ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 60 ' 2006 » 1-2 (133) ' 189-205 189 ZAPISI Miha Tišler Razvoj slovenskega kemijskega izrazja Kemija v slovenskim jeziku je nov prikazik; z novo učenostjo rasejo nove besede, vsak nov zapopadik mora imeti svoje ime, svojo, kar se da, lastno besedo. (M. Vertovc, 1847) Z opuščanjem latinskega in nemškega jezika pri pouku nasploh in še posebej pri naravo- slovnih predmetih seje v 19. stoletju na Slovenskem pojavila zahteva po ustreznih učbenikih v slovenskem jeziku. V začetku 19. stoletja je delovala v okviru ljubljanskega liceja mediko- kirurška šola. Učitelji so večino predmetov predavali v latinščini, deloma v nemščini. Za časa ilirskih provinc (1809-1813) je bilo z odlokom določeno, da mora imeti licej kot »école centrale« kabinet za kemijo. Maršal Auguste Frédéric Marmont, guverner ilirskih provinc, je leta 1810 imenoval za predavatelja za splošno kemijo Jeana-Marieja Zendrinija iz Brescie, ki je poučeval v francoščini. Ob odhodu je maršal Marmont podaril ljubljanski centralni šoli vso opremo svojega laboratorija. Od leta 1813 v Ljubljani ni bilo več izpitov iz kemije. Po odhodu Francozov je bila kemija vključena v študij medicine kot farmacevtska kemija, po reformiranem študiju leta 1833 so poučevali v dragem semestru I. letnika splošno in farma- cevtsko kemijo.1 Učni jezik je bil sprva latinski, nato so polagoma uvedli nemščino, nekaj predavanj je bilo tudi v slovenščini. V letih 1834-1850 je predaval kemijo poleg farmacije, botanike, fizike in uvoda v kirurški študij dr. Ivan Nepomuk Biatzowsky. Leta 1848, po takratni marčni revoluciji so v Ljubljani ukinili mediko-kirurški študij tako, da so postopoma ukinjali letnike. Profesor za fiziko Janez Krstnik Kersnik (1783-1850) je od leta 1849 predaval za Širšo javnost v slovenščini ob nedeljah popoldne tudi o kemiji in o ločitvenih metodah.2 Šele po letu 1848 je postala slovenščina na gimnazijah obvezen učni predmet, polagoma so na- stajali tudi prevodi nemških učbenikov ali pa učbeniki slovenskih avtorjev za področje ke- mije, kar navajam v nadaljevanju. Na Slovenskem je bila ustanovljena leta 1901 v Idriji prva realka s prevladujočim poukom v slovenščini. Zanimivo je tudi, daje odlok avstrijskega prosvetnega ministrstva iz leta 1910 določal, da v Idriji poučujejo v nemščini med drugim tudi kemijo, profesorji pa naj bi dijakom razlagali strokovne izraze v slovenščini in nemščini. Od leta 1905 je delovala prva izključno 1 Jože Ciperle: Podoba velikega učilišča ljubljanskega. Licej v Ljubljani 1800-1848. Slovenska matica, Ljublja- na, 2001. 2 Miha Tišler: Prispevki kemije k evropski kulturi in civilizaciji. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 2003. 190 ZGODOVINSKI ČASOPIS • 60 • 2006 • 1-2 (133) slovenska gimnazija, privatna škofijska gimnazija v okviru Zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu pri Ljubljani. Kot navaja Ciperle, so v šolskem letu 1909/1910 uvedli pouk kemije kot samo- stojen predmet.3 Jons Jacob Berzelius je leta 1813 predlagal sistem kemičnih simbolov za prvine upoštevajoč začetnico ali začetnici latinskih imen prvin.4 Simboli so se le stežka uveljavljali tja do sredi- ne 19. stoletja. Berzelius je navedel simbole za 47 do takrat znanih prvin in mnogi tedanji simboli dandanes niso več v veljavi: M za klor (iz prvotnega imena muriatna kislina, tj. solna kislina), Ch za krom, Tn za volfram (iz švedskega tung sten, tj. težak kamen), Cl za kolumbij, tj. niob, I za iridij, Pa za paladij, Ma za mangan, Gl za glucinum, tj. berilij, Ms za magnezij, So za natrij (iz imena soda, tj. natrijev karbonat) in Po za kalij (iz nemškega ali angleškega imena Pottasche oziroma potash za pepeliko). V nadaljevanju navajam, da so nekateri kemiki kasneje uporabljali še druge, svoje simbole. Velika zmeda v poimenovanju je obstajala npr. ob odkrivanju hafnija od leta 1845 do leta 1922 (norium, ostranium, jargonium, norvegium, nigrium, euxenium, celtium, danium), koje dokončno ime predlagal leta 1922 Niels Bohr v svojem predavanju ob podelitvi Nobelove nagrade za fiziko. Pripomniti velja, da v začetku 20. stoletja še ni bilo nikakršne neposredne evidence za atomsko teorijo snovi. O sistematski in racionalni kemijski nomenklaturi so kemiki prvič obširno razpravljali na kongresu v Karls- ruheju leta 1860, vendar je kongres minil brez zaključkov. Šele leta 1892 so na konferenci v Ženevi predlagali osnovna načela za bodočo kemijsko nomenklaturo, vendar je trajalo do leta 1921, da je Mednarodna unija za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) ustanovila komisije, ki naj bi pripravile pravila za sistematično imenovanje kemičnih spojin. Vertovčeva »Kmetijska kemija« je bila prva knjiga, ki je bila napisana v slovenščini in ki je poleg kmetijskega dela obravnavala tudi takrat znane kemijske zakonitosti in spremembe.5 Napisana je bila z dobrim namenom in obilico dobre volje, čeprav avtor v kemiji ni bil preveč izkušen. Matija Vertovc (1784-1851) je uporabljal za prvine že številna sodobna imena, pred- vsem za kovine. Upoštevati moramo, da so bile knjige v tistem času tudi drugje po svetu pisane za nekemike, za katere je bilo potrebno poznavanje le majhnega števila kemičnih spojin. Po drugi strani pa so bili opisi kemijskih spojin odraz takratnega stanja kemijskih znanosti, ki so šele pričele odkrivati mnogotere zakonitosti in spremembe. Že leto poprej (1844) je nekaj enakih izrazov s področja kemije uporabil v spisu o »Vinoreji« za Slovence.6 Mihael Peternel (1808-1884), duhovnik in naravoslovec, je bil prvi ravnatelj realke v Ljubljani (1852-1860) in je poučeval kemijo in nekatere druge predmete.7 Profesor fizike Janez Krstnik Kersnik (1783-1850) mu je dovolil uporabljati kabinet za fiziko tudi za kemične poskuse. Peternel je zbral slovensko naravoslovno izrazje in je leta 1862 napisal sestavek »Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin«, kjer je opisal kemično izrazje s področja prvin in anorganskih spojin.8 Navedel je 61 takrat znanih prvin, medtem ko je Pinner9 leta 3 Jože Ciperle: Pota do modeme gimnazije na Slovenskem. V: Sto let zavoda sv. Stanislava. Str. 353. Uredil: France M. Dolinar. Izdala: Zavod sv. Stanislava in Družina, Ljubljana, 2005. « Jons Jacob Berzelius: Essay on the Cause of Chemical Proportions, and on Some Circumstances Relating to Them: Together with a Short and Easy Method of Expressing Them. Annals of Philosophy, 2, 443-444 (1813); 3,51-2,93-106,244-255,353-364 (1814) (iz Henry Marshall Leicester: A Source Book in Chemistry, 1400-190o! Harvard University Press, Cambridge, MA, 1965). ' Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in živalsko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. <> Matija Vertovc: Vinoreja. (Priloga v Kmetijskih in rokodelskih Novicah) Ljubljana, 1844. 7 Slavica Pavlic: Mihael Peternel - duhovnik, učitelj in naravoslovec. Loški razgledi, 48, 27-38 (2001). 8 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht'der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 9 Adolf Pinner: Repetitorium der anorganischen Chemie. Verlag von Robert Oppenheim, Berlin, 1883. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 60 ' 2006 ' 1-2 (133) 191 1883 omenil, da je znanih 71 prvin, a jih je v preglednici objavil le 66. Za nekatere od teh atomske mase še niso bile ugotovljene, za celo vrsto drugih pa je navedel polovične vredno- sti, npr. za ogljik 6, za kisik 8, za žveplo 16 ipd.10 Zanimivo je, da so takrat že upoštevali pravilne atomske mase med drugim za dušik in halogène. Simbole za nekatere prvine so takrat pisali na drug način, npr. Fl za fluor, Eb za erbij, Ne za nikelj (nicolum), Ro za rodij, No za norin (norium, takratno ime za cirkon). Za volfram sta takrat obstajala dva znaka: W in SI (za šel, po Scheeleju, kije odkril rudnino scheelit, ki vsebuje volfram). Formula za vodo je bila HO, za fosforno kislino pa P05. u Erjavčev prevod kemijskega dela v Schindlerjevi »Knjigi prirode«, »Astronomija in ke- mija« (1870), vsebuje številna imena spojin in drugih opisov, ki so še danes uveljavljeni.12 Fran Erjavec (1834-1887) je študiral kemijo in prirodopisje, poučeval je na goriški realki in je priredil prve slovenske šolske knjige iz prirodopisja. Opisal je v tistem času 64 znanih prvin. Razlikoval je med poimenovanjem halogenov, če so bili ti vezani na enovalenten ali večvalenten kation, npr. železni klorovec in železni klorec po takratnem nemškem imeno- vanju Chlorür in Chlorid. Cigale seje v svoji »Znanstveni terminologiji« iz leta 188013 v glavnem držal izrazov, ki jih je v kemiji uporabljal Erjavec, slednji pa je spet večinoma uporabljal Vertovčeve izraze. Poudaril je, da gre pri njegovih izrazih samo za nasvete, za začasne izraze, dokler ne bodo našli primernejših in boljših izrazov. V luči IUPAC kemijskega izrazoslovja je nekako preroška Cigaletova misel, koje v uvo- du svoje knjige leta 1880 zapisal, da »bi po moji sodbi bilo bolje, ko bi se vseh narodov učenjaki mogli zediniti v enakem imenstvu kemijskih prvin in proizvodov«. Cigale je tudi predlagal, da bi opustili nekatera Vertovčeva okorna poimenovanja in bi raje uporabili češke in hrvaške izraze kot npr. vodik, ogljik, kisik, dušik, za sestavljene izraze pa npr. ogljiko-vodik in ne ogljični vodik. Menil je, da bi bilo v primerih, kjer še ni primerne- ga in ustaljenega izraza, najbolje izposoditi si izraze iz slovanskih jezikov. Cigale je imeno- val organske kisline večinoma s končnico -ova ali -eva (nitrobenzoeva kislina), nekaj pa tudi s končnico -na (žolčna, oksalna, ocetna kislina). Na splošno je poskušal uvesti lepe sloven- ske izraze, npr. prvine, beljakovine, alkaloide pa je poimenoval z imeni, kijih še danes upo- rabljamo. Razlikoval je med beljakovino (Eiweissstoff) in protejinom (Protein), oz. proteji- novino ali protejinovo tvarino (Proteinkörper, Proteinstoffe). Izrazi za kisline ali druge spoji- ne na temelju dušika, žvepla ali fosforja, ki lahko obstajajo v različnem valenčnem stanju, takrat v glavnem niso obstajali, ker (verjetno) take spojine še niso bile natančno opisane. Tudi za splošno izobrazbo take podrobnosti iz kemije niso bile potrebne. Zdravnik Maks Samec (1844-1889) je leta 1880 napisal »Vpliv vpijančljivih pijač na posamezni organizem in na človeško društvo v obče« inje uporabil nekaj takratnih kemijskih izrazov.14 Baltazar Baebler (1880-1936), kemik, je študiral kemijo na Dunaju in je od leta 1905 poučeval na idrijski realki, po prvi svetovni vojni pa je bil zaposlen v Cinkarni v Celju. 10 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 11 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). •2 Isto. 13 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wissen- schaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. 14 Maks Samec: Vpliv vpijan(č)ljivih pijač na posamezni človeški organizem in na človeško društvo v obče. Matica Slovenska, Ljubljana 1880. 192 ZGODOVINSKI ČASOPIS • 60 ' 2006 • 1-2 (133) Napisal je učbenik »Kemija in mineralogija za IV. razred realk in za sorodne šole«.15 Upora- bil je kemijske izraze, ki jih večinoma rabimo še danes, izjeme so bile le pri nekaterih organ- skih spojinah, ki so se v 20. stoletju podredile poimenovanju po IUPAC-u. Za nekatere prvine je še navajal podaljšano ime, npr. neodimij, prazeodimij, v preglednici pa je opisal že 81 prvin. Pri navajanju anorganskih spojin, kjer je možno več spojin zaradi različne valence pozitivnega dela molekule, teh navedb v nekaterih primerih ne najdemo. Npr. pri bakru je razlikoval med kuprospojinami in kuprispojinami. Prvine je poimenoval na sedanji način, razen za silicij, ki gaje imenoval tudi kremik. V tistem času, koje pisal knjigo, je o sladkorjih objavljal začetne raziskave Emil Fischer, ki je za nekaj monosaharidov predlagal strukturne značilnosti, kaj več pa o dokončni strukturi omenjenih molekul takrat ni bilo mogoče ugoto- viti. Zanimiva je Baeblerjeva razlaga imena za višnjev strup, cianovodik, HCN: poimeno- vanje naj bi bilo povezano s tem, da imajo nekatere »cijanske« spojine višnjevo barvo.16 Podobno je bilo le malo razlage o beljakovinah. Ne glede na vse povedano, pa je bil Baebler- jev učbenik za tiste čase odličen in z razvojem kemijskih znanosti ter z ustreznim slovenskim kemijskim izrazjem dobro usklajena predstavitev kemije. V treh člankih v času od leta 1906 do 1911, v katerih obravnava radioaktivnost, praktične vaje v kemiji in nevarnosti kemičnih poskusov, je uporabil Baebler slovenske izraze, ki so skladni s sedanjimi, kar kaže na prizadevanja pisca za posodobitev in uporabo pravilnega slovenskega strokovnega izrazja.17 Alfons Vales je leta 1910 opisal 140 poizkusov iz anorganske kemije in 90 poizkusov iz organske kemije. Večinoma je uporabil sodobne kemijske izraze, ohranil pa je tudi nekaj starejših imen za kemikalije.18 Kemijske izraze, ki so se udomačili proti koncu 19. stoletja, najdemo tudi v mnogih učbe- nikih za srednje šole slovenskih avtorjev.19 V članku »Razvoj poučevanja kemije« so Glažar in soavtorji zbrali podatke za šolske knjige in učbenike iz kemije oziroma kemije in drugih naravoslovnih predmetov od začetkov slovenskih izdaj od sredine 19. stoletja do leta 1994.20 V krajšem spisu kot priloga v sloven- skem prevodu Lipičeve knjige »Topografija c.-kr. deželnega glavnega mesta Ljubljane z vi- dika naravoslovja in medicine, zdravstvene ureditve in biostatike« je Šmalc povzel nekatere značilnosti nemške in slovenske kemijske nomenklature s področja anorganske kemije.21 V i' Baltazar Baebler: Kemija in mineralogija za IV. razred realk in sorodne Sole. Katoliška Bukvama, Ljubljana, 1910. " Baltazar Baebler: Kemija in mineralogija za IV. razred realk in sorodne šole. Katoliška Bukvama, Ljubljana, 1910. 17 Baltazar Baebler: Radioaktiviteta in razpadanje atomov. Šesto izvestje mestne višje realke v Idriji za šolsko leto 1906/1907, str. 7-32. Izdalo ravnateljstvo. Idrija, 1907; Baltazar Baebler: Praktiške vaje v kemiji. Sedmo izvestje mestne višje realke v Idriji za šolsko leto 1907/8, str. 17-18. Izdalo ravnateljstvo. Idrija 1908; Baltazar Baebler: O nevarnostih kemičnih poizkusov. II. (X.) Izvestje c. kr. državne višje realke v Idriji za šolsko leto 1910-11, str. 5-17. Izdalo ravnateljstvo. Idrija 1911. 18 Alfons Vales: Kemični poizkusi s preprostimi sredstvi. Slovenska šolska matica, Ljubljana, 1910. 19 Avgust Decker: Fizika in kemija za višje razrede ljudskih šol in za meščanske šole (prevod). Karola Gerolda sin, Dunaj, 1876; Luka Lavtar: Nekaj o načrtu za prirodoslovje na srednji stopnji ljudske šole. R. Milic, Ljubljana, 1880; Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. I. stopnja. I. pl. Kleinmayr'in F. Bam- berg, Ljubljana, 1898; Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. II. stopnja. I. pl. Klein- mayr in F. Bamberg, Ljubljana, 1903; Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. III. stopnja. I. pi. Kleinmayr in F. Bamberg, Ljubljana, 1899; Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907; Jožef Reisner: Kemija za sedmi gimnazijski razred. Knezoškofijski zavod sv. Stanislava, Ljubljana, 1912. 20 S. A. Glažar, A. Kučan in A. Jemec: Razvoj poučevanja kemije. Kemija v šoli 7, 19 (1995). 2' Andrej Šmalc: Nemška in slovenska kemijska nomenklatura v času F. V. Lipica. V knjigi Fran Viljem Lipič: Topografija c.-kr. deželnega glavnega mesta Ljubljane z vidika naravoslovja in medicine, zdravstvene ureditve in biostatike (uredila Zvonka Zupanič- Slavec), str. 627, Ljubljana , 2003. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 60 • 2006 • 1- 2(133) 193 preglednici so zbrana imena prvin (v zaporedju periodnega večinoma poimenovali drugače, kot je to danes običajno. sistema), ki se jih v 19. stoletju Element Vertovc Peternel Erjavec Cigale drugi Vodik voden(e)c, vodenogaz vodenec, vodik vodenec vodenec 22 vodenec Litij litin Ogljik vogete ogljec ogljenec, ogljec ogljenec Dušik gnjil(i)c, gnjilogaz trohnelec dušeč dušeč, dušik lì 24 dušik ,dušec Kisik kislic, kislogaz kislec kislec kislec, kisik 2J kislec Fluor ftor, fluor flu vor Natrij solin, natrin natrijum Magnezij magnezin Aluminij glinin, alumin Silicij kremenec kremenec 26 kremik, silicij Žveplo žeplo, shvepljo žeplo žeplo žeplo žeplo, sera , 28 žvepleni cvet Klor klorogaz Kalij pepelin, kalin kalijum Kalcij apnin kalcijum Baker kotlovina, kufer kuper med, baker Selen zelen Stroncij strontin Barij barin Zanimivo je, da so se nekatera prvotna slovenska imena prvin udomačila in dolgo ob- držala. Še leta 1907 je uporabil Štupar ime apnik za kalcij in kremik za silicij29, slednje ime je uporabil tudi Senekovič.30 Peternel je v nasprotju z današnjo rabo pisal nekatere prvine s končnico -in namesto -ij ali tudi brez slednje, npr. cerin, torin, kadmin, paladin, iridin, rodin, ozmin, za rutenij je uporabil ime ruten, za itrij pa jitrin. Dvojno ime je takrat veljalo za berilij 22 Avgust Decker: Fizika in kemija za višje razrede ljudskih šol in za meščanske šole (prevod). Karala Gerolda sin, Dunaj, 1876. 23 Baltazar Baebler. Kemija in mineralogija za IV. razred realk in sorodne šole. Katoliška Bukvama, Ljubljana, 1910; Baltazar Baebler: Praktiške vaje v kemiji. Sedmo izvestje mestne višje realke v Idriji za šolsko leto 1907/8, str. 17-18. Izdalo ravnateljstvo. Idrija 1908; Baltazar Baebler: O nevarnostih kemičnih poizkusov. II. (X.) Izvestje c. kr. državne višje realke v Idriji za šolsko leto 1910-11, str. 5-17. Izdalo ravnateljstvo. Idrija 1911. 24 Avgust Decker: Fizika in kemija za višje razrede ljudskih šol in za meščanske šole (prevod). Karola Gerolda sin, Dunaj, 1876. 23 Isto. 26 Baltazar Baebler: Kemija in mineralogija za IV. razred realk in sorodne šole. Katoliška Bukvama, Ljubljana, 1910; Baltazar Baebler: Praktiške vaje v kemiji. Sedmo izvestje mestne višje realke v Idriji za šolsko leto 1907/8, str. 17-18. Izdalo ravnateljstvo. Idrija 1908; Baltazar Baebler: O nevarnostih kemičnih poizkusov. II. (X.) Izvestje c. kr. državne višje realke v Idriji za šolsko leto 1910-11, str. 5-17. Izdalo ravnateljstvo. Idrija 1911. 27 Siegmund Fellöcker (priredil Fran Erjavec): Rudninoslovje ali mineralogija za nižje gimnazije in realke. Matica Slovenska, Ljubljana, 1867. 28 Baltazar Baebler: Kemija in mineralogija za IV. razred realk in sorodne šole. Katoliška Bukvama, Ljubljana, 1910. 29 Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 30 Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. H. stopnja. I. pi. Kleinmayr in F. Bamberg, Ljubljana, 1903. 194 ZGODOVINSKI ČASOPIS • 60 • 2006 » 1-2 (133) (Be): berilin ali glicin, za slednjega so uporabljali znak Gl, tj. od prvotnega imena glucinium ali glucinum, kar je neformalno veljalo še vse do leta 1957. V prevodu Fellöckerjevega učbenika je uporabil Erjavec ime tuha za vrsto ogljika, za grafit.31 Saje od borovine, ki so tudi ogljik, so imenovali žužel, ozon tudi delavni kislec.32 Reisner je leta 1912 označil v preglednici 81 prvin s pravilnimi imeni.33 Bistveno več razlik, nedoslednosti in zapletov je bilo pri poimenovanju anorganskih ke- mijskih spojin še posebej v primerih, kadar obstajajo pri kationih različna valenčna stanja, ki omogočajo nastanek različnih spojin. V nadaljevanju navajam v oklepaju pravilne formule za določene spojine. Vodik vsebujoče spojine, hidride, ki so plini, so imenovali tako, da so dodali pripono »gaz«, pisano skupaj ali narazen, npr. za vodikov sulfid, H2S: žeplovodenigaz, 34 žeplovoden- čeva kislina35, žeplovi vodenec36, žvepleni vodik37 ali vodenčev žveplec38 oziroma žveplov vodikovec.39 Podobno so imenovali fosfin (PH3) fosforovodeni gaz 40, fosforov vodenec41, ter arzenov in antimonov vodenec (arzin, AsH3i in stibin, SbH3). 42 Cigale je kot vodenčeve kisline označil tiste kisline, ki imajo poleg vodikovega atoma le en atom ali atomsko skupino. Take izpeljanke so bile vodenčev žveplec43, vodenčev fluvorec ali fluvorovodenčeva kisli- na44, vodikov fluorée45 ali fluorov vodikovec46, vodna raztopina pa je bila jedavčeva kisli- na47. Amoniak (NH3) so pisali kot amonjak 48, imel pa je tudi nenavadno ime, čpavec49, a izvor te besede ni znan. V slučaju, ko imamo vodikovo spojino bodisi v obliki plina ali nje- govo vodno raztopino, kot kislino, so razlikovali takole: vodenčev klorec ali plinava solna 3i Siegmund Fellöcker (priredil Fran Erjavec): Rudninoslovje ali mineralogija za nižje gimnazije in realke. Matica Slovenska, Ljubljana, 1867. 32 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 33 Jožef Reisner: Kemija za sedmi gimnazijski razred. Knezoškofijski zavod sv. Stanislava, Ljubljana, 1912. 34 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in živalsko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 35 Siegmund Fellöcker (priredil Fran Erjavec): Rudninoslovje ali mineralogija za nižje gimnazije in realke. Matica Slovenska, Ljubljana, 1867. 36 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 37 Alfons Vales: Kemični poizkusi s preprostimi sredstvi. Slovenska šolska matica, Ljubljana, 1910. 38 Avgust Decker: Fizika in kemija za višje razrede ljudskih šol in za meščanske šole (prevod). Karola Gerolda sin, Dunaj, 1876. 39 Jožef Reisner: Kemija za sedmi gimnazijski razred. Knezoškofijski zavod sv. Stanislava, Ljubljana, 1912. « Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in živalsko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 41 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 42 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). « Isto. 44 Isto. 4' Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. II. stopnja. I. pi. Kleinmayr in F. Bamberg, Ljubljana, 1903. 46 Jožef Reisner: Kemija za sedmi gimnazijski razred. Knezoškofijski zavod sv. Stanislava, Ljubljana, 1912. 47 Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. II. stopnja. I. pl. Kleinmayr in F. Bamberg, Ljubljana, 1903. 48 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in živalsko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 49 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim oziram na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wissen- schaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 60 • 2006 • 1-2 (133) 195 kislina50, klorovodenčeva kislina51, klorov vodenec52 ali klorov vodikovec53, vodenčeva ki- slina pa je bilo ime za klorovodikovo ali solno kislino.54 Slednje ime je uporabil kasneje tudi Bebler v učbeniku.55 Za cianovodik (HCN) so rabili ime cijanovodenčeva kislina ali cianov vodikovec in neobičajno pisavo formule CyH ali HCy,56 Beblerje uporabil ime cijanovodik, pruska kislina ali višnjev strup.57 Slednje ime sta uporabila tudi Štupar in Reisner.58 Imena kisik vsebujočih anorganskih spojin so na začetku sledila bolj ali manj nemškim imenom. Okside so označevali na splošno kot okis59, kot okislanc (oksidul) ali okisanc (oksid)60 oziroma okisec. Ogljikov dioksid (C02) so imenovali ogljenčeva kislina 61 oziroma ogljikov dvokis ali ogljikova kislina.62 Peternel je razvrstil okside glede na vsebnost kisika od najmanj do največ vsebujočega z naslednjimi oznakami: okisek (nemško Oxydul), podkis (Suboxyd), okis (Oxyd), prekis (Überoxyd).63 Peternel ni dosledno uporabljal eno ime, ampak je ogljikovo kislino (C02) imenoval ogeljčevo, ogeljcovo ali ogeljno kislino, ogljikov oksid (CO) pa nedoločen ogeljčev okis.64 Ime ogljenčev okis je uporabil Erjavec65, ime ogljikov okis (CO) pa kasneje Senekovič v učbeniku.66 Oksidom, ki so plini, so dodajali Še končnico »gaz«, pisano skupaj ali pa narazen, npr. vogelno kisli gaz67, žveplenokisligaz (žveplov trio- 50 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 51 Isto. 52 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbstündigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 53 Jožef Reisner: Kemija za sedmi gimnazijski razred. Knezoškofijski zavod sv. Stanislava, Ljubljana, 1912. 54 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učiliSča. Deutsch-slovenische wissen- schaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. 55 Baltazar Baebler. Kemija in mineralogija za IV. razred realk in sorodne šole. Katoliška Bukvama, Ljubljana, 1910. 36 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, H. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik); Jožef Reisner: Kemija za sedmi gimnazijski razred. Knezoškofijski zavod sv. Stanislava, Ljubljana, 1912. 57 Baltazar Baebler: Kemija in mineralogija za IV. razred realk in sorodne šole. Katoliška Bukvama, Ljubljana, 1910; Baltazar Baebler: O nevarnostih kemičnih poizkusov. H. (X.) Izvestje c. kr. državne višje realke v Idriji za šolsko leto 1910-11, str. 5-17. Izdalo ravnateljstvo. Idrija 1911. 38 Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907; Jožef Reisner: Kemija za sedmi gimnazijski razred. Knezoškofijski zavod sv. Stanislava, Ljubljana, 1912. 39 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Sloven- ska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik); Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wissenschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. 60 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je rtatome postave in kemijske resnice obemjene na človeško in živalsko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 61 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str, 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik); Luka Lavtar: Nekaj o načrtu za prirodoslovje na srednji stopnji ljudske šole. R. Milic, Ljubljana, 1880. 62 Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. I. stopnja. I. pl. Kleinmayr in F. Bam- berg, Ljubljana, 1898. 63 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 64 Isto. 63 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 66 Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. I. stopnja. I. pl. Kleinmayr in F. Bam- berg, Ljubljana, 1898. 67 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obemjene na človeško in živalsko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847; Matija Vertovc: Vinoreja. (Priloga v Kmetijskih in rokodelskih Novicah) Ljubljana, 1844. 196 ZGODOVINSKI ČASOPIS • 60 • 2006 • 1-2 (133) ksid, S03) 68 ali žveplov trikis.69 Navajam nekaj primerov imen oksidov: CoO je bil kobaltov okisec, ZnO pa cinkov okis, podobno živosrebreni okis (HgO) in živosrebreni okisec (Hg20) 70, kuprovi okis (CuO)71 ali bakrov okis72 in kuprovi okisek (Cu20) 73 ter svinčeni okis oziroma svinčeni ali srebreni glaj (PbO),74 Sn02 so imenovali činov okis, SnO pa činov okisec. 75 Podobno so razlikovali med železnim okisljancem (oksidul) [železov(II) oksid, FeO]76 in železnim okiscem ali železnim okisom [železov(III) oksid, Fe203] 77 in železnim okiščevim okisom [železov(II,III) oksid, Fe304,] 78 ter med manganovim okiscem (MnO) in mangano- vim prekisom [manganov(IV) oksid, Mn02] ter manganovim okisom (Mn203). 79 Čeprav je okisljanc ali oksidul zastarelo trivialno ime za okside večvalentnih kationov v najnižjem oksidiranem stanju, še redkokdaj uporabimo ime dušikov oksidul za didušikov oksid, N20. Erjavec je imenoval v tistem času znana dušikova oksida kot duščev kislec, omamni ali pijani plin (dušikov oksid, NO) in kot duščev okis (dušikov dioksid, N02). 8° Peternel je dušikove okside oziroma kisline, ki jih je s formulami označil kar kot okside, imenoval tako- le: trohnelcov okisek (NO), trohnelcov okis (N02), trohnelčesta kislina (N03), podtrohnel- cova kislina (N04) in trohnelcova kislina (N05). 81 Nekatere okside so označevali kar kot kisline oziroma ni bilo vedno jasno ali je šlo za oksid ali za kislino. Npr. kromova kislina [Cr03, kromov(VI) oksid], arzenova sokislina (As203t ker H3As03 ne obtaja), arzenova kislina (As205 ali H3As04), kremenčeva kislina ali kreme- nica (Si02) 82, borova kislina (B203 ali H3B03) 83, nekatere kisline pa kot okside: klorova nakislina, CIO, [HCIO, klorova(I) kislina], klorova kislina, C105> (HC103, predvsem v obliki soli)84, fosforova nakislina, PO, [H3P02, fosforjeva® kislina], fosforna ali fosforava kislina, 65 Isto. 69 Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 70 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 71 Michael Petemel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 72 Friedrich Schödler. Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 73 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiSkih pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 74 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). " Isto. 76 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in živalsko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 77 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 78 Isto. 79 Isto. «o Isto. 81 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 82 Matija Vertovc: Vinoreja. (Priloga v Kmetijskih in rokodelskih Novicah) Ljubljana, 1844; Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laiba- ch, 1862. » Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862; Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 84 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). ZGODOVINSKI ČASOPIS • 60 » 2006 • 1-2 (133) 197 PO3 [H3PO3, fosforjeva(III) kislina], fosforna kislina, P05 [H3P04, fosforjeva(V) kislina] in isto formulo za brezvodno fosforavo kislino.85 Petemel jih je poimenoval takole: podfosfora- sta kislina (PO), fosforasta kislina (P03), fosforava kislina (P05). Podobno je označil arzena- sto kislino kot As03 in arzenovo kislino kot As05. 86 Kasneje so imenovali še fosforov peto- kis, P205 (P4O10).87 Podobno kot okside so poimenovali tudi žveplove analoge kot ž(v)eplec ali sulfid.88 Pri- meri: bakreni žveplec (CuS), svinčeni žveplec (PbS), živosrebrni žveplec (HgS, cinober), činov žveplec ali zlata pena (SnS2), ogljenčev žveplec (CS2) S9 ali žeplovi ogljec.90 Razliko- vali so pri večvalentnih spojinah, npr. železni enojni žveplec (FeS)91 ali železov žveplovec92 in železni dvojni žveplec (FeS2), rameni arzenov žveplec, AsS3, (As2S3) ali operment (iz imena Auripigment)93 ter ramen arsenik94 in rdeči arzenov žveplec, AsS2 (As4S4) ali real- gar95 ter radeč arsenik96, antimonov trojni žveplec ali antimonov sijajnik oziroma raztok, SbS3 (Sb2S3) in antimonov peterni žveplec ali zlato žveplo, SbS5 (Sb2S5). 97 Največ neskladja je bilo pri pisanju formul in imenih baz, alkalij, zaradi težav, ki so jih imeli v tistem času tudi drugod po Evropi, ker niso poznali natančnih strukturnih značilnosti molekul. Zato so pisali formule alkalij kot okside, ali okside z dodano hidroksilno, OH, skupino, kasneje pa na pravilen način kot MOH (M = alkalijska kovina). Vertovc navaja ime kali ali potašelj za kalijev hidroksid (KOH), za kar je uporabil nemški izraz Pottasche, ki pa je ime za pepeliko ali kalijev karbonat.98 Dvojno oznako za kalijev in natrijev hidroksid, kalijumov okis in natrijumov oksis, KO in NaO, oziroma za kalijev ali natrijev hidrat, KO.HO in Na.HO, so najverjetneje rabili za razlikovanje obeh trdnih alkalij in njunih vodnih razto- pin.99 Enako je razlikoval med obema vrstama tudi Peternel100, ki je kalijev hidroksid poime- 85 Isto. 86 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 87 Frančišek Stirpar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 88 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wissen- schaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. 89 Friedrich Schödler. Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 90 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 91 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, •. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska.Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 92 Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 93 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 94 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. " Isto. 96 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 97 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 98 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in živalsko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 99 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wissen- schaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. 100 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 198 ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 60 • 2006 • 1-2 (133) noval pepelinov okis, pepelik ali kalik, KO, vodno raztopino pa je označil kot z vodo zvezan KO.HO ali vodenina pepelinovega okisa.101 S podobno nenatančnostjo, seveda kot posledico nepopolnega poznavanja natančnih struk- tur kemijskih spojin, se srečamo tudi pri anorganskih kislinah in njihovih soleh. Vertovc je žveplovo(VI) kislino imenoval žeplokislina ali hudičevo olje, kasneje je Baebler102 v učbeniku uporabil ime žveplena kislina, Samec žeplena kislina103, Rebek pa žveplo-kislina.104 Dušikovo(V) kislino so imenovali solnitarokislina oziroma solniterjeva kislina (dobljena iz solitra, sal petrae, natrijevega nitrata, NaN03, takrat imenovanega solnitar). 105 Erjavec je razlikoval že štiri na žveplu temelječe kisline: žveplena nakislina s formulo H2S02 S202 (nem. Unterschweflige Säure, ki je v bistvu neobstojna tiožveplova kislina H2S203), žveple- na sokislina s formulo H2S03 S02 (neobstojna, v bistvu gre za hidratiziran S02 v vodi), žveplena kislina s formulo H2S04 S03 [v formuli dodan S03 bi danes ustrezal dižveplovi(VI) kislini, H2S207] in hudičevo olje ali vitriol, kar ustreza oleumu ali kadeči žveplovi kislini, tj. žveplovi(VI) kislini z dodanim S03. 106 Peternel je žveplovo(VI) kislino predstavil kot S03 (v bistvu kot plin, žveplov trioksid) in jo imenoval žeplova kislina107, drugi pa omenjajo žveple- no sokislino (H2S03). 108 Pri dušikovih kislinah so razlikovali med duščevo ali solitarno kislino zapisano kot oksid, N05 (dušikova kislina, HN03), duščevo ali solitarno sokislino, spet kot oksid N03 (dušikasta kislina, HN02) in duščevo ali solitarno okislino v obliki N04 (Untersalpetrige Säure), kije v bistvu hipodušikova kislina H2N202 (HON=NOH)."» Med oksokislinami klora je Peternel razlikoval (vse formule je pisal v obliki oksidov) podklorasto kislino, CIO [klorova(I) kislina, HCIO], klorasto kislino, C103 [klorova(V) kisli- na, HC103], podklorovo kislino, C104, klorovo kislino, C105, in preklorovo kislino C107. uo Kateri od treh poslednjih oksidov predstavlja klorovo(VII) kislino (HC104), ni mogoče ugotoviti, upoštevajoč nemško ime, Überchlorsäure, bi kljub po smislu različnemu imenu ustrezala podklorova kislina.111 Borovo kislino (H3B03) so imenovali sasolin po nahajališču Sasso blizu Siene v Italiji, kjer so vroči vrelci.112 'O' Isto. 102 Baltazar Baebler: Kemija in mineralogija za IV. razred realk in sorodne šole. Katoliška Bukvama Ljubljana, 1910. 103 Maks Samec: Vpliv vpijan(č)ljivih pijač na posamezni človeški organizem in na človeško društvo v obče. Matica Slovenska, Ljubljana 1880. 104 Marij Rebek: Kvalitativna analyza. L. Schwentner, Ljubljana, 1919. 'os Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obemjene na človeško in žival- sko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. •os Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 'O' Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. los Alfons Vales: Kemični poizkusi s preprostimi sredstvi. Slovenska šolska matica, Ljubljana, 1910; Avgust Decker: Fizika in kemija za višje razrede ljudskih šol in za meščanske šole (prevod). Karola Gerolda sin, Dunaj, 1876; Frančišek Štupar. O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. K» Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). "o Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. m Isto. "2 Siegmund Fellöcker (priredil Fran Erjavec): Rudninoslovje ali mineralogija za nižje gimnazije in realke. Matica Slovenska, Ljubljana, 1867. ZGODOVINSKI ČASOPIS « 60 • 2006 • 1-2 (133) 199 V primerjavi z današnjo rabo so bila imena soli bolj zapletena tako glede na način poime- novanja kot po opisu s formulami. V začetku so rabili kar udomačena imena, npr. mavec je bil gips ali po primorsko škajola113, oziroma malec ali žveplenokislo apno114, kasneje je bilo ime žveplovokisli apnik za brezvodni kalcijev sulfat (CaS04), za hidratiziranega pa malec ali sadra.115 Formule itak niso pisali glede na dejstvo, da niso natančno poznali koliko vode vsebuje kalcijev sulfat, če je obstajal kot sadra ali v različnih vrstah mavca. Vertovc omenja za soli še tale imena: višnjev ali plavi vitrijol ali žeplenokisla kotlovina [bakrov(II) sulfat ali modra galica, CuS04.5 H20 ali brezvoden] ' 1• ali žveplenokisli bakrov okis117 oziroma bakreni vitrijol118 ali halkantit.119 Kalcijev karbonat (CaC03) so imenovali ogljenčevokislo apno (pi- sali CaO.C02) 120 in ogljikovokisli apnik.121 Še druga imena: zelena galica, zeleni ali železni vitrijol [prevod nemškega imena za železov(II) sulfat, FeS04.7H20] 122 ali melanterit123 ter žveplenokisli železni okisec, FeO.S03, 124 boraks ali natrijev tetraborat pa so imenovali borač.125 Druge soli so označevali tako: kalijumov jodec (KI), srebrni jodec (Agi), kremenčev fluvorec so pisali s formulo SiFl2 živosrebreni cijanec pa kot HgCy [Hg(CN)2], podobno tudi kalijumov cijanec kot KCy (KCN).126 Med solmi kovin z različnimi valencami so razliko- vali, npr. železni klorovec s formulo FeCl [železov(II) klorid, FeCl2] in železni klorec s for- mulo Fe2Cl3 [železov(III) klorid, FeCl3], živosrebreni klorovec ali kalomel, Hg2Cl [Hg2Cl2 živosrebrov(I) klorid] in živosrebreni klorec ali sublimat, HgCl [HgCl2, živosrebrov(II) klo- 113 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in žival- sko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 114 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik); Alfons Vales: Kemični poizkusi s preprosti- mi sredstvi. Slovenska šolska matica, Ljubljana, 1910; Avgust Decker: Fizika in kemija za višje razrede ljudskih šol in za meščanske šole (prevod). Karola Gerolda sin, Dunaj, 1876; Siegmund Fellöcker (priredil Fran Erjavec): Rud- ninoslovje ali mineralogija za nižje gimnazije in realke. Matica Slovenska, Ljubljana, 1867. 1.5 Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 1.6 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in žival- sko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 117 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). ne Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik); Avgust Decker: Fizika in kemija za višje razrede ljudskih šol in za meščanske šole (prevod). Karola Gerolda sin, Dunaj, 1876. 119 Siegmund Fellöcker (priredil Fran Erjavec): Rudninoslovje ali mineralogija za nižje gimnazije in realke. Matica Slovenska, Ljubljana, 1867. 120 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 121 Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 122 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in žival- sko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847; Avgust Decker: Fizika in kemija za višje razrede ljudskih šol in za meščanske šole (prevod), Karola Gerolda sin, Dunaj, 1876. 123 Siegmund Fellöcker (priredil Fran Erjavec): Rudninoslovje ali mineralogija za nižje gimnazije in realke. Matica Slovenska, Ljubljana, 1867. 124 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 123 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim oziram na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wis- senschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880; Alfons Vales: Kemični poizkusi s preprostimi sredstvi. Slovenska šolska matica, Ljubljana, 1910. 126 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 200 ZGODOVINSKI ČASOPIS « 60 • 2006 ' 1-2 (133) rid], neutralni ali enojno žveplenokisli kalij KO.SO3 (K2S04) in kisli ali dvojno žveplenokisli kalij KO.2SO3 (KHSO4), neutralni solitarnokisli živosrebreni okis HgO.N05 [Hg(N03)2] in osnovni solitarnokisli živosrebreni okisec Hg2O.N05 [Hg2(N03)2, živosrebrov(I) nitrat], dvojni kromovokisli kalij, K0.2Cr03 [K2Cr207, kalijev dikromat(VI)] in enojno kromovokisli ka- lij, KO.Cr03 [K2Cr04, kalijev kromat(VI)]. 127 Na podoben način so pisali iz dveh delov sestavljene formule za mnoge soli. Peternel je za kalijev karbonat (K2C03) uporabil več imen: ogeljcovo kisel pepelinov okis, ogeljcovo kisel pepelik ali ogeljcovo kisel kali, tudi potašel, KO.C02 128; kasneje so rabili ime ogljiko- vokisli kalij129, ogljenčevokisli kalij ali pepeljika130 ter ogljikovokisli kalij ali pepelik.131 Podobno je bilo tudi pri natrijevem karbonatu (Na2C03): natron, NaO.C02. Natrijev hidro- genkarbonat (NaHC03) so imenovali dvojno ogljenčevokisli natron, Na0.2C02> 132 ali dvoj- no ogljikovo kisli natrij 133, kar je dobesedni prevod nemškega imena. Sestavljene formule so uporabljali še za solitarnokisli kalij ali solitar, KO.N05 (KN03) 134 oziroma trohnelcovo- kisel kali ali solitar135, za solitarno kisli srebrni okis, AgO.N05 (AgN03) oziroma hudičev ali peklenski kamen136, za klorovokisli kalij, KO.CIO5 (KC104), ogljenčevokislo apno, CaO.C02 (CaC03), klorovonakislo apno, CaO.ClO [Ca(C10)2, kalcijev klorat(I)], žveplenokisli na- tron, NaO.S03 (Na2S04), žveplenokislo magnezijo, MgO.S03 (MgS04), manganov prekisli kalij, KO.Mn07 (KMn04), dvojni kromovokisli kalij s formulo K0.2Cr03 [K2Cr207, kalijev dikromat(VI)] in enojno kromovokisli kalij s formulo KO.Cr03 [K2Cr04, kalijev kromat(VI)].137 Na podoben način so pisali tudi svinčeve soli, npr. ogljenčevokisli svinčeni okis aH svinčena bel s formulo PbO.C02 (PbC03), solitarnokisli svinčeni okis s formulo PbO.N05 [Pb(N03)2] in žveplenokisli svinčev okis s formulo PbO.S03 (PbS04). 138 Štupar je v učbeniku leta 1907 že razlikoval in pravilno pisal formule za »enoosnovni fosforovokisli kalij« (KH2P04), »dvoosnovni fosforovokisli kalij« (K2HP04) in »triosnovni fosforovokisli kalij« (K3P04), Ca3(P04)2 pa je imenoval triosnovni fosforovokisli apnik. 139 Nenavadno ime je imel žveplenokisli cinkov okis ali beli nič ali očesni sladkor, ZnO.S03 (ZnS04). 140 '« IstO. 128 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 129 Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 130 Avgust Decker: Fizika in kemija za višje razrede ljudskih Sol in za meščanske šole (prevod). Karola Gerolda sin, Dunaj, 1876. 131 Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. II. stopnja. I. pi. Kleinmayr in F. Bamberg, Ljubljana, 1903. 132 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec) Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 133 S. A. Glažar, A. Kučan in A. Jemec: Razvoj poučevanja kemije. Kemija v šoli 7 19 (1995) '* Isto. '" Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 136 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik); Avgust Decker: Fizika in kemija za višje razrede ljudskih šol in za meščanske šole (prevod). Karola Gerolda sin, Dunaj, 1876; Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. II. stopnja. I. pl. Kleinmayr in F. Bamberg, Ljubljana, 1903. 137 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec) Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 138 Isto. 139 Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 140 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). ZGODOVINSKI ČASOPIS • 60 • 2006 • 1-2 (133) 201 Organske spojine so bile v drugi polovici 19. stoletja znane le v manjšem številu, odkrivali so jih v glavnem iz naravnih virov, sinteznih spojin zaradi premajhnega poznavanja reakcijskih poti in pravilnih struktur je bilo le malo. Organske spojine, največ je bilo odkritih kislin, so večinoma poimenovali kar po izvoru, tj. po rastlini ali sadežu, iz katerega so jih izolirali. Od ogljikovodikov, ki so jih imenovali ogljenčev vodenec141, so metan imenovali vogel- novodeni gaz142, oglovodenec ali blatni plin,143 enojni ogljenčev vodenec ali močvirni plin, eten pa dvojni ogljenčev vodenec, tudi težki ogljenčev vodenec.144 Štupar je v učbeniku navedel ogljikovodike z do šestimi ogljikovimi atomi.145 Etanol so imenovali vinocvet146, vinski cvet147, hidrat etilovega okisa s formulo AeO.HO,148 ali etilov alkohol149, metanol pa lesno žestino, metilov alkohol ali hidrat metilovega okisa, s formulo C2H3O.H0. 15° Senekovič je razlikoval med vinskim cvetom, tj. raztopino etanola po povretju D-glukoze, in alkoholom, tj.z destilacijo dobljenim čistim etanolom.151 Glicerol so imenovali glicerin ali oljni slaj.152 Štupar je že razlikoval med alkoholi in dioli, imenoval jih je enokislinske in dvokislinske alkohole153, posamezne alkohole pa je imenoval metilov, eti- lov, itd. alkohol.154 Kot derivate etila s takratno pisavo kratice Ae so imenovali npr. klorov etil ali etilov klorec (etilklorid) ali žvepleni etil (etantiol) in eter ali etilov okis, C4H50 ali AeO, ter ocetno- kisli etilov okis, AeO.C4H303 (etilacetat) 155, kije kasneje dobil ime ocetni eter.156 141 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wis- senschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. 142 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in žival- sko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 143 Siegmund Fellöcker (priredil Fran Erjavec): Rudninoslovje ali mineralogija za nižje gimnazije in realke. Matica Slovenska, Ljubljana, 1867. 144 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana. 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 145 Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 146 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in žival- sko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 147 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronmija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slo- venska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik); Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wissenschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Lju- bljana, 1880; Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. I. stopnja. I. pi. Kleinmayr in F. Bamberg, Ljubljana, 1898; Maks Samec: Vpliv vpijan(č)ljivih pijač na posamezni človeški organizem in na človeško društvo v obče. Matica Slovenska, Ljubljana 1880. 148 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 149 Baltazar Baebler: Kemija in mineralogija za IV. razred realk in sorodne šole. Katoliška Bukvama, Ljubljana, 1910; Jožef Reisner: Kemija za sedmi gimnazijski razred. Knezoškofijski zavod sv. Stanislava, Ljubljana, 1912. 150 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, H. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 151 Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. III. stopnja. I. pl. Kleinmayr in F. Bamberg, Ljubljana, 1899. 152 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik); Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. III. stopnja. I. pl. Kleinmayr in F. Bamberg, Ljubljana, 1899; Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 133 Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 134 Isto. 135 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 156 Baltazar Baebler: Kemija in mineralogija za IV. razred realk in sorodne šole. Katoliška Bukvama, Ljubljana, 1910. 202 ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 60 « 2006 • 1-2 (133) Kisline so imenovali kisloba ali kislina, npr. jabolčna kisloba in jabelkokislina, ocetna kislina je bila jesihokisloba ali jesihokislina157 oziroma jesihova kislina158 ter ocetokisli- na.159 Za ocetno kislino so pisali formulo C4H404 in molekulsko maso 60 Daltonov, ki danes ustreza sestavu C2H402 zaradi tega, ker so takrat upoštevali napačno atomsko maso za ogljik 6 in za kisik 8.160 Triklorocetna kislina je bila klorovnata ocetna kislina, kar se da razbrati iz sestave in vsebnosti treh klorovih atomov.161 Galusova kislina je bila šiškova kislina162, oksalna kislina je bila ščavna kislina (iz imena kislica, ščavec ali ščav, Rumex)163 ali oksalkislina.164 Med kislinami najdemo tudi smodno šiškovo kislino ali pirogalno kislino, ki kemično ni kislina ampak pirogalol, 1,2.3-trihidroksibenzen, ki nastane iz galne kisline pri višji tempe- raturi. Vinsko kislino so imenovali grozdova kislina, cimetno kislino pa končna ali cimetova kislina (iz ruščine korica, tj. cimet).165 Vales je vinsko kislino poleg tega imenoval tudi sreševa kislina, ker naj bi sreša pomenila vinski kamen.166 Mravljinčno kislino so imenovali mravska kislina167, mraveljska kislina168 oziroma mravljinska kislina.169 Sečnina je bila scavnik170 ali scanina171, sečna kislina pa scalna kislina172 ali scalnična kislina.173 137 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in žival- sko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 158 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 159 Marij Rebek: Kvalitativna analyza. L. Schwentner, Ljubljana, 1919. 160 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 161 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 162 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wis- senschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. 163 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik); Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wissenschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljub- ljana, 1880; Alfons Vales: Kemični poizkusi s preprostimi sredstvi. Slovenska šolska matica, Ljubljana, 1910; An- drej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. III. stopnja. I. pi. Kleinmayr in F. Bamberg, Ljubljana, 1899. 164 Marij Rebek: Kvalitativna analyza. L. Schwentner, Ljubljana, 1919. 163 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wis- senschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. 166 Alfons Vales: Kemični poizkusi s preprostimi sredstvi. Slovenska Šolska matica, Ljubljana, 1910; Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. III. stopnja. I. pi. Kleinmayr in F. Bamberg, Ljubljana, 1899. 167 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 168 Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 169 Baltazar Baebler: Kemija in mineralogija za IV. razred realk in sorodne šole. Katoliška Bukvama, Ljubljana, 1910; Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. III. stopnja. I. pl. Kleinmayr in F. Bamberg, Ljubljana, 1899; Jožef Reisner: Kemija za sedmi gimnazijski razred. Knezoškofijski zavod sv. Stanislava, Ljubljana, 1912. • Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in žival- sko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. '71 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik); Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wissenschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljub- ljana, 1880. <• Isto. i" Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 60 • 2006 ' 1-2 (133) 203 Zanimive so tudi v tistem času uporabljane okrajšave, začetnice latinskih imen, za nekatere nižjemolekularne organske kisline. Okrajšave so bile napisane tako, da je bila nad znakom potegnjena črta, npr. je bila kratica za ocetno kislino. Podobne kratice, katere navajam brez črte nad znakom, naj bi uporabljali še za tele organske kisline: O za oksalno kislino, F za mravljinčno kislino, But za masleno kislino, Val za valerijansko kislino, Bz za benzojsko skislino, L za mlečno kislino, M za jabolčno kislino, T za vinsko kislino, Sue za jantarjevo kislino in C za citronsko kislino. Za etilno skupino je bila v rabi kratica Ae, za cijanovo pa Cy.174 Lavendlovo olje je Vertovc imenoval špeknardno olje, ime špeknarda ali špiknarda izvira iz nemščine (Speik) in latinskega imena Lavandula spiça za lavendel.175 Hlapna eterična olja so bila zginljiva olja.176 Lojic je bilo ime za stearin, močic za škrobovo moko, beljakic za beljak, zagoltnic pa za tanin177 Ogljikovi hidrati, sladkorji, so bili na splošno ogljeni voda- ni.178 Za celulozo so poznali več imen in sicer moševina, rastlinska vlaknina ali staničnina.179 Posamezni alkaloidi so imeli v veliki večini imena sedanje rabe, za splošen pojem alkaloid pa so uporabljali tudi oznako rastlinska osnova ali polužina.180 V mnogočem od današnjega različno izrazje je obstajalo tudi za kemijske pripomočke, naprave in kemične postopke. Staro ime za kemika je bilo ločbar ali kemikar181, za kemika- lije pa ločbenine.182 Kemijske pojave so imenovali prikazi183, prikazki184 ali prikazni185 in slednjo oznako je uporabil tudi Rebek v učbeniku leta 1919.186 Peternel je za atome uporabil tudi oznako trohice, za molekulo pa drobec, kemijske spojine ali snovi na splošno pa je imenoval trupla ali sestavljena trupla (dobeseden prevod nemškega izraza Körper).187 Ele- ment je imenoval pervina ali enojno truplo.188 174 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 173 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in žival- sko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 176 Isto. 177 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in žival- sko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 178 Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 179 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik); Andrej Senekovič: Osnovni nauki fizike in kemije za meščanske šole. III. stopnja. I. pl. Kleinmayr in F. Bamberg, Ljubljana, 1899. 180 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik); Frančišek Štupar: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 181 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in žival- sko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847; Matej Cigale: Znanstvena termino- logija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wissenschaftliche Terminologie. Matica Sloven- ska, Ljubljana, 1880. 182 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wis- senschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. 183 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wis- senschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. 184 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obernjene na človeško in žival- sko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 183 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 186 Marij Rebek: Kvalitativna analyza. L. Schwentner, Ljubljana, 1919. 187 Michael Peternel: Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin. Zehnter Jahresbericht der k.k selbständigen Unterrealschule in Laibach, 1862. 188 Isto. 204 ZGODOVINSKI ČASOPIS « 60 • 2006 • 1-2 (133) Ime korenika so uporabljali za označevanje radikala v kemičnem pomenu.189 Alkohole so imenovali kot okisne hidrate sestavljenih korenik.190 Kemijsko zvezanje ali zedinjenje je pomenilo kemijsko sintezo191, za katero so uporabili tudi oznako zlagalna kemija192 ali sesta- vna kemija.193 Analizo so imenovali razkroj, razstavno ali razkrojno kemijo194 ali analitiško kemijo 195, npr. razkroj na kakovost (kvalitativna analiza) ali na kolikost (kvantitativna ana- liza).196 Istomočnina ali enoličina je pomenila ekvivalent197, za katerega so rabili tudi oznako ravnomočnica198, kemijske formule so bile kemijski obrazci.199 Dezoksidacijo so imenovali razkis ali odkis,200 za postopek so pa uporabili oznako razkisiti, odkisliti ali razkisati.201 Nasproten postopek, oksidacija, je bila kisatev202 ali okisba.203 Destilacija je bila prekap, destilat prekapnina in prekapati je pomenilo destilirati.204 Sublimat so imenovali prehlapina ali razhlap205, zmes je bila meševina, zmeša ali mikstura206, ekstrakt izleček207, filtrat pa 189 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik); Frančišek Štupan O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rudninoznanstva in hribinoznanstva. Učiteljska tiskarna, Ljubljana, 1907. 190 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 191 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obemjene na človeško in žival- sko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. 192 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 19} Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wis- senschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. i»4 Isto. 195 Baltazar Baebler: Praktiške vaje v kemiji. Sedmo izvestje mestne višje realke v Idriji za šolsko leto 1907/8, str. 17-18. Izdalo ravnateljstvo. Idrija 1908. w Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik);Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wissenschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljub- ljana, 1880. 197 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wis- senschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. iss Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). •" Baltazar Baebler: Kemija in mineralogija za IV. razred realk in sorodne šole. Katoliška Bukvama, Ljubljana, 1910. *x> Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wis- senschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. 201 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik); Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wissenschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljub- ljana, 1880. • Isto. 203 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wis- senschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. 2M Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wis- senschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880; Alfons Vales: Kemični poizkusi s preprostimi sredstvi. Slovenska šolska matica, Ljubljana, 1910. 2°5 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska, Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik);Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wissenschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljub- ljana, 1880. 206 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wis- senschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. 207 Matija Vertovc: Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice obemjene na človeško in žival- sko življenje, na kmetijstvo iin njegove pridelke. Jožef Blaznik, Ljubljana, 1847. ZGODOVINSKI ČASOPIS » 60 • 2006 ' 1-2 (133) 205 precedek.208 Reagente so imenovali skušala ali reagencije, reagenčni papir pa izkusni ali izkušalni papir209 oziroma reagovalni papir.210 Število kemijskih spojin je v 20. stoletju izjemno hitro naraščalo (leta 1910 je bilo znanih približno 150.000 spojin, leta 1940 že 500.000, danes jih je že približno trideset milijonov), poimenovanje je bilo še precej neusklajeno, stereokemijske značilnosti so pa še bolj zapleta- le izrazje. Leta 1921 je IUPAC (takrat IUC) na sestanku v Bruslju na svoji 2. konferenci ustanovil tri komisije za nomenklaturo: za anorgansko, organsko in biološko kemijo, ki so delovale v letih 1922-1928. Na 9. konferenci leta 1928 v Den Haagu so spremenili strukture komisij in zadolžili komisijo za nomenklaturo, da pripravi poročilo za konferenco leta 1930. Na tej 10. konferenci v Liègeu je komisija za organsko nomenklaturo izdala dokončna pravi- la, znana pod imenom »Dokončna pravila o organski nomenklaturi«, znana tudi pod imenom lieška pravila. V letih 1932-1936 je potekala široka razprava o delu vseh treh komisij za nomenklaturo, prišlo pa je tudi do reorganizacije vseh treh komisij v eno s tremi podkomi- sijami. Druga svetovna vojna je prekinila delo, ki se je nato nadaljevalo po letu 1947. Leta 1949 so bile ustanovljene sekcije (kasneje oddelki) IUPAC-a s komisijami za nomenklaturo. Trajalo je spet dolgo časa ko so izšle prve tiskane izdaje in sicer t.i. Rdeča knjiga (anorganska kemija, leta 1959 in 1989, priporočila leta 2001 in 2005), Modra knjiga (organska kemija, leta 1957 Sekcija A: ogljikovodiki, leta 1958; Sekcija B: temeljni heterociklični sistemi, leta 1979 in 1989 pa popravljena izdaja) in Zelena knjiga (Priročnik za fizikalno-kemijske sim- bole in terminologijo, leta 1959 in 1989; sedanji naslov je: Količine, enote in simboli v fi- zikalni kemiji: www,iupac.org/publications/books /gbook/index.html). Zaradi boljše koordi- nacije in sodelovanje je IUPAC leta 1965 ustanovil medsekcijski odbor za nomenklaturo in simbole, posamezne komisije pa so dejavne še danes.211 Robert Cahn, Christopher Ingold in Vladimir Prelog so leta 1956 predstavili nomenkla- turni sistem za nedvoumno označevanje stereoizomerov, kasneje (leta 1966 in 1982) so si- stem še dopolnjevali.212 Izšli so še drugi priročniki v izdaji IUPAC-a s področja izrazja in sicer s področja analizne kemije (Oranžna knjiga, leta 1989, dopolnjena leta 1998), o ke- mijski terminologiji (Zlata knjiga, leta 1997), o nomenklaturi makromolekul (Vijolična knji- ga, leta 1997) in o terminologiji in nomenklaturi lastnosti kemijskih laboratorijskih znanosti (Srebrna knjiga, leta 1989).213 Šele v drugi polovici 20. stoletja smo dobili v slovenščino prevedeno in prirejeno ke- mijsko nomenklaturo: leta 1986 s področja anorganske kemije214 in leta 1973 prvo s področja organske kemije in stereokemije.215 208 Alfons Vales: Kemični poizkusi s preprostimi sredstvi. Slovenska šolska matica, Ljubljana, 1910. 209 Matej Cigale: Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Deutsch-slovenische wis- senschaftliche Terminologie. Matica Slovenska, Ljubljana, 1880. 210 Friedrich Schödler: Knjiga prirode, II. snopič: Astronomija in kemija (poslovenil Fran Erjavec). Matica Slovenska. Ljubljana, 1870, str. 341-534. Tisk: Jožef Blaznik (Blasnik). 211 Roger Fennell: History of IUPAC 1919-1987. Blackwell Science, Oxford, 1994. 212 Robert S. Cahn, Christopher K. Ingold, Vladimir Prelog: Experientia, 12, 81 (1956); Robert S. Cahn, Chri- stopher K. Ingold, Vladimir Prelog: Specification of Molecular Chirality. Angew. Chem. Int. Ed. Engl., 5, 385 (1966); Vladimir Prelog, Günter Helmchen: Angew. Chem. Int. Ed. Engl., 21, 567 (1982). 213 Stanley S. Brown: History of IUPAC 1988-1999. International Union of Pure and Applied Chemistry, 2001. 214 F. Lazarini, A. Šmalc: IUPAC Nomenklatura anorganske kemije. DZS, Ljubljana, 1986. 215 IUPAKOVA pravila za nomenklaturo organskih spojin. Sekcija E: Osnovna stereokemija. Ljubljana, 1973; Branko Stanovnik, Miha Tišler: Nomenklatura organskih spojin, I. del: sekcije A, B, C in E. Univerza v Ljubljani in Slovensko kemijsko društvo, Ljubljana, 1980.2. izdaja, 1983; Branko Stanovnik, Miha Tišler: IUPAC Nomenklatu- ra organskih spojin. Sekcije: D, E, F, H in S. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1990; Branko Stanovnik, Miha Tišler: Vodnik po nomenklaturi organskih spojin IUPAC. Priporočila 1993. Slovenska akademija znanosti in umet- nosti, Ljubljana, 1999.