i i; ;=l.M>^:. '.i . i"- .'IIMV JOŽE ŽIGON LONTRG (Imenoslovna študija) To ime mi je dolga leta belilo lase. Nazadnje sem vrgel puSko' v koruzo in si mislil, bo že dr. Blaznik to reč razčistil; kdo pa drug, če ne on! Zdaj pa, ko sem z velikim užitkom prebiral Franceta Planine vodnik po Škofji Loki in okolici in našel stavek, da je Lontrg »verjetno nastalo iz Dolnji trg«,^ me je stara nejevolja zaradi svoje onemoglosti spričo lontrga zopet popadla. Ne, iz Dolnji (ali Spodnji) trg nikakor ni moglo nastati lontrg. Prav tako ne iz Novi trg, kakor je besedo pred! sedemdesetimi leti razlagal Franc Pokorn.^ Po razvojnih zakonih slovenščine je eno kot drugo popolnoma ne mogoče. Razen tega se pa lontrgu rogajo Lonirčani, kakor Lx>čani imenujejo prebivalce tega dela mesta: če bi bil res Lontrg, bi bili pač Lontržani! Zatekel sem se, kot že pred leti, po svet k dr. Blazniku; ponovno mi je zatrdil, da nikjer v aktih, ki se nanašajo na loško zgodovino in ki jih bolje pozna kot kdor koli. ni našel izraza lontrg ali kaj podobnega. Toda to pot nisem kapituliral: če ni v pisanih dokumentih, mora biti pa v besedi sami, ki je tudi — doku,ment! Kakor sem že rekel, so prebivalci tega »nesrečnega« trga Lontrčani: živijo in umirajo potemtakem ne na Lontrgu, ampak na Lontrku; niso z Lontrga, pač pa z Lontrka; z drugimi besedami: Lontrg ni »-trg«, ampak -trk, čeprav je trg! Pa tudi -trk ni drugi zlog našega imena, ampak -rk, prvi pa lont-. Ta pa je iz nemškega Land- tako kot v ljubljanskem lontovž iz Land-haus. Ali se ni situacija s tem pravzaprav samo nekako obrnila: prej nam je bil razumljiv, vsaj na videz, konec imenk, zdaj pa začetek? Ne, prišli smo namreč do neke gotovosti: prvi zlog naše besede je iz nemščine: lontrk — zdaj ga že lahko tako pišemo — torej ni nastalo iz (Doljni, Spodnji) trg; upra vičeno zdaj lahko sodimo, da bo skoraj gotovo tudi drugi del imena, -rk, iz nemškega, ali drugače: Lontrk sploh ni slovensko oznamovanje, marveč nemiško. Ze omenjeni ljubljanski lontovž (danes sedež Slovenske akademije znanosti in umetnosti) je bilo poslopje, v katerem je imel sedež deželni gospod ali deželna gosposka. Svojega gospoda pa je imela od 973. do 1805. leta tudi Loka, serveda ne deželnega, marveč zemljiškega (nem. Grundherr). ki je gotovo tudi imel svoje poslopje, svoj dvorec. In zdaj, mislim, ni več predrzno sklepati, da je lontrk prvotno najbrž ime za takšen dvorec, podobno torej kot omenjeni lontovž. Najbolj navadno nemško ime za sedež, za dvorec zemljiškega gospoda oziroma gospostva (Grtmdherrschaft) je bilo v srednjem veku fronhof. Nemška strokovna literatura razlaga naš pojem takole: »... im MA. (== Mittelalter; 143 op. J. ž.), hauptsachlich voai H. bis 12. Jh., in der Mittelpunkt einer Gruad- herrschaft, bestehend aus der Woluuing des Grundherrn ... iind Wirtschafts- gebaudeu, die vor allem als Vorratsraume dienten«.'' Namesto fronhof je bila v rabi še cela vrsta izrazov, med njimi tudi eden, ki se kot ljubljanski Landhaus začenja z land-, in sicer landrica. Ce so nemški priseljenci škofov dvorec v Loki tako imenovali, so besedo gotovo prevzeli tudi slovenski domačini, kakor so delali tudi sicer, na primer kašča iz kaischt, saj svojih izrazov za take objekte niso imeli. Vil. stoletju se l>eseda v slovenskih ustih ni skoraj nič spremenila, le nemški d je zamenjal t, ker Slovenci oni glas tako slišimo: dvorec so potemtakem naši predniki imenovali *Ia.ntrika, za krajevno označbo (pristava — Na pristavi) pa so govorili *na lantrike oziroma pozneje, recimo v 16. stoletju. *ria lantriki. Iz tega pa je zaradi moderne vokalne redukcije, to se pravi po omenitvi dveh nenaglašenih i v naši besedi, nastalo preko *lantraka > lontrka* docela redoma na lontrk (prim. iK>d. Na pr.stau): dvorec; sam pa bi Ločani danes imenovali, če bi besedo v 1. sklonu še živela, lonirka. Mogoče pa in celo bolj verjetno, da na lontrk ni nastalo iz staronemškega landrica, marveč iz oblike landrik, kakor se je ta beseda glasila v bavarskem narečju, saj so na loško ozendje sprva naselili Bavarce. V slovenščini se je potemtakem najprej govorilo *lantrik, *na lantriku, se pravi, moškega spola, ne ženskega; to pa je pozneje dalo preko *Jari(rafca > lontrka > na lontrk, torej prav tisto, kakor če izhajamo iz landrica. Govoriti ali pisati lontrg. Na lontrgu po vsem tem ni utemeljeno: -g v tem imenu je le ljudska, recimo rajši gosposka etimologija: loški rodoljubni meščan ga je pač hotel, nekako v čitalniških časih, »posloveniti« in se je naslonil na domači »trg«. Satno na kratko še poglejmo, kaj pravzaprav beseda landrik v osno\i pomeni. Po Schmellerjii je land »einzelnes urbares Grundstiick«. posamezno obdelano zemljišče, rik pa izraža »die Einfriedung«, ograditev,^' v celem torej: ograjeno obdelano zemljišče; na njem pa je stalo seveda tudi eno ali več po slopij, tako da je prehod na pomen »dvorec« za celoto na dlani. Nekje na loškem Spodnjem trgu. kakor se danes ta del mesta uradno i.menuje, je po vsem povedanem stal dvorec zemljiškega gospoda lantrika ali lantrik. Po njem je potem dobil ves trg ime A^a lantriki ali Na lantriku. Kaj takega ni nič nenavadnega: spomnimo se le na ljubljansko oznamovanje Pred škofijo. Pod trančo in podobno. Toda kje je bila ta lantrika ali lantrik? Danes je (ali ga) ni več, zato je za zdaj mogoče le ugibati. Zgoraj navedena definicija iz nemške literature pravi, da so bila zraven dvorca (frouhof) tudi gospodarska poslopja, ki so rabila za zaloge, zlasti še »Speicher« (angl. berevvick), po naše kašča. Kaščo pa imamo A^a Idntrku še dandanes. Mogoče je torej, da je spadal k celotnemu lantriku, katerega upravna in stanovanjska stavba je stala onkraj dvorišča na južni strani kašče, v smeri proti Grabiui. S tem bi bila nemara pojasnjena tudi nenavadna oblika celega Spodnjega trga. njega dvodelnost. ožina med hišami št. 6 in 33. nepričakovani kot ob Primožičevi hiši in še kaj. Naše ime A'^a lantriku, kakor bi se glasilo v knjižni slovenščini, pa nam končno pove še nekaj: kdaj približno je bil ta dvorec postavljen. Dolgi i v besedi landrica ali landrik je nauirer v bavarskoavstrijski nemščini že v 12. stoletju prešel v dvoglasnik -ei-. Izraz landrica oziroma landrik so potem takem morali Slovenci prevzeti od brižinskih priseljencev že pred tem sto- 144 let jem, tako kot na primer zida iz staronemškega side, sicer bi se moralo ime za to stavbo v slovenski loščini glasiti lontrajk kakor cajt iz v novejšem času prevzete tujke Zeit, prej zit. Naš dvorec je potemtakem moral nastati že v prvih časih brižinsko- loškega gospostva, nekako v 11. stoletju. Zares ima prav Jurčič, da »včasi v kakem imenu kaj več čepi kakor samo ime.«" Opombe /. Planina. Škofja Loka z okolico, Ljubljana 1962, str. 35. — 2. Dom in svet 1894, 212. — 5, E. Haberkern-J.F. Wallach, HiIfsworterbuch fur Historiker... 1935. s. v. Fronhof. — 4. Kdaj je a prešel v o (lant > lont), ne vem povedati. — 5. J. A. Sobmeller, Bayerisches Worterbuch I, 18722, 1485 in II, 18772, 45. _ g. Juicič, Deseti brat, Zbrano delo in, 1949. 162. Zusammenfassung ^LONTRG« (Toponomastische Studie) ' Der Name des untereii Platzes in Škofja Loka, Lontrg, im Munde der Eiuvvohner iNa lontrkii, wurde bis jetzt aus dem slowenischen Spodnji oder Dolnji trg abgeldtet. Im vorliegenden Artikel wird hingegen gezeigt, dafi diese Deutung sprachlich un- nioglich ist. Der Name dieses Platzes ist nicht aus dem Slowenischen, sondern aus dem Deutscheu zu erklareii, namlich aus dem ahd. landrtca oder dem bayerische!n landrik, was soviel vvne Fronhof bedeutet. Die slowenischen Einwohner dieser Gegend iibernahmen das Wort und gebrauchten. es als ortliche Bezeichnung *na lantriku, d. h. auf dem Fronhof, woraus tiber *na lantraka > *na lontrka ganz im Sinne ihres Dia- lektes das heutige >iVa lontrkii entstanden ist. 10 Loški razgledi 145