Gospodarske stvari. Sadje- in vinorejsko društvo za Šoštanjski okraj bode imelo dne 17. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih gospoda Ivana Kranjca v Št. Ilju pod Gradičem svoj glavni občni zbor s sledečim dnevnim redora: a) Pozdrav predsednika, b) poročilo tajnika, r) poročilo blagajnika, d) vsprejem novih udov, e) nasveti. Po zborovanju in potem Se 18. in 19. junija bode potovalni učitelj gospod .1. Bele podučeval o cepljenju ameriških trt v zelonem stanju. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje Odbor. Trgovina z lesom v nevarnosti. O tom piše »Slovenec« to-le v lel. 108. štcv.: Lesna frgovina ob Dravi od Celovca doli globoko v Ogersko 'i še dalje prinaša denar in blagostan. Kadar še ni bilo 2a Dravo železnice, drdrali so v enomer z lesom oblo^ni vozovi po cestali k vodi in nalagali blago na plove |" »Sajke«, katere so nesle vsc to celo globoko v Srbijo. 'islokrat je vsem Slo dobro, ljudje so labko precej pris''ižili, kmelje procej pridelali, trgovci pa naravnost boSateli! To pa je bilo dobro le zategadelj, ker je bila trg<>vina v domačih rokali, da nihče druzega ni zav'dal, niti ga izpodrival. Pred kacimi trideset leti pa se je v takrat neznatselu Dobrova (Kottori) niže Varaždina naselil bogat Hrvat v družbi z nekim židom in pričel trgovino z lesom. Prvi je imel precej denarja, a drugi vso židom prirojeno spretnost za trgovino. Podjetje je napredovalotako, da ko je čez nekaj let Hrvat urarl in žid vse podedoval, je ta svojim sinovpm že milijone prepustil. Ti pa so sedaj v Dobrovi povzdignili prvo skladišče vsakovrstnega lesa, da se more reči, ondi je središče cele podravske lesne trgovine. To bi ne bilo nič hudega, da bi ž njihovim napredkom ne trpeli drugi trgovci in končno vsa trgovina. Židje namreč niso zadovoljni z ogromnim bogastvom, temuč oni bi radi imeli m o n o p o 1 v eelej lesni trgovini podravski. Kaj pa to pomenja za naSe trgovce in kmete, to se da slutiti, pa težko povedati. Prvi bi propadli popolnoma, drugi pa hirali polagoma, dokler bi se njih imetje ne zgubilo — v židovskem žepu. Evo nekaj dokazov o tem njih namenu in početju: Naš mali trgovec kateri včasih ne ve katn z blagom, kadar namreč kupčija hira, kar je rado v bolj mokrej jeseni, poda se na Hrvatsko, želeč najti kaj sodrugov v trgovini, da bi blago vsaj spravil v denar. Ali opravil je slabo. Hrvaški kupci mu zagotovijo, da dobč blago na dom pripeljano od židov za tisti kup, kot ga naši trgovci tukaj morejo postaviti na železnico. To priča, da židje marsikdaj delajo pod ceno; samo da naši trgovci nimajo kam z blagom in ga končno morejo njim ponuditi, pri katerej priliki si pa židje gotovo vrnejo prejšnjo zgubo. Oškodovan toraj ni nihče drugi, kakor naši trgovci. Drugič se dogaja, da kupijo židje s katerim naših trgovcev veliko množino lesa. Obljubijo mu Se precejšno ceno, ali ker ga pri tem niso mogli dobiti, zadržujejo ga s plačilom nalašč par mesecev, dokler se jim dosta obresti nabere. Če pa jih ta vendarle tirja, odbijejo mu po svojej volji nekaj odstotkov, kot »Casse sconto«. Posebno radi zadržujejo majhne trgovce z denarjem, dobro vedč, da so oni brez tega, kakor ptič brez perutij. Da bi si ti pa s postavnimi sredstvi mogli kaj pomagati, je skoraj nemogoče, kar priča dosta žalostnih skušenj naših trgovcev. Enako se pri židu godi s kmetom. V obče je še sreča, da velicega kapitala židje nimajo pri naših kmetih, ker jira kupeija nese večjih obrestij in denar rajše obrača.jo za aktivno delovanje. Vendar ako le za par mesecev založijo kmeta naprej s kakim stotakom in tudi blagom p. kuruzo, vinom itd. mu ob računu odtegnejo po 2°/0 obresti in sicer od prejemnikov celega lela, če tudi je ta med tem časom jim pošiljal blago. Tudi v tem slučaju si kmetnemore pomagati s tožbami, katerih se naši interesenti na Ogerskem sploh ne poslužujejo, ker jih skušrrja uči, da ničesar ne opravijo proti židovski zvijaenosti. Omenjam naj še, kako židje pri r a e u n u znajo slepiti kmeta. Imajo namreč zvezo z mnogimi trdnimi trgovci in kmeti. Kadar s terai računijo, delata kmet in žid vsak svoj račun. Ko pomerita oba skupaj • kaže se navadno grozen razloček in da se ta poravna, treba meSetariti. Da se razmerje poravna, navadno žid primakne, ker se boji za zvezo s trdnim kmetom ali trgovcem. Tirja pa, da mu oni podpiše njegov račun nespremenjen; kar je dodal, ostane naj tajno. Tak račun mu je potem vada, kadar računi z drugimi slabejšimi kinoli in trgovci, kaže nanj, češ, toliko sem dal onemu za boljše blago itd. Podpis dotičnika je priča židovih lažij. S tem postavi žid svoje cene trdne, da jih lahko ne prebije pojedini trgovee, še manj pa priprost, kraet. največ zato, ker vsein manjka jedinosti, sloge in skupnega delovanja. ¦'3 RTake so razmere zadnjih desetletij v podravski lesni trgovini. kifir viHnn h"L:..-°—;r.—iwv'Hrc _vujjŁ.' ".'^ravf n_Danostjo nad neskušenimi kmeti in nesložnimi trgovci. Toda prišlo je še do huje vojske, katera bode kortčno določila, imajo li še naši trgovci živeti in delovati v blagor kmetu, ali pa naj vse popuste v nevarno roko židovsko. Povod tej vojski dala je tako imenovana »refakcija«. Cepljenje zelene trte v Pišecah. Prihodnji teden, od 18. do 23. junija, se bode v državni trtnici v Pišeeah vršilo zeleno cepljevanje. Prvo dni se bodo tudi v mah položeni cepljeni rezniki iz mahu jemali, in po francoskem načinu v trtnico polagali. Kdor želi še ,tega cepljevanja se učiti, in kdor hoče videti, kako lepo se cepljeno mesto v mah položenih, cepljenih reznikov zaraste, in kako močno se oni vkoreninijo, ta naj pride prihodnji teden in se zglasi pri nadzorniku državne trtnice v Pišecah, g. Fr. Agrežu. Pristop je dovoljen tudi šolarjem iz višjih oddelkov. Sejmovi. Dne 16. junija v Gabersdorfu pri Lipnici. Dne 20. junija v Vitanju. Dne 21. junija pri Sv. Tomažu, v Studencih zunaj Maribora, na Koraeici in v Marenbergu (tudi konjski sejem). Dne 22. junija pri Sv. Antonu v Slov. gor.,v v Št. Juriju ob južni železniei, v Sevnici ob Savi in Šoštanju.