bilo nad 300. So
bili lepi, vendar niso dosegli ne Jepote
ne vrednosti lanskoletnih dobitkov, ki so
jih za misijonsko tombolo prispevali tu¬
di slovenski misijonarji iz najrazličnej¬
ših dežel. Med glavnimi dobitki so bili
pohištvo za dnevno sobo, radio kombina
do, moško kolo itd. Srečni dobitniki so
jih bili veseli.

Škof dr. Gregorij Rožman je med tom¬
bolo odšel v bližnji Moron, kjer je imel
na prošnjo tamošnjega župnika večerno
mašo. O njej poročamo na drugem me¬
stu. Po maši v Moronu se je za nekaj
časa še vrnil na misijonsko družabno
prireditev, nato se je pa v spremstvu
rektorja slov. bogoslovja g. dr. Fr. Gni¬
dovca in dekana teol. fak. g. dr. Ign.
Lenčka vrnil v Adrogue.

Po končani tomboli so na misijonski
prireditvi vrteli še film o lepotah Slove¬
nije. «

OSEBNE NOVICE

Poroka. V soboto 5. januarja 1957 sta
stopila pred oltar v upni cerkvi v San
Justo g. Jože Šeme in gdč. Ivanka Bido¬
vec. Poročno mašo je imel in mladi par
tudi poročil č. g. direktor Anton Ore-
h,ar, za priči sta pa bila: nevesti njen
brat g. France Bidovec, ženinu pa g.
Pavle Novak. Novoporočencema ob
vstopu v novo življenje iskreno čestita¬
mo, želimo mnogo sreče in božjega bla¬
goslova.

LANUS

Ob zaključku leta smo imeli Lanušča-
ni še prav poseben razlog, da smo se
kot skupnost zahvalili Bogu za dobro¬
te, ki smo jih prejeli tekom leta: skoraj¬
šnja dograditev našega doma, ustanovi¬
tev vikarije v slovenski vasi ter začetek
službe božje v začasni kapeli poleg do¬
ma.

Proti noči smo se začeli zbirati v naš
dom, kjer smo v domači družbi, ob ve¬
selih zvokih naših harmonikarjev in ob
hladni pijači, ki nam jo je nudila naša
klet, čakali na konec starega leta in pri¬
četek novega. Za spremembo so nam na¬
ši igralci preskrbeli tudi nekaj oderskih
točk. Malo pred polnočjo je tajnik Socie¬
dad de Fomento, ki je to prireditev or¬
ganizirala, g. Maks Jan, pozdravil vse
navzoče, obrazložil namen prireditve
ter voščil vsem v imenu odbora srečno
Novo Leto. Predsednik društva Sloven¬
ska Vas g. Lužovec Janez se je pridru¬
žil voščilom ter se zahvalil vsem za delo,
ki so ga opravili pri gradnji doma.

Vsak teden ena

NOCOJ JE EN LEP VEČER ...

Nocoj je en lep večer,
jutri bo en zavber dan.

Fantje se zbirajo,
v vojsko marširajo.

Puške že pokajo,
matere jokajo.

Sabljiče se blešče,
kri pa preliva se.

Kroglica prileti,
fantič pa obleži.

Marija je mimo šla,
ga milo pogledala.

Fantič, le gori vstan,
greva za Jezusom.

Prime ga za roko,
pelje ga gor v nebo.

MAŠA ŠKOFA DR. ROŽMANA
V MORONU

Mesto Moron na področju Vel. Bs. Ai¬
resa je mesto, ki se zaradi lepe lege in
malo dvignjenega terena neprestano ši¬
ri z novonastajočimi nase’ i. V tem me¬
stu in njegovi okolici se je naselilo tudi
lepo število Slovencev in drug h emi¬
grantov. V mestni župni cerkvi je že več
let sem nastavljen za enega; od kapla¬
nov tudi slovenski duhovnik. Sedaj delu¬
je tam kot kaplan č. g. Tone Škulj.

Ko je domači župnik zvedel, da se bo
naš škof g. dr. Gregorij Rožman zad¬
njo nedeljo mudil v bližnjem mestu Ra¬
mos Mejia, ga je naprosil za večerno
mašo v moronski župni cerkvi. Prevzvi¬
šeni je prošnji rad ustregel in je imel v
moronski župni cerkvi v nedeljo 6. ja¬
nuarja večerno mašo ob sedmih. Cer¬
kev je bila nabito polna. V glavnem so
prišli domačini, bilo je pa tudi zelo veli¬
ko Slovencev in emigrantov drugih na¬
rodnosti. Na koru je pel farni mešani
pevski zbor, škofu Rožmanu sta pa pri
sv. maši asistirala č. g. direktor Anton
Orehar in moronski kaplan č. g. Tone
Škulj.

Med sv. daritvijo je imel domači žup¬
nik pridigo. Izrazil je svoje veselje, da
V tej cerkvi mašuje prevzv. škof g. dr.
Gregorij Rožman, v n'em ih po njem pa
je nato prisrčno podravil vse zastopnike
emigrantov, ki so se naselili v njegovi
župniji in jo duhovno dvignili ter pre¬
novili.

Za domačim g. župnikom je sprego¬
voril nekaj besed v kasteljanšžini tudi
prevzv-škof g. dr. Gregorij Rožman. Do
mačinom je toplo polagal na srce naj se
drže vere svojih očetov in naj ji ostane¬
jo zvesti.

Cerkveno pobožnost je zaključil zahval¬
ni spev Magnificat za vse milosti, ki s*,
jih moronski fari prinesli emigranti.

Po sv. maši je domači župnik prevzv.
škofa g. dr. Rožmana, njegovega sprem¬
ljevalca g. rektorja slov. bogoslovja v
Adrogueju g. dr. Franceta Gnidovca ter
ostalo škofovo slovensko spremstvo, po¬
vabil v župnišče na prigrizek. Tu so na¬
šemu škofu predstavili odlične osebno¬
sti iz moronske mestne fare.

FRANC VVERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (18)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Ko je Bernardka po tem pogovoru spet
stopila iz votline, se je okrog klečeče
Mdletove, ki je držala svečo, nabrala gru¬
čica ljudi. Mati in sin Nicolau, Marija,
Jeanne Abadie, Magdalena Hillot, pred¬
vsem pa nekaj kmetov in kmetic iz do¬
line Batsuguere, kjer je govorica o pri¬
kazovanjih pri Massabielli vzbudila ve¬
liko pozornost. Tem ljudem se pridružu¬
jejo venomer novi, zakaj danes je četr¬
tek in ljudje potujejo s svojo robo na
tedenski semenj v Lourdes.

“Je povedala svoje ime?” zakliče
Peyretova deklici.

“Oh, ne. Nič ni rekla...”

“Ali si jo sploh vprašala?”

“Vprašala sem jo, kakor ste želeli,
gospodična.”

“Ali ne lažeš, Bernardka ? Natančno
sem te opazovala, še ust nisi odprla.

Bernardka začudena strmi v šiviljo.

“Če govorim z Gospo,” reče, “potem
govorim z njo “tukaj”. In pri tej besedi
“tukaj” pokaže s kazalcem na srce.

“Aha,”, se posveti izpraševalkb “Ali
Gospa tudi tako govori s teboj?”

“Ne, Gospa je danes z menoj zares
govorila.”

“Ali ima Gospa sploh kakšen glas?”

“Oh, da. Prav tak glas ima kakor je
sama. .. ”

Bernardka zaupno pove vse. Antoni¬
ja Peyret je sedaj prepričana, da jo je
ujela.

“Ti hočeš pametnim ljudem dopoveda¬
ti,” se zaničljivo našobi, “da je Gospa,
duša iz onostranstva ali morda celo an¬
gel, tebe, neumno smrkljo vikala in ti
rekla” Ali mi hočete izkazati dobroto”?

• Bernardkin obraz je svetal od čudovi¬
tega začudenja.

“Da, zares je smešno... Gospa mi je
rekla “vi”.

Peyretino zashševanje je imelo docela
' nepričakovano dejavnost, šivilja s po- |
! četka ni nič kaj dvomila o poštenosti
i dekleta. Prava vera v onostranstvo, ra-
i dovednost, uslužnost in pohlepnost za ne-
navabrm sc bili vzroki, da je nagovo¬
ri';! svojo dobrotnico Milletovo k pusto¬
lovščin'. šele v votlini jo je prosto ob*
našanje male Soubirous ujezilo. Razum¬
ljivi in tako naravni dekletovi odgovori
o nadnaravnih stvareh pa so pridobili
srca okrog stoječih prič, ki so se obrni¬
la proti jezni Peyretov ; . Bernardka go¬
vori o prikazovanjih s tako jasnostjo in
tečnostjo, da drugi tako govore komaj
o navadnih stvareh. Kdor jo posluša, mo¬
ra nezavedno verovati v čudoviti nesmi¬
sel

“Blagoslovljena si,” pravi neka kmeti¬

ca. “Bog ve, kdo te obiskuje.”

Gospa Millet ima prav malo upanja
še, da bi v Gospe mogla spoznati svojo
nečakinjo. Besede, ki jih je povedala
Bernardka živo govore proti temu u-
panju. Kljub temu ni razočarana, tem¬
več objame deklico:

“Kako blagoslovljen otrok si. ma peti-
te voyante. Hvati ti.” Stara, bolna žen¬
ska sem. Toda v prihodnjih petnajstih
dneh bom s teboj vred vsak dan roma¬
la k votlini... Upam, da tudi vi nobe¬
den dan ne boste manjkali, draga Pey-
ret.

“Ne en sam dan, gospa,” odgovori ši-
| vilja, ki je hitro, čeprav proti svoji vo-<
lji, spremenila taktiko. “Po Bernardki
bomo zvedele še marsikako resnico...”

Precej spehana vdova težko sope:

“Počutim se res potolaženo in pomirje¬
no. Tudi Filipa bom vzela s seboj. Do¬
bro mu bo storilo.”

Sedaj tudi Jeanni Abadie ni kazalo
drugega kot priznati Bernardkino pre¬
moč in vodstvo, čeprav je bila sama naj¬
boljša v razredu in Bernardka najslabša.

“Naravno, da pridem vsak dan,” reče.
“Navsedanje sem prva, ki je kaj zvede¬
la o Gospe...”

“Kako prva,” zraste Marija, “prva
sem jaz, ki sem njena sestra.”

Anton Nicolau gladi svoje brke, kar
dela vselej, kadar je nervozen.

“Kaj bi bilo, draga mati,” se obrne
nerodno k mlinarici, “če bi gospodično
I Bernardko povabili, naj teh petnajst dni

stanuje pri nas. Gornja sobica je sicer
hladna, toda imela bi veliko bliže do
Massabielle.”

“Prav vesela bi bila Bernardke,” od¬
vrne gospa Nicolau previdno. “Toda no¬
čem se vmešavati v nobeno stvar. Stvar
staršev je, da določijo, kaj naj bo z
njo...”

“Jaz bom prosila, da bom smela ime¬
ti Bernardko pri sebi,” naznani veli¬
častno gospa Millet.

Bernardka prav nič ne ve, kaj se godi
z njo. Vsi ljudje govore naenkrat tako
spoštljivo, zbrano, skoraj boječe. Kaj
prav za prav hočejo vsi? Ne more ra¬
zumeti, da je prijaznost, ki jo ji izka¬
zuje Gospa, naenkrat popolnoma spre¬
menila njen položaj med ljudmi.

“Sedaj moramo iti domov”, reče.

Pont Vieux je poln sejmarjev. Mnogi
izmed njih se priključijo čudoviti gruči,
ki jo vodita Bernardka in gospa Millet,
ki še vedno nosi v roki gorečo svečo.
Procesija se vleče proti Cachotu. Od ust
do ust gre novica:

“Mlado dekle je spet prišlo v votiv¬
no... Tretjič do tega četrtka. . . . Ej,
mala Soubirous je preračunljiva... Za
prismojeno jo imajo... Ljudje so pri¬
šli na psa... Ne dajte, da vas uboga
neumnica vodi kot medvede . .. Bogme,
še bogata Milletova je zraven.. . Da, če
ima človek dovolj denarja, potlej "es
nima resnejše skrbi...”

Čim dalje so šli v mesto, tem hujše
je postajalo zmerjanje. Kljub temu je

; procesija narasla na sto ljudi, ko je pri-
; šla v Rue des Petites Fossees. Mestni
policaj Callet, ki je ravno stopil iz Ba-
boujeve gostilne, je začudeno gledal to
“demonstracijo” in premišljal, če je nje¬
gova dolžnost, da “upostavi red”. Cesar
Napoleon, ki je sam po revoluciji pri¬
šel na krmilo, se je bal masovnih zbi¬
ranj. Callet je na hitro zdirjal k župa¬
nu Lacadieu in nato k policijskemu ko¬
misarju Jacometu, da sporoči o stvari.
Ta dva sta namreč civilna oblast, ki
imata ob sebi kot eksekutivo nekdanje¬
ga vratarja. Soubirousova s prestraše-
i nimi očmi in z zmršenimi lasmi pridrv!
iz Cachota.

“Moj Bog, kaj je spet?”

Marija ji pomirljivo stopi nasproti.

“Bernardka je danes popolnoma zdra¬
va, mama. Gospa ji je rekla “vi” in “Če
mi hočete izkazati dobroto, prihajajte
skozi petnajst dni sem...”

“Ubilo me bo vse to,” stoka Soubirou¬
sova. “Zgubila bom svojega otroka...”

Ljudje so silili proti vhodu, Gospa
Millet, gospodična Peyret, a oba Ni-
colaua in deklici so stopili v temno
predsobo.

“Draga gospa Soubirous,” prične vdo¬
va. Ne govori več zviška, temveč kakor
enaka z enako.” Hvalim Boga, da nam
je dal Bernardko. Vsak dan bom roma¬
la z njo k Massabielli. Dobra pokora bo
to zame, ker imam zatekle noge. Prosim
pa vas, da za ta čas pustite otroka me¬
ni, da bo imel pri meni hrano in stano-

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 10. I. 1957

SLOVENCI

AVSTRALIJA

Avstralske M : sli so za Božič in Novo
leto izšle v zelo povečanem obsegu, t.
j. kar na 16 straneh. Slovenske jaslice
za prvo stran te številke je narisal arhi¬
tekt g. Cveto Mejač. Pod njimi je objav¬
ljena pesem Ivana Zormana V božični
noči. Kramljanje ob jaslicah e napisal
škof Gregoiij Rožman. V tej številki je
objavljenih še več zanimivih prispevkov
kot Božičevanje na Westfalskem leta
1931, Moj sveti večer na Gorenjskem,
Nekaj besed o državi Victoriji. Ponatis¬
njena je tudi Cankarjeva Skodelica kave,
o “pesniku Ivanu s Klanca” je napisal
top'e besede A. Povhe. V številki je ob¬
javljenih tudi več pesmi.

P. Rudolf Pivko, ki je lani hudo zbo¬
lel, je vendar toliko ozdravel, da je la¬
hko odšel na daljši bolezenski oddih v
Brisbane. V tem kraju se je toliko po¬
pravil, da se misli januarja meseca že
vrniti nazaj v Sydney. Avstralskim Slo-

P O SVETU

vencem je objavil božična in novoletna
voščila v listu Misli. V njih pravi, da bo
v Brisbane ostal še do novega leta ter
da se počuti dobro, čeprav bo moral ze¬
lo paziti na svoje zdravje še kako leto
dni.

Poročila sta se: V Sydney-u Leopold
Urbančič in Jožica Petrovčič, v Perthu
pa Jože Zigmund in Nada Vukovič.

Sir Richard Bover, predsednik av¬
stralske komisije za vseljevanje, je iz¬
javil pred časom: “Ljubezen moža do
žene je rešila že celo vrsto problemov v
dolgi zgodovini človeštva. Poroke med
priseljenci in domačini bodo preprečile
ustanavljanje skupin ali narodnostnih
skupnosti, kakor je to bil primer v dru¬
gih inmigracijskih obdobjih. Dalje pa je
tudi potrebno, da se priseljenca ozdravi
od domotožja in pogrešanja lastne do¬
movine na tak način, da vsak priseljenec
slej ali prej obišče svojo nekdanjo domo¬
vino, kajti le tako bo ozdravljen spet
hotel priti nazaj v Avstralijo”.

F O SVETU V M 1 X 1  LE M L E T V

Najvažnejši dogodki minulega leta so
se osredotočili v drugi polovici 1956.
Značilno zanje je, da so se razvijali z ve¬
liko naglico in so si vsi skupni v tem,
da so ostali nerešeni, prepustivši nove¬
mu letu 1957 nalogo, da jih reši na ta
ali oni način.

Svet se je čudil ob poročilu Hruščeva
o Stalinu, v katerem je porušil trideset¬
letno bajko o diktatorju. Poročilo je po¬
vzročilo zmedo v komunističnih stran¬
kah širom sveta in med komunističnimi
sopotniki. Toda prvi preplah je h tro
minil, prišle so nove smernice iz Mosk¬
ve ter so zlasti vodje najvažnejših kom.
strank, italijanske, francoske, kitajske
in vzhodnonemške ter brazilske in ar¬
gentinske, po kratkih pretresljajih zno¬
va trdno držali vajeti v rokah, v polni
poslušnosti Moskvi. V Kremlju so za¬
menjali Molotova s Šepilovim, stalinista
s Hruščevim agentom, ki se je pokazal
izredno spreten za povzročitev sueške
krize.

Poznanjski upor je bil prva posledica
Hruščevega poročila, toda dokazal je
tako neizprosnost “novega” komunizma,
kakršen je bil Stalinov. Podobna usoda
je zadela kratek upor v Pragi, nato pa
madžarski upor, ki je zaradi svojih raz¬
mer odjeknil po svem svetu in tudi uspel
vsaj v silnem zmanjšanju sovjet¬
skega prestiža v svetu.

Srednji vzhod je začel vreti takoj po
spremembah v Kremlju. Moskva je vr¬
gla oko na tamkajšnji petrolej v zvezi
s svojimi načrti gospodarsko spraviti za-
padno Evropo na kolena. Novoizvoljeni
diktator Nasser, ki je za svoje podvige
uporabil Hitlerjev priročnik “Mein
Kampf”, je Šepilovu prišel kot nalašč.
Suez je bil podržavljen in s tem Angli¬
ja in Francija v srce zadeti. Višek vseh
akcij okoli Suza, od konference o novi
mednarodni upravni družbi do prepustit¬
ve prekopa Egiptu, je bil anglo-franco-
sko-ižVaelski vojaški napad na Egipt, ki
se je za napadalce neuspešno končal, ne¬
varno sprl tri zaveznike med seboj in
dal Sovjetski zvezi močno karto v roke
prav v trenutku njenih brutalnosti na
Madžarskem. Svet je doživljal dneve ka¬
kor pred tretjo svetovno vojno, zlasti
zaradi sovjetskih groženj z raketnimi iz¬
strelki in, prostovoljci in ameriških pro-
tigroženj o hitrem in sigurnem uniče¬
nju Sovjetske zveze, če ne ostane mirna
za svojimi mejami.

Organ : zacija ZN je znova dokazala,
da je do držav, katerim cilj posvečuje
sredstva, brez moči. Dočim je v Egiptu
izsilila umik napadalčev, na Madžarsko
ni mogla poslati niti svojih opazoval¬
cev.

Damoklejev meč, ki visi nad svetov¬
nim mirom, je še vedno ostala Nemčija,

20. I. 1957

Blagoslovitev Slovenskega Doma v I,anusu

Dopoldanski program se bo začel ob 8.30 uri:

Sprejem in pozdrav Prevzvišenega škofa g. dr. Gregorija Rožmana
pred domom, sveta daritev Prevzvišenega, birma slovenskih otrok
in pozdravna akademija Nadpastirju.

Popoldanski program se bo začel ob 15.30 uri:

Družabna prireditev s pozdravom organizacij, ki bodo to želele,
srečolovom in šaljivo pošto.

Za prigrizek in pijačo bo dopoldne in popoldne izborno poskrbljeno.
Vsi slovenski rojaki iskreno vabljeni!


vanje. Upam, da vam bo to dobrodo¬
šlo. ..”

Soubirousovi je to na vsak način prav.
Njena bolehna Bernardka bo ležala v
mehki posteljici, jedla bo petkrat na
dan, od tega najmanj dvakrat pečeno
kuretino. Z držajem kuhalnice se popra¬
ska po glavi.

“Dajte, gospa Millet, da pridem do
sape. Tako sem presenečena...”

Gospa Millet pa v zagonu svojih ču¬
stev govori kar naprej.

“Bernardka bo stanovala v lepi sobi
moje pokojne Elize. To je svetišče moje
hiše, saj veste, čeprav si nisem na jas¬
nem, ali je Massabiellska Gospa moja
uboga Eliza, ali ne, bo vendar Bernard¬
ka in nihče več drugi spala v njeni po¬
stelji ...”

Sedaj se tudi šivilja Peyret ni mogla
več dalje zdržati. Morala je pred svojo
dobrotnico razodeti svojo velikodušnost.

“Ah, kakšno smešno krilo nosiš, ljuba
Bernardka. . . Dala ti bom lepo belo ob¬
lekico, da bo Gospa imela veselje s te¬
boj ...”

“Bernardka ima res večjo srečo kot
pamet,” zašepeta Abadie in sune Magda¬
leno Hillot v rebra.

“Drage gospe,” prosi Luiza. “Dovolite
mi vendar, da se najprej posvetujem z
možem in s svojo sestro Bernardo Caste-
rot. Ne morem za teh petnajst dni sama
nositi odgovornosti. Poglejte, koliko je
ljudi. Sveta Devica, kaj naj bo iz te¬
ga?”

“Posvetujte se samo s svojo družino,
gospa Soubirous,” nasvetuje gospa Mil¬

let vzvišeno. “Bernardka pa gre lahko
kar z nama... Sicer pa, ljuba Peyret,
Elizino marijansko obleko bomo tudi
predelale. Eliza bi bila veliko večja...”

Bernardka stoji po svoji navadi, ka¬
kor da se je ves pogovor prav nič ne ti¬
če. Ob grmadi dobrot, ki se ji obetajo,
misli na Gospejine besede: Ne morem
vam obljubiti, da vas napravim srečno
na tem svetu. Ne more obljubiti, toda
zdi se, da je to danes vendar storila.

* * *

Proti četrti uri popoldne je prišla v
Cachot modra Bernarda Casterot, dru¬
žinsko preročišče, Bernardkina krstna
botrica. Soubirousova sta jo spošljivo
sprejela. Spremljala jo je mlajša sestra
Lucija, starejše dekle, ki je napravljala
vtis ponižne služabnice. Družinsko pre¬
ročišče je vsak slučaj, ki so ji ga pred¬
ložili, najprej nekaj ur premišljevala,
ga razčlenila in spet sestavila. Potlej je
šele v svoji modrosti izrekla sodbo.
Jasno, da' potem proti odločitvi ni trpe¬
la nobenega priziva. Bernarda Casterot,
vdova Tarbes, je imela ostroumno gla¬
vo na svojih ramenih. Pravo nasprotje
svoje sestre, ki jo je imela za slabotno
in zmedeno. Samo njeni čudoviti pame¬
ti se imajo Casteroti zahvalili, da se pre¬
moženje njenega moža ni razteklo, am¬
pak da se je s pametnim nakupovanjem
in prodajanjem celo povečalo. Sama je
v svetu, zato pa tudi trdneje stoji, še
pred nekaj leti je gladko odklonila že¬
nitno ponudbo. Preveč dobro pozna ma¬
jav značaj vseh moških, njih lahkomi¬
selnost in pomanjkanje stvarnosti.

NOVA DOLOČILA ZA PRIHAJANJE
INOZEMCEV V ARGENTINO

Argent. vlada je izdala odredbo, s ka¬
tero je spopolnila določila v zakonu o
prihajanju tujcev v Argentino. V od¬
redbi je določilo, da bodo vsako ose¬
bo, ki po obstoječih zak. prepisih ne
more priti v Argentino, pridržali na lad¬
ji in jo z njo vrnili nazaj v deželo, iz
katere je priš’a. Za izvedbo tega bo od¬
govoren kapetan ladje in ladijska druž¬
ba in to po predhodnem plačilu kazni ter
položitvi kavcije do 20.000 pesov. Dolo¬
čilo nadalje navaja, da v Argentino ne
morejo priti osebe, ki bolujejo za tra-
homom, ali kako drugo nalezljivo bolez¬
nin ali sploh boleznijo, ki bi lahko o-
grožala ljudsko zdravje, zatem osebe s
telesnimi okvarami, ki do 20 procentov
zmanjšujejo delovno sposobnost prizade¬
te osebe. Nadalje ne morejo priti v Ar¬
gentino delomržneži, ljudje brez pokli¬
cev, sleparji, osebe, ki so se bavile s
prostitucijo, s prepovedanimi igrami, ki
so bili kaznovani zaradi hudih deliktov
ali so v preiskavi, ali pa so bili izgnani
iz argentinskega področja. V Argentino
tudi ni dovoljen vstop osebam, ki bi pri¬
hajale sem z namenom, da bi rušile se
danji socialni red ter demokratske usta¬
nove ter bi skušale propagagirati totali¬
taristični režim.

Za tiste pa, ki so tajno prišle v Ar¬
gentino, odredba navaja, da bodo oblasti
v vsakem posameznem primeru izdale
potrebno rešitev.

Vsa vprašanja v zvezi s prihajanjem
tujcev za naselitev v Argentini spadajo
v pristojnost Direkcije za imigracijo.

Pravna posvetovalnica
Svobodne Slovenije

Važno za osebe, ki so zaposlene v doma¬
čem gospodinjstvu

Za vse osebe, ki so zaposlene v do¬
mačem gospodinjstvu ali gospodarstvu
(kuharice, služkinje, guvernante, soba¬
rice, vrtnarji i. t. d.), je važno in v ne¬
katerih primerih nujno potrebno, da
imajo svojo delovno knj'žico (libreta
de trabajo). Za vsak postopek, zlasti za
dosego pokojnine, je delovna knjižica
pogoj, da se postopek sploh more sproži¬
ti Zato toplo priporočamo vsem, ki o-
pravljajo dela v domačem gospodinjstvu

razdeljena med vzhod in zapad. Zahod¬
na Nemčija se oborožuje, da bo dotekla
v tej tekmi vzhodno, ki že leta stoji o-
borožena do zob, obenem s sovjetskimi-
mi divizijami. ZSSR je vztrajala na de¬
litvi Nemčije, ker se zaveda, da bi se
v slučaju združitv obeh Nemčij hitro
znašla pred splošnim uporom v satelitih,
ki bi imeli zavarovan hrbet s komuniz¬
mu sovražno Nemčijo.

Tito je tudi preteklo leto navidezno ni¬
hal med vzhodom in zahodom, v resnici
pa je ostal zvest gojenec Moskve, kar
je zlasti potrd'l v kritičnih trenutkih
madžarskega upora. Čuenlaj je trdno
ohranil neizmerne kitajske planjave s
stotinami milijonov sužnjev v svetovne¬
mu komunizmu, Nehru pa je bil dosle¬
den v svojih iluzijah o sožitu med resni¬
co in lažjo in o možnosti službe dvema
gospodarjema.

Slovenska Beseda

ima svojo predpustno družabno
prireditev v soboto

16. FEBRUARJA

v običajnih prostorih v
Santos Lugares

UTEKOČILNIKI - LICUADORE

"AlPINAMI X”

3 brzine - 3 modeli. Direktna prodaja
iz slov. tvornice “Alpina” tudi na
ugodne mesečne obroke. Na željo
brezobvezno predvajanje na dom.

TE 68-9629, Larrazabal 3799, Cap.

Pakete za domovin®

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne 'stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

fladran «* Fak

Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA  KALEČ A K
Casilla de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

ali gospodarstvu, da čimpreje zaprosijo
za knjižico pri Direccion Nacional del
Servicio de Empleo, Avda. de Mayo 591,
(tretje nadstropje (od 8 do 18,30 ure).
Za to knjižico pa je mogoče zaprositi
samo na podlagi' naslednjih dokumetov,
ki jih mora prosilec prinesti s seboj na
omenjeno direkcijo: a) Potrdilo o lepem
vedenju (certificado de buena conduc-
ta), ki jo izdaja policija, b) Zdravil sko
potrdilo (certificado de buena salud), ki
ga izda prosilcu mestna občina v Bue¬
nos Airesu, ulica Campichuelo 50. c) O-
sebna izkaznica' (Cedula de indentidad)
in. dve fotografiji (4x4).

Ko ima prosilec to kn ižico, more za¬
četi postopek za priznanje let dela in
za ureditev pokojnine.

STENSKI KOLEDAR DUHOVNEGA
ŽIVLJENJA

Za novo leto 1957 je slovenska verska
revija v Argentini Duhovno življenje
izdala stenski koledar. Je to že drugi,
ki ga je ta revija izdala in pomeni velik
napredek od lanskega. V zaglavju nad
vsakim mesecem so lepe slovenske pokra¬
jinske slike. Tako so nad mesecem ja¬
nuarjem Sv. Višarje pozimi, februar
krasi Motiv na Pokljuki, mesec marec
slovensko polje s sejalcem, april lepa
izletniška točka sv. Urban pri Mariboru,
maj poživlja Martuljkova skupina na
Gorenjskem, junij Metlika-starodavno
mesto v Beli Krajini, julij Prekmurski
motiv s hišo in pokrajino, nad mesecem
avgustom je razpotegnjena ajdova njiva
na Notranjskem, nad septembrom je Ko¬
barid pri Soči, nad mesecem oktobrom
je lepa slika slov. goric na Trški gori
na Dolejskem, november spremlja No¬
vembrski večer v slov. planinah, nad me¬
secem decembrom je pa slovenska pre¬
stolnica Ljubljana v snegu.

Stenski koledar ima tudi lunine spre¬
membe. Bo res lahko v okras sleherne¬
mu slovenskemu domu. Stane 15 pesov
in se naroča pri Upravi Duhovnega živ¬
ljenja, Ramon Falcon 4158, Buenos Ai¬
res.

ESL0VE1A LIBRE

Redaccion y Administracion:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

DRUŠTVENI OGLASNIK
Ali Vam je znano...
da je Društvo Slovencev v preteklem
letu samo na podpoiah bolnikom, vdo¬
vam in sirotam, za delo nesposobnim in
potrebnim izplačalo $ 10.813.— To je
velik znesek, pa bi bil lahko še mnogo
večji, ko bi vsi rojaki podprli Društvo
Slovencev s svojim pristopom in rednim
plačilom članarine.

JAVNI NOTAR

Francisco Raui Cascante

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

OBVESTILA

Izlet Družabne pravde v Tigre (na
otok Hiawatho) je s prvotno določenega
datuma (27. jan.) preložen na nedeljo,
dne 17. februarja. Podrobnosti bodo še
objavljene. Družabna pravda.

Revija Slovenska Beseda, štev. 7-10
bo zaradi stavke v grafični stroki izšla
šele te dni. Posvečena je vsa zeleni šta¬
jerski in bo obsegala 40 strani. Izvod
stane 10 pesov. Dobi se pri upravi; Ča¬
sa parroquial, San Martin, FNGBM, ali
v Dušnopastirski pisarni.

Izlet Slovenske Besede bo 27. januar¬
ja na kinto g. Gregorca v Tigre (Rio Lu-
jan). Zbirališče ob 9. uri v pristanišču
v Tigrah.

V Ljubljani se je mudil ravnatelj Ion
donskega gledališča “Theatre Work-
shop” John Littlewood. Spremljal ga
je režiser istega gledališča Gerald C.
Raffles. Namen njunega obiska Ljub¬
ljani je bila želja spoznati gledališko
življenje in ustvarjanje pri • Slovencih.

Dr. Niko Zupanič, redni profesor za
narodoslovje na ljb. univerzi, je nedavno
slavil 80 .letnico. Vseuč. študije je kon¬
čal na Dunaju pred prvo svet. vojno, na¬
to je pa živel in deloval kot kustos -Zgo¬
dovinsko umetnostnega muzeja in Narod¬
nega muzeja v Beogradu. Po letu 1918
je prišel v Ljubljano ter ustanovil Et¬
nografski muzej. Politično se je nasla¬
njal na srbske radikale in je bil kot
njihov eksponent tudi enkrat minister.

Ljb drama je lani uprizorila Shake-
spearejevo dramo “Henrik IV”. Letos
so postavili na oder II. del te drame.

SLOVENSKI BAN
28. aprila 1957

Vljudno vabimo vse slovenske obrtnike, da se zglase odn. sporoče j
pisarni Društva Slovencev, če bi bili pripravljeni sodelovali na •
“Slovenski obrtniški razstavi". f

DARILNE PAKETE V DOMOVINO
POŠILJA PREKO TRSTA
Z GARANCIJO,

SOLIDNO, HITRO
IN S KVALITETNIM BLAGOM
PAKEXPRESS — MILAN SERTIČ
Charcas 476. T. E. 32-0248
Buenos Aires

Uradne ure ob delavnikih od 8-19 ure
— neprekinjeno razen ob sobotah —

Dr. LOJZE BERCE

kirurg in zdravnik Instituta za
prebavne organe in jetra, ordini-
ra vsak torek in četrtek od pol
šestih do osmih in ob sobotah od
treh do šestih popoldne
v kliniki Once,

RIVADAVIA 3434, CAPITAL

Roengten in laboratorij

Telefon ordinacije 62 - 5004

Darilni paketi
iz Trsta

" C I T R U S "

v težini od 5 do 100 kg brez plačila
carine prispejo v roku od 25 dni.
Prav tako pošilja kolesa, radio-apa-
rate in šivalne stroje. Zahtevajte
cenike in informacije
Glavni zastopnik

OTON FRESL, Buenos Aires
Maipu 735/L T. E. 31 - 5142

Institnto de Idiomas

Kratki tečaji angleškega, špan¬
skega, slovenskega, nemškega,
francoskega, italijanskega in la¬
tinskega jezika.

MARCOS S ASTRE 4313
Capital

E II B B F A K 99

CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje
T. E. 30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki no po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke seme prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnike: v okoli 25 dneh in so v celoti zavaroveni.
Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske
družbe po uradnih cenah.

Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljate na-

E U R O P A K - CANGALLO 439, cf. 119, 1-er. piso - Buenos Aires