* osamezne Številke:
Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVU at n.h*]. * Mari-bora, Jurčičor« ulica H- ^ I. nad*tr-UPRAVA ic nahaja v Jurčičev* oliei šL 4, pritličje desno- Tele-oo it. 24. — SHS po*tnoč«koYn> račun šWv- 11 -787.
Na naročila brc* denarja ac nt orfra. — Rokopisi se ■* vračajo-
Poštnina plačana v gofovmr cena aavtssnie si©v. oj« 1'53
TABOR
Posamezne številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—„
»TABOR" >sha]a m't dan, rasvco nedelje in praznikov, ob 16. uri k datumom naslednjega dne ter stanc mesečno po poiti D 10-—, M ino-««mstro D 18* , dostavljen na dom D 11*“—, na ialcacniec D 10- • maerati p« dogovoru.
PV "P"” -tabora*
MARIBOR, }ur«eeva ulica *t«v. 1.
		
Leto- VII.	Maribor, nedel|a 7. novembra 1926.	Številka: 253.
		
ližem bruha žolči
Novi ukrepi za ohraniScv nemogočega režima
Melike novice prihajajo iz Italije. Fašizem fc še enkrat zadivjai, še enkrat splel svoj bič, kakor da čuti, da italijanski narod ne bo Več dolgo nosil njegovega sramotnega jarma.
Izšle so r.aredbe, ki jih je Mussolini napovedal. Meje se zapro, noben Italijan ne sme č-z, če >nu ne dovoli vlada. Na znotraj pa se začne inkvizicija.
Mussolini prevzame tudi notranje ministrstvo. Vsa proti fašizmu naperjena dejanja se sodi;o po vojaškem kazenskem zakonu. Voditelj opozicijonalnih listov so odstavljeni. tMicijelno je upeljana špijonaža nad onimi, 1*1 niso fašisti.
Smiina kazen velja za vse atentatorje pre-kucuhe in državi nevarn eelemente; za tiskovne prestopke so uvedene drakonične kazni.
Razpuščena so vsa društva, ki niso faši-Stovska, vse politične stranke. Prepovedana ie sleherna protifašistovska propaganda.
Itd.
Divji bes se je lotil fašistov, pene jim bru-fo.jo iz ust, nova italijanska »renesansa« po-
v Italiji. — Nasilja nad gorlškiml Slovenci.
staja žalostna tiranija dekadentov. Divje sovraštvo do drugega prepričanja, sama slepa mržnja do svobode navdaja strahovalce Dantejevega in Mazzinijevega naroda!
Ali naj se zgodi čudež?
Ali naj ti ljudje, ki s kopiti teptajo svobodo lastnega naroda, spoštujejo pravice narodnih manjšin?
Hunsko kopito je udarilo znova po naših rojakih. Z vzkliki »Abasso i schiavi« so se vrgli na zadnje postojanke goriškega Slovenstva; razdejali in opustošili so zbirališča naših društev. Napadli so slovanski Trgovski dom in se roparsko vselili vanj. da naj bo sedež fašija, uničili so razne druge prostore; divjali so kakor Vandali, ki so se vsuli na kulturna selišča.
Ni mogoče, da bi italijanski narod kljub vsem drakonskim ukrepom še dolgo prenašal tiranijb svojih napihnjenih »nacijonalistov«, ki skrunijo njegove stare ideale.
Ni mogoče. Morda je že blizu ura obračuna!
i5rSprave za no o politi no srupaeifo
Zbližanje med DS in SDS.
Beograd. 6. nov.
Mod Davidovičevimi demokrati in samostojnimi demokrati se opaža v zad tuem času precejšnje zbližanje.' Začela so se pogajanja za enotno taktiko. Pri katerih zastopa samostojne demokrate Poslanec Venčeslav V i 1 d e r, demokrate pa poslanec dr. Ribar.
BCraSJ na povratku v Beograd
Njegova udeležba pri Strossmayerjevi slavnosti Izključena.
Beograd, 6. nov.
Kralj se bo vrnil danes popoldne iz Topole v Beograd. Sedaj je že povsem sigurno, da se ne bo udeležil proslave Strossmayer. spomnika v Zagrebu, dasi-ravno so prizadeti krogi v Zagrebu še do zadnjega trenutka širili vest, da se bo kralj odzval povabilu. Govori se pa, da se bo kralj udeležil koncem Prihod-njega tedna lova na fazane v gozdovih grofa Bombelesa v Vinici pri Ormožu.
C&točHna se‘a radikal’ skega kSuba
Beograd, 6. nov.
Za prihodnje dni se pripravlja va-"na seja radikalskega kluba. Pašič namerava zahtevati 0d kluba, da sprejme nekatere njegove načrte, ki bi mu omogočili povratek na državno krmilo. V slučaju, da bi večina kluba odklonila Pa-sičeve predloge, bi utegnilo priti do definitivnega preloma v stranki.
—————————— ______________
Dnema kronika
_ Kaj vse bi radi storili radieevci.
da ostanejo »na vladi«. Nekateri listi beležijo, da se radičevci že del j časa ba-vijo z načrtom, da bi pridobili radikale za skupno volilno listo in znabiti celo za .... .	.	„	,
fuzijo.. Ker so tudi opozicija..vednU®^ zbližuje, bi utegnil nastati sistem dveh parlamentarnih skupin, ki bi za dolgo dobo pometel vse male stranke.
— SLS ne vstopi v vlado. Dr. Korošec je opustil nadajjna pogajanja glede vstopa SLS v vlado.
— Zakaj zastaja vladno delo. Beograjski listi beležijo, da so voditelji o-pozicije na včerajšnji skupni seji ugotovili, da nekateri ministri cele mesece ne pridejo v svoje urade, zato pa ostaja toliko reči nerešenih.
— Italijani so prioravlinli revolucijo v Španiji. V Kataloniji so španske oblasti razkrile revolucijsko zaroto. Italijanski polkovnik Ricciotti r^rilmldi je bil v Nizzi aretiran, ker se sumi, da je bil ne samo .v zvezi s katalonskim komplo-
hodki prireditve se stekajo v fond za nabavo rešilnega avtomobila za Mežiško dolino. Ta prireditev bo sigurno prva v Mežiški dolini, kjer bo občinstvu na razpolago tudi okrepčevalnica s točilnico brezalkoholnih pijač.
— Stanovanjski zakon sankcijoniral.
Kralj je podpisal novi stanovanjski zakon.
— Konferenca o razdelitvi fonda za podporo brezposelnim se je vršila na poziv Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v četrtek v Ljubljani. Iz mariborske oblasti sta bila navzoča župan dr. Leskovar in zastopnik vel. župana okr. glavar dr. Majcen. Sklenilo se je, da bo pri uporabi fonda merodajno teritorijalno načelno. Fond bo deloma rabil za neposredno podporo brezposelnih, deloma pa se bo ž njim pospešala graditev malih in delavskih stanovanj in zavetišč.
— Težave z nemškimi ministri na Češkem. V proračnuskem odboru češkoslovaške skupščine bi imel podati novi pravosodni minister Nemec dr. Mayr -Harding svoj ekspoze. Ko je predsednik odbora opazil, da je ekspoze sevstavjjen v nemškem jeziku, je ministra opozoril na pravilnik, po katerem so dovoljeni ekspozeji le v češkem jeziku. Nastal je konflikt, ki ga je rešil šele ministrski Predsednik- ki je konstatiral, da lahko zastopa ministra njegov sekciiski šef. Za to se je o Pravosodnem budžetu razpravljalo ob nenavzočnosti ministra.
— Madžari in Jugosloveni. Madžarski zunanji minister Valko se je na tajni seji parlamentarnega odseka zelo optimistično izrazil
in'
flTlžfffiT,' 'd!T'še 'fo8fJ6 por.ijanja Ta arbitražno pogodbo.
6bof Lisi«
Kino Apolo
2311
Dane«
tom, ampak je tudi pripravljal franco-sko-italiianske spopade in rovaril na meji. Plačevala ga j.e italijanska policija.
— Požar v tovarni Vevče. Včeraj je izbruhnil požar v lesnem oddelku papirnice v Vevčah. Požar so k sreči lokalizirali, tako da ostali deli tovarne niso bili prizadeti. Kljub teinu pa je škoda >ako visoka.
-7 Guštanj. Krajevni odbor društva Rdeči križ v Guštaoju bo priredil dne novembra t. 1. ob 16. uri glasbeno in nevsko zabavo v sokolski telovadnici v Guštanju s sodelov. pevskega in godbenega društva ter šolske mladine. Do-
— Kmetijski tečajj po deželi. Kmetijska družba bo prirejala tekom letošnje zime 2—3 dnevne kmetijske tečaje pri svojih Podružnicah, ki morajo družbi nasproti zagotoviti sledeče Pogoje: 1. Zadostno število kmetskih mladeničev in samostojnih kmetovalcev, ki mora znašati najmanj 20 oseb ki se morajo zavezati, da bodo tečaj redtno obiskovali; 2. Pripraven učni prostor; 3. potrebna prosta prenočišča za dve učni osebi in 4. nrost^ dovoz in odvoz predava lel.iev na bližnjo železniško postajo. — Podružnice, ki_ želijo pod temi pogoii Prirejati kmetijske tečaje, na.i to čimprej naznanijo Kmetijski družbi v Ljubljani.
— Lombnrdiranio obveznic 2 in pol odst. ratne štete Pri ooštni hranilnici.
Nadzorstveni svet Poštne hranilnice v Beogradu je sklenil, d« smoio poštne hranilnice in n.ie podružnice od 1. nov. t. 1. dalje dajat; lom bar dna nosoiila na - in pol od«t. obveznico ratnp šfpte brez vsake omeiltve na višino posojila in na zastaviMievo osebnost (dos^p.j so se sme le navedene obveznice lombardirati samo drž. uslužbencem in vookoiencem, duhovnikom, vrvmi m invalidom itd in še to le v ornene-ni količini ,t. j. do največ 500 komadov). 7a taka lombardna noso.n la (po ^in 200 na vsako obvez-
nico) zaračunava poštna hranilnica ra-z-•ven kolkovine po tar. post. 19 zakona o taksah še obresti po 8 odst., ki se plačujejo trimesečno vnaprej in provizijo po 14 odst. Lombardna posojila sc dovoljujejo za dobo treh mesecev ter se morajo vsake tri mesece prolnngirati, vendar je treba pri vsaki prolonga-ciji odplačati 10_ odst. prejetega posojila. Točne j ša pojasnila o teh lombardih daje Podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani.
— V nedeljo Imajo v Grčiji volitve. To ne-
neljo se vrše v Grčiji parlamentarne volitve, ki bodo razčistile položaj v tej nemirni državi. Važne so zlasti radi tega, ker se bo pokazalo, ali je grško ljudstvo za monarhijo ali za republiko.
— Med Francijo in Italijo se je že delj časa obstoječa napetost zopet povečala, ker so Italijani ponovno napadli nekatere francoske konzulate. Fašisti ne morejo odpustiti Francozom, da dajejo zaščito demokratskim življem.
.	—	Pri volitvah v ameriški kongres
.ie bila sedaj vladajoča republikanska stranka precej poražena.
m Knjige Vodnikove družbe so pri-spele! Ljudska knjižnica v Mariboru izdaja z današnjim dnem knjige Vodnikove družbe od 15.—17. ure članom, ki so plačali letnico g. Alojziju Doležalu ter o-nim, ki so nakazali denar družbi direktno’v Ljubljano. Plačilno potrdilo Je Prinesti s seboj. Za poštnino je plačati 1 Din. Letnica za 1. 1927. maša 20 Din tor se prosi, da se ta znesek ob prevzemu knjig vplača, ker se s tem prihrani poverjeniku mnogo de’a.
m Kavarna «Evropa.» Izredno pester spored, ki ga izvaja devetčlanski zbor ruskih umetnikov »Strekoza« je ponovno presenetil. Igra, g’asba. toale. te in scenerija prvovrstna. Jutri popoldan od 16.—18. ure koncert. 2222
><'SPaBBHBBMBBi»a8aaaaHaa»3’i
Madžari odklanjalo splitsko luko?
Izjava poslanca Pekarja za reško pristanišče.
Budimpešta, dne 6. novembra.
Predsednik zunanienolitičnega odbora v madžarski skupščini, poslanec Pe-kar je izjavil dopisniku »Ncmze deka« da se bo Madžarska, če bo stala Pred „ izbiro Splita a); Peke za svoje pristanišči' si odločila za Reko in sicer iz sledeči! fjj razlogov: 1. .imajo Madžari na Reki že g tradicijo, 2. Je treba na Reki manj in-vesticij in 3. Je tranzit na Reko znatnr a ceneiSi od tranzita v Split.
■
Si
^URICH. Avala. 6. novembra 1926. Izv. t>eograd 9.14, Pariš 17.25, London 25 15 Jork 518.875, Milan 22.20, Praga '5-375, Durtaj 73.15, Budimpešta 0.00727 „ ’2?-325- Bruselj 72.20, Bukarešta « ■'•SO, Sofija 3.74,	1?
Pod pokrovdeljs vom velikega župana se bodo jutri vršile sledeče športne prireditve:
Štafeta za kupo „Marburger
Zeitung*1 Cilj: Trg Svobode.
bazena tekma: Prvak mariborskega okrožja ISSK. Maribor; reprezentanci mariborske oblasti.
Ob s/j 14. uri:
Ob 14. uri:
Ob 15.
uri:
Nogometna tekma: Prvak mariborskega okrožja ISSK. Maribor; reprezentanci mariborske oblastK
Mariborske vesti
Maribor- 6. novembra
Velike tehnične vn^e naših
gasilcev
V nedeljo, dne 31. oktobra 1926 do-Poldne se je vršila .važna tehnična gasilna vaja na poslopjih delavnice drž. žel. v Mariboru. Začetek vaje je bil na. znanjen potom Parne piščalke v delav. nici in sicer ob uri. ki požarnim hrambam ni bila znana. Požar je bil zamišljen v glavnem poslopju delavnice od koder naj bi se širil po zapadnlh objektih.
Točno ob 9.4 uri je dala parna pl* ščalka alarmski znak za požar s Petkratnimi presledki. Prvi napad je bil izvršen od strani dela.vciške požarne brambe pod vodstvom načelnika g. Josipa Alta in podnačelnika g. Alfonza Kesslerja. Ob 9.6 uri je dospela delavniška požarna bramba na prostor požara in ob 9.7 url so delovale brizgalne. Ob 9.7 uri je bilo gasilno društvo Studenci na prostoru, ofc
9.8 uri 60 delovale njih brizgalne. Ob
9.9 uri je bil Prvi gasilni odsek od gasilnega društva Maribor na mestu požara in sicer jo delovala mala trotoma turbina: I. cev ob 9.16 url, II. cev ob 9,17 uri in III. cev 0b 9.18 uri. Velika turbina 3e delovala z dvema cevnima vodom® i 18 mm nastavkima rn to: s prva cevjo ob 9.18, 2 drugo cevjo pa ob 9.20 url. Parna brizgalna je sesala vodo ob 9.27 uri. Univerzalna mehanična lestva je bila pripravljena za napad ob 9.17 uri. Gasilno društvo Pobrežje ie dospelo ob 9.18 urf, začetek delovanja ob 921 uri. Gasilno društvo Radvanje Je dospelo ob 9.22 url ter začelo delovati ob 9.26 uri. Gasilno društvo Pekre še dospelo
Stran '2i
>	k A jl> o ii u
ts/	Vlil	Vlld*
0i 926 urJ, aačeteK delovanja ob 9.30 nri. Gasilno društvo Zerkovec je dospelo o1!? 9.29 uri, začetek delovanja ot> 9.34 uri. To društvo ie imelo najdaljšo pot do delavnice. — Sodelovala so sledeča gasilna društva: Delavnica 38 mož, Studenci 30 mož, Marjbor 35 mož, Pobrežje 12 mož, Radvanje 9 mož, Pekre 9 mož, Zerkovce 13 mož, skupaj 146 mož.
Po končani vaji so se podala Posamezna društva na dr. Krekovo cesto v Studencih (pred glavnim vhodom delavnice), kjer je pregledal župni odlbor, t. j. župni načelnik/ Podnačelnik, tajnik in odbornik gosp. Žunko vsa gori imenovana društva in njih gasilne pripomočke ter vzel naznanje raport_ vsakega posameznega društva. Oh priliki oddaje ra-porta od strani načelnika Požarne hrambe mesta Maribor g. Ivana Vollerja, je župni načelnik izrazil Priznanje brezhibnemu in disciplinskemu delovanju mariborskega društva.
Navesti je še treba, da so se udeležili te vaje sledeči gg. delegatje: tovariš načelnik Karol Podgraški in tovariš podnačelnik JosiP Pavalec, oba iz Slov. Bistrice. Načelnik dela v niške požarne ■hrambe g. Josip Alt, ki je imel vodstvo celokupnih bramb, se je najtiskreneje zahvalil vsem društvom za sodelovanje; tovariš župni načelnik gosp. Kukovič je opozoril navzoča društva, da je bila ta tehnična vaja važnega pomena za resne slučaje in je apeliral na gasilce,_ naj še nadalje tako požrtvovalno delujejo v dobrobit prebivalstva. V istem smislu je apeliral tajnik mariborske župe tov. A-lojz Kaloh ter izrazil željo, da bi se še večkrat vršile take važne tehnične vaje. Ob te.i priliki sc je tudi sklenilo, da se v slučaju Požara delavniških objektov razdeli del delavniških gasilcev pri vhodih za dol o čem jo oz. odkazanje vodnih priklopov na hidrantih in različnih vodovodih.
Zanimivim vajam Je prisostvovalo več sto ljudi iz Studencev in Maribora.
m Dinarski dan priredi Jugosloven-ska Matica v Mariboru ob priliki šest-letnice Rapalla v dneh 13., 14. in 15. tm.
V	znak protesta proti barbarizmu fašizma in v obrambo naših zasužnjenih bratov, naj se ob tej priliki noben Slovenec ne odtegne Svoji narodni dolžnosti. Vsak naj daruje vsaj 1 dinar, s tem bo našim bratom veliko pomagano. Kolikor zavednih Slovencev v Mariboru, toliko dinarjev moramo položiti na oltar neodreše-ne domovine. Pokažimo z dejanji, da se nismo odpovedali našemu Primorju.
m Ožji odbor Jugoslovenske Matice v Mariboru ima v pondeljek, dne 8. tm. ob 18. uri in pol odborovo sejo v društvenih Prostorih/ Slovenska ulica 2. I. — Ker je seja važna, naj nihče no manjka.
m. Umetnostna razstava v kazinski dvorani. Umetnostna razstava se otvori »v nedeljo, dne 7. nov. 1926 ob 11. uri dopoldne. Lahko je mogoče, da niso še vsi vsled zakasnitve prejeli vabila, zato Prosimo tem potom vse ljubitelje upodabljajoče umetnosti, da se otvoritve tudi brez vabila udeležijo.
m Dijaška kuhinja je imela obč. zbor, na katerem se je ugotovilo, da je razdelila v preteklem šolskem letu 13.527 Lobodov in 6527 večerij, kar Priča o njenem velikem pomenu za dijaštvo. Dohodki so lani krili izdatke. V novem šolskem letu pa je potreba še večja, ker je
več novih PriglaŠencev, zato naj se občinstvo ob vsaki priliki spominja te važne ustanove. V odboru so ostali še nadalje dosedanji odborniki s predsednikom g. dr. R. Pip u še m.
m Glasbena Matica. Moški zbor ima v nedeljo dne 7. tm. ob 11. uri zelo važen sestanek v društvenih prostorih.
m Uhajanje plina. Od ravnateljstva Mestne plinarne smo prejeli: V Vetrinjski ulici je počila pred nekaj dnevi plinska cev glavnega Plinovoda, kar je povzročilo uhajanje plina po zemeljskih Plasteh pod tlakom te ulice v večjo razdaljo. Radi n ep rod o me ga novega tlaka, sc je razširil plin tudi skozi staro zidovje srednjega dela hiše št. 5 in odtam naprej po zidnih odprtinah v 2 sobi 1. nadstropja. Stanovalcem teh sob je postalo radi tega slabo in so se morali na odredbo mestnega fizikata začasno izseliti. Mestna plinarna je takoj ukrenila vse potrebno, da se nadaljnje uhajanje Plina prepreči. in je cev na enem delu ul. že popravljena, medtem ko so nadaljne preiskave in popravila plinovoda še v izvršitvi.
m Predavanje na Ljudski univerzi.
V	pondeljek, dne 8. t. m. predava B. Borko o psihologiji revolucije. Želeti je, da bi obiskovalci Prihajal^ točneje ko doslej.
m Zadruga steklarjev javlja, da je v nedeljo 7. t. m. ob 10. uri dop. v gostilni Košič, vpisovanje za oprostitev učencev. Obenem vabi vse mojstre k sestanku.
m Proračuni mestne občine mariborske. Po § 69. obč. reda se javno razglaša, da so proračuni mestne občine mariborske in sicer: mest. zaklada, zaklada meščanske ifftovine, mestnega vodovo da dogotovljeni in da so 14 dni t. j. od 3. do vštevši 16. tm. občanom v mestnem knjigovodstvu na .vpogled. O morebitnih ugovorih zoper sestavo proračunov bo sklenal občinski svet.
m Češki tečaj JČ. lige. Kakor lansko leto, priredi mariborska JČ Liga tudi letos tečaj češkega jezika, ki ga bo vodila učiteljica mariborske dopolnilne Češke šole ga Š v e c o v a. Priglase sprejema predsednik Češkega kluba, g. B n r e š, urar v Vetrinjski ulici. Opozarjamo na to priložnost zlasti Sokole in srednješolsko mladino, ki se bo gotovo z isto vnemo oprijela učenja,' kakor ljubljanska, kjer se ie upisalo nad 300 m Dramatično društvo v Mariboru ima svoj redni občni zbor dne 12. t. m. v Narodnem domu in ne 17. t. m. kakor smo pomotoma javili v Predzadnji številki našega lista.
m Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru priredi dne 5. jan. 1927 svoj VII. akademski Ples pod pokroviteljstvom soproge g. velikega župana ge dr. Pirkmajerjeve. Ker je čisti dobiček namenjen za podpore revnim članom društva, prosimo vsa druga društva, naj se na to ozirajo in naj za ta dan opuste svoje prireditve.
m Pevsko društvo »Jadran« nam poroča, da se radi vsakdanjih prireditev v dvorani pri g. Kosiču, vrše plesne vaje za »Jadranaše« v restavraciji »Kosovo« in sicer vsak pondeljek in četrtek ob 20. uri. Prva vaja se začne v pondeljek 8. t. m.
m Martinov večer »Jadrana«. Pevsko društvo »Jadran« priredi v soboto, 6. novembra »Martinov večer« v restavraciji »Union« (g. Valjak). Začetek ob 20. uri, svira godba »Drave«. Društvo »Jadran« prireja v zimski sezoni večkrat e-nake večere. Občinstvo je s takimi prireditvami jako zadovoljno, ker se res naužije zabave. Stara navada je, da mora Martina .vsakdo več ali manj zaliti s črnino ali z belim. Zato je vstop prost. Upamo, da nas bo slavno občinstvo tudi tokrat v obilnem številu obiskalo. — Odbor.
m Cercle franeais. Francoski krožek v Mariboru bo odslej prirejal dvakrat na mesec, in sicer vsako prvo in tretjo soboto od 5. do 7. ure zvečer, v svoji čitalnici na drž. gimnaziji konverzacij-ske sestanke, ki naj nudijo članom priliko, da slišijo prosti neprisiljeni francoski razgovor in 'se sami .v, njem vadijo. Prvi sestanek bo v soboto, dne 6. novembra; naj pridejo vsi, ki se žele izpopolniti v praktični rabi francoščine. Prispevek je 20 Din mesečno.
m Mladinsko izobraževalno društvo »Bratstvo* Priredi v nedeljo 7. nov. t. 1. ob 20. uri družabni večer v restavraciji g Hinka Kosiča, Vetrinjska ulica 8. Svira tamburaški zbor. Vstopnina se ne bo pobirala. Za obilen obisk se priporoča — odbor .	152
m Najboljše čevlje KARO dobite: Maribor, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova c, 23 v trgovini Sl. Černetič.	2048
m Švedski pisalni stroj »Halda» je povsod priljubljen radi lahkega in rahlega udarca tink in mirnega in brezslišne-ga teka. Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo Ant. Rud. Legat in Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. — Zahtevajte brezplačno in brezobvezno
razkazovanje švedskega pisalnega stroja »Halda«. Krajevni zastopniki se iščejo*	.	...	i ^
m V restavraciji »Vetrinjski dvor« v nedeljo 7. t. m. velika pojedina puranov. Salonski zimski vrt otvorjeu. Družinska zabava s koncertom. Za obilen 0-bisk se priporoča	.
2351	HINKO	KOSIČ,
m Halo! — Počakaj malo! — ^,0.
V	nedeljo 7. novembra tecimo na 1 r-žaško cesto v gostilno »Pri veselem kmetu« (preje Kliček) na pojedino krvavih kašnatih in mesenih klobas ter domačih krofov. Prvovrstna vinska kapljica, novo vino itd. — Za obilen obisk se Priporočata BETI in ŽOLNAR. — Koncert Trio Kuka!!!	2330
m Kam gremo, na dobro vinsko kapljico? V »Vinski hram« v Vetrinjsko u” lico, kjer se toči z današnjim dnem ®or" tiran modri burgundec iz graščine 1 grac. Večkrat na razpolago divjačina ^a* kor: zajci, fazani itd.) Prvovrstna kuhinja. Izborna postrežba.	234*
m Čevlje po znižani ceni. ročno (]e-’ najboljše kvalitete in popravila pfj MONJACU. Jurčičeva ul. 9.
„STO” i« a A -/ ak©2s5w®
o Članice — sestre! Vsestransko nam usP® va lioja po začrtani poti naše telesne vzgoie> Želji starejših bratov po ohranitvi telesni moči, ki se je v odlični meri uresničila, )e sledila enaka želja iz vrst članic. Osnoval se je nov telovadni oddelek, v katerega itnaio pristop vse članice bivše telovadke in sokolske delavke ter vse sestre nad 26. letom. Oddelek, ki ima svoje telovadne ure ob pondelj* kih od 7—8 ure v telovadnici na Zrinjskem trgu, bo vodila s. Zemljičeva. Na dober uspeh, sokolski Zdravo!
o Skijnški odsek se je po vzoru čeških sokolskih društev osnoval tudi v našem društvu. Klic moderne telesne vzgoje, ki naS je povedel v poletju na prosto, na zrak, n® letno telovadišče, nas kliče sedaj v zimsko naravo. Prvi sestanek vseh onih, ki čutijo veselje do te panoge, se vrši v pondeljek, 8. t. m. ob 6. uri v društveni sobi v Narodnem domu. Vabljeni so bratje in sestre vseli telovadnih oddelkov našega društva, ne glede na to, ali imajo potrebno spremo ali ne. S seboj je prinesti le dobro voljo. Zdravo!
OSEEPi
žarnice
Zavarujte si prednosti normaliziranih novih Os ra m-žarnic: 5vetla svetloba, dobra razdelitev svetlobe,ugodna nova oblika hruške, vsakemu svetlobnemu telesu primerna.
Strossmayer
Maribor, 6. novembra.
Jutri se bo odkril v Zagrebu spomenik vladiki Josipu Strossmayerju. Spomenik se je dolgo pripravljal, radi njega se je razlilo že veliko črnila jn spor, ki se je pojavil zadnje dni, nikakor ni prvi. Ali v trenutku, ko se odkriva Meštrovi-dev spomenik velikemu možu, se mora naša pozornost zopet obrniti _ k Stross-mayerjevj osebnosti, življenju in delu, toliko veličine, gorkote jn srčnosti je v, nji. Ali je Jugoslovanska akademija, v čije senci bo stal kip, manjši spomenik od Meštrovičeve skulpture? Ali ne more vse to, kar je veliki Strossmayer zapustil potomcem pričati dovolj glasno in za vse čase 0 njem in njegovem delu? Spomenik je lo neznatno odplačilo dolga, ki leži na vseh nadalinih generacijah, ki »o Prevzele Strossmayerjevo delo. Najsi ga Je isklesal tako velik umetnik kot je Meštrovič, Je Strossmayerjev spomenik koncem koncev vendarle neznaten obo-us, ki ga lahko pokloni ena generacija ?a mnoge rodove zaslužnem« velikanu.
Prav radi tega je tako zoPrno, če se nganiJa s_ spomenikom strankarska igra in ako si iz.vesten krog ljudi svoji Stross-
mayer.ievo osebnost, delo in zapuščino. Razumljivo je, da Strossmayer je in 0-stane Hrvat, če se govori o Hrvatih in Srbih. Kadar pa se govori o obeh, je StrO‘Ssmayer oboje v enem. Že v letih, ko je bil jugoslovanski program daleko manj jasen in izdelan, v letih, ko so še živo zvenele besede Pa]ackega o Avstriji, je djakoA^ski škof na nedvoumen način proglasil svoje stališče v srbsko-hr-vatskem sporu. Kot dalekoviden človek in iskren rodoljub, ni mogel drugega, kakor da je priznal narodno edinstvo Hrvatov in Srbov. Pogled mu je rad uhajal v bodočnost in je videf. da se bo po uveljavljenju enotnega književnega jezika uveljavljala čisto avtomatično tudi težnja po duševnem zbližan ju: počasi bodo nastopale politične potrebe in naposled se bo morala nujno izkresati skupna politična akcija. V trajnost Avstrije Strossmayer ni veroval, ker je spoznal, da vprašanje Avstrije ni več zgolj srednjeevropski, temveč 'tudi balkanski Problem. Dokler je bil Balkan v turški oblasti, je bilo habsburško cesarstvo s te strani sigurno: kakor hitro pa so nastale samostojne države in se je jela tudi Rusija razvijati v smeri na Balkan, je bilo tako širokopoteznemu mislecu kot je bil Strossmayer, jasno, da v stalnem tempu naraščajoča nacionalna ideja ne bo
trpela narodne razkosanosti. S Habsburgi 'si Strossmayer ni bil dober Prijatelj; bil je edini škof, ki jim je upal povedati resnico v obraz, kakor je bil edini jugo-slov. škof, ki je .v Vatikanu nastopil proti dogmi o papeževi nezmotljivosti.
Iz te dalekovidnosti izvirajo Stross-mayerjevi nazori o jugoslovanskem vpra šanju. Mož, ki je v drugi Polovici 19. stoletja ustanovil Jugoslov. akademijo, ni imel starčevičanskih nazorov o samohr-vatstvu, ni bil zarit v ozki krog hrvat-ske zemlje, temveč je zrl preko Drine v Srbijo, preko Kolpe in Sotle na Slovensko; tokrat, ko se je v Bolgariji čutil pod vplivom Rusije bolj slovanski, nego ugrofinski element, je veroval tudi v Jugoslovanstvo Bolgarov in je videl Pred očmi močno narodno enoto, ki bi tudi v širokem svetu kaj pomenila. Ni ga motilo, da jma ta narod tri vere, zakaj »brat je mio, koje vjere bio«, ni mu kalila pogleda dvojna pisava in trije literarni jeziki; ni se -vpraševal, kedaj se bo izvedlo državno jedinstvo in kje si bo ta država izposodila ustavni vzorec. Veroval je v to, kar ima naše ljudstvo skupnega, kar ga veže, kar mu daje notranjo moč in določa častno mesto na svetovnem aeropagu. Strossmayer je Premostil .vzhod in zapad, katolicizem in pravoslavje, habsburško državno idejo in
jugoslovanski nacionalizem, Srbstvo Hrvatstvo, premostil je vse opreke "J podčrtal vse enakosti. Dvigal je v grobu kulturne naprave, ker je hotel,.1 bi bil v Jugoslovanstvu njegov zapad del merodajen, zakaj zapadni duh iti na vzhod in se spajati z vzh- 4° ^ duhom, ne Pa narobe. Strossmayer3e_v v>eličina ni v_ njegovi škofovski P? temveč v njegovi veliki osebnost 1 čudoviti dalekovidnosti.
Matoš .ie v svojem lepem eS&ll^fl, postavil dobro primero med Strossm ' yer.iem, ki je stremel v jugoslov. Sin11 in Starčevičem, ki je videl povsod s*}1?-Hrvate. Starčevič je sin ličkih brd. We_ domujejo volkovi; zato je, kakor va rodna gruda težak, kamenit, mrk 1 zagrizen vase. medtem ko je Strossm * ver sin ravne, široko odprte Slavond ' kjer teko velike reke in se toči boga®* ’ zato je širok, dalekoviden, svetoven neizčrpen v duševni rodovitnosti.
Tako je ostalo še dandanašnji; £r® to, kdo ima širino pogledov, kdo S Preko partjkularizma in historičnih . Stankov v delotvbrno sedanjost m krepko zarisano bodočnost. Reči mo
mo, da bi bili danes s Strossmayerjen
nezadovoljni i mnogi Srbi i mnogi , vati, zato pa razumemo, če se Piše pr° njemu v Beogradu in če se ga potvau«
Marffior, 7. n^enrSrS
VT AT* 01? č
Sfran 3.
Kultura in umetnost
Koleri Tržaškega kvarteta
Snoči se je vršil v Gotzovi dvorani Koncert slovitega tržaškega kvarteta Jan k0 vi d in tov. Radi negotovosti, ki je vladala vse do zadn. dne .ie bil odziv občinstva slaibši, kot bi bil v drugih razmerah T>sti pa, ki so bili navzoči, so imeli uži ‘ek, kakor redkokdaj.
' Kvartet je dal Haydna, Bccthovcna Debussya. Že takoj Pri prvi točki jc Presenetila bravurnost izvajanja, dokaz skoraj suverene moči, s katero obvladajo ujetniki svoje krasno doneče instrumen ")• Buren aplavz je pričal o priznanju ^očinstva. Aplavz je naraščal od točke **° točko in se je izpremenil na koncu ^' ovacije. Občinstvo jih je takorekoč fisililo, da so morali dodati še dve točiti.
Splošna sodba ljubiteljev glasbe jo {;a so tako izvežban in umetniško globok Kvartet le redkokdaj sliši.
v Umetniki so pripadniki onega naroda. f1 'doli dan za dnem našemu narodu tež-nezaslužene udarce. Vzlic temu smo veliko in sveto sugestijo umetnosti grabili vse težke žalitve, v svesti si, "i bilo drugače, če bi vodili usodo ^arodov umetniki in misleci namesto Urovjii politikov in oboroženih tiranov, aso občinstvo je v času, ko se Jugoslo-2oI)°in v Italiji zabranjujo celo vpri-j]jL^.ev uradno cenzuriranih in dovolje-j,1' iger, počastilo z ovacijami italijan-■ Kv°.umctnike in je s tem dokumentiralo kulturno zrelost in sposobnost, da stv 0 vse sP°5to,vanje onemu Italijan KonV^i ga danes žal ni, ki pa bo nekoč o,pst omogočilo mirnejše sožitje med v.a'n'i in Italijani, na ^e*° SG nam -ie' da je bila ia politič Koriu ^ Por°čibi o umetnostnem do-aku neizogibna. Na naši strani se bo .j Usalo slejkoprcj respektirati načelo, da ‘ Umetnost mednarodna in večna in da JU je_ dobrodošel vsakdo, ki nas lahko iVr* h?"0 °b°Kati. Zato smo »Glasbemi jl/ataci« ^ hvaležni, da nam je omogo-C1|a snočnJi umetniški užitek. Želeli bi m*1110' k'	sr*ravljivo in občečlove-
ško načelo prodrlo tudi tam, odkoder pridajo dan za dnem vzdihi umirajočega aroaa ...	b.
Otvoritev Mmetreiške razstave v Mariboru
Jutri se v3o v veliki kazinski dvorani i umetniška razstava, ki jo Prireji nekateri ugledni mariborski umetniki.
ki Ji“ri
gorila ac
|)(^Zstavljeriih bo čez 80 del, zastopano sta SJ’.^arstvo' p]astika, in grafika. Raz-Vf[i bodo svoja najnovejša dela umet-[ n ; Viktor Cotič, Kos, Pirnat, Mežan ia ^OJze Žagar.
0kJ'k‘Or T9oti^ Jc, star znanec našega dn 'n in	s	avi	j°	skoraj	na	vseh
St,' 'J,arl^sk.ih razstavah. Nje-Kove slike se odlikujejo po solidni iz-vecibi, mirni lini.li, prijetnih barvah in do-Pr°'izbranih motivih. Je pokrajiinar, n0r-retist in grafik.	v
Kos je tudi že Ponovno razstavil in imel uspeh zlasti s svojimi pokra jin-sKmii motivi.
t)&- ^irilat ^ mlad, mnogo obetajoč ki-
stika bo posebno zanimiva, ker kaže u-metnikov vedno večji napredek. Ima tudi nekaj grafike, ki Priča o jako krepki roki.
Mežan je znan izza zadnje razstave. Jc zanimiv zlasti kot pokrajinar.
Lojze Žagar bo razstavil nekatere prav zanimive študije.
Razstava bo odprta do 16. t. m. Priporočamo občinstvu, da jo poseča v obilnem. številu in da kupuje dela naših domačih umetnikov. Umetnost je ponos slehernega naroda, a kako naj se razvija, če narod ne podpira svojih umetnikov?
Pravi patriotizem sc kaže v kulturni požrtvovalnosti, ki je neprimerno dražja od vsakdanjih politično-rodoljubarskih fraz.	B.
Leo^cavaSSo: Psglšacci ara Mozart: Bastien in Bastfenne
_S tema popularnima deloma, ki se proizvajata v letošnji sezoni prvič na našem odru, se je otvorila operna sezona, katero bo vodil spet g. dirigent Mitrovič. Da nam je srčno dobrodošel, nam je dokazal topel aplavz, ki ga je Pozdravil ob vstopu k dirigentskemu pultu. Prvi takti predigre so nas tudi že prepričali, da vodi orkester spet trdna roka. V Prologu nas je prav prijetno iznenadil novo angaževani bariton, g. Nezaljč. Iz njegovega podavanja je odsevalo globoko vsebinsko razumevanje, slog in temperament. Glasovni materijal je bia gozvočen in Polnodoneč. Prav radi iz pregledamo nekatere distrnacije ter jih Pripišemo veliki impulzivnosti pevčevi. Že danes lahko čestitamo gledališki u-pravj na tej pridobitvi. Vloga načelnika potujoče družbe glumačev, Canija, je bila v rokah g. Burje. Bil je glasovno dobro razpoložen. — V izrazih ljubosumnosti in notranje boli, katere mu povzroča njegova nezvesta žena Nedda, pa bi pričakovali krepkeje dramatičnosti. Isto velja tudi o Naddi sami, v kateri vlogi se nam je Prvič predstavila gdč Kocuvanova. Za to dramatično vlogo ne odgo vania njen glasovni materijal, ki je bolj liriškega značaja in ni sam na sebi velik. Sicer pa je prav jasen in čeden ter kaže šolo. V igri je še nesvobodna in vidi se da je začetnica na odru. Glumača BepPo, ki prepreči, da umori Canio pri prvem poskusu svojo nezvesto ženo, je ugodno absolviral g. Bratuž. Njegov tenor vsebuje že nekatere prav rablJive tone. G. Govorov je bil kot glumač Tonio, ki je nesrečno zaljubljen v Neddo, za katerega Pa ta ne mara, prav zadovoljiv. Je zmi-seln igralec ter je svojo intrigantsko vlogo dosledno izvedel. Majhno vlogo kmeta Silvija, ki se edini more ponašati z ljubeznijo Nedde, je Podal g. Nezalič.
Zbor je svojo nemalo nalogo v igralskem/kakor v pevskem oziru izvedel zadovoljivo. Manjše netočnosti niso mogle škodovati ugodnemu utisu, katerega napravi vedno naš simpatični zbor. Režija in muzikalno vodstvo sta bila v istih rokah, kar jc bilo v prid uprizoritvi.
Mozartov^ spevoigra Bastien in Ba-stierine je delo izza' početne dobe njegovega ustvarjanja. Prvič Re je proizvajalo v privatnem krogu leta 1768.. ko je
oziru zanimivo delo vsebuje prav Pri-prosto dejanje, ki tudi ni brez učinkovitih, komičnih Prizorov. Kot pastarica je bila gdč Kocuvanova, tako v igralskem, kakor v pevskem oziru zadovoljiva. Prozorna orkestracija tukaj ni udušila nežnega glasu in tako nam je pevka v tej vlogi mnogo bolj ugajala nego v prejšnji. Prav dobro zadet je bil tudi pastir gosp. Burja. Mirna in naravna igra obeh je napravila ugoden, utis. Oživil pa je potek dejanja- čarovnik Colas (g. Oksanski), ki je svojo komično vlogo dobro izvršil. Režija te ljubke igrice jo bila v rokah g.
Železnika.
Obe deli sta dosegli prav povoljiv uspeh in gosp. dirigent Mitrovič zasluži za izvedbo Polno priznanje, s katerim tudi publika nikakor ni štedila. Obisk ie bil pri premijeri prav dober.	11.	D.
is Plul a
Dijaška kuhinja v Ptuju
Dijaška kuhinja v Ptuju se obrača, kakor vsako leto, tako tudi letos do prijateljev dijaštva, z vljudno prošnjo za podporo. Število revnih dijakov, katerim je mogoče po-sečati ptujsko gimnazijo samo s pomočjo Di-
jaške kuhinje, narašča od leta do leta. Nad 30 dijakov smo morali letos siprejeti v svoje okrilje.- Dijaška kuhinja je postala izvanred-no važna ustanova. Že večkrat nam je grozila nevarnost, da se ukinejo višji razredi ptujske gimnazije češ, da ne izkazuie zadostnega števila dijakov. Poleg »Dijaškega doma« je v prvi vrsti »Dijaška kuhinja« poklicana, da privabi vedno več dijakov v Ptuj in tako zajamči obstoj ceie višje gimnazije v Ptuju, tega najvišjega našega učnega zavoda. Kdor podpira revne dijake, podpre za-jedno obstoj ptujske gimnazije. Trdno uver-jeni smo, da ne trkamo zaman! Hvaležno sprejmemo vsak najmanjši dar in se iskreno zahvaljujemo v imenu naših potrebnih dijakov. — Bog plati! — Odbor.
m »Jadranska straža« v Ptuju bo priredila nocoj dne 6. tm. družabni večer, na katerem bo predaval g. Cibič iz Maribora. Po predavanju bo Devov kvartet, tudi iz Maribora, zapel več narodnih pesmi, predvsem koroških, s čimer bo spored družabnega večera docela izpopolnjen in bo nudi! obiskovalcem dvolj razvedrila. Prireditev se bo vršila pri Pogrnjenih mizah. Vstopnina prostovoljna.
Športni dan m poplavUence
flovekoijubna gosta marib. športnih krosov
Pod pokroviteljstvom velikega župana
gosp. dr. Pirkmajerja se bodo iutri vršile zanimive sportneprireditve, katerih čisti dobiček je namenjen
v prid poplavljencem naše oblasti.
Z ozirom na karitativen namen Prireditve, je pričakovati izrednega števila posetnikov in se računa, da bo tekmam prisostvovalo res
rekordno število občinstva.
Udeležbo pri popoldanskih prireditvah so poleg protektorja obljubili tudi prevzvišeni škof g. dr. Karlin, župan mesta Maribora g. dr. Leskovar, k6man-dant mesta Maribora z oficirskim zborom in številni zastopniki društev ii> korporacij.
posameznih igralk, kakor tudi obeh ce» lot, nudil obilo užitka.
Štafeta za kupo „Mar« four&er Zečtung"
Najzanimivejše lahkoatletske Prireditve so vsekakor štafetni teki, ki jih tukajšnji klubi sicer vsako leto prirejajo, vendar ne v, takem obsegu j n v taki u-deležbi, kakor se bo vršila jutrišnja štafeta, za katero je »Marburger Zeitung» razpisala lično umetniško izdelano kupo. Nastopilo bo majmanj pet moštev, ki si bodo skušala izvojevatj zmago in Priboriti razpisano darilo. Vsako tekmujoče moštvo bo nastopilo s šestimi tekači na 1640 m dolgi Progi. S t a r t bo ob tričetrt na 14. uro pred moškim učiteljiščem v Koroščevi ulici, cilj pa pred frančiškansko cerkvijo.
Reditelji;
Zoran.
Tušak, Cean, Vahtar in Staro
r iz Meštrovičeve šole. Njegova plaJbil mojster še dečko z 12 leti. V dvojnem
Hazena tekma
Prvak mariborskega okrožja ISSK Maribor bo jutri ob, 14. uri nastopil Proti reprezentančni družini sestavljeni iz najboljših igralk »Rapida«, »Merkurja« in »Ptuja«. Nastop omenjenih družin, ki bosta reprezemtjrali damski šport naše o-blasti, bo vsekakor jako zanimiv in bo
Nogometna tekma
Ob 15. uri bo prvak mariborskega okrožja ISSK Maribor nastopil proti izredno ostremu teamu reprezentančnih igralcev, ki bodo prvaku nudili obilo odpora. Reprezentančni team pa poleg izredno dobre obrambe razpolaga tudi z jako prodorno napadalno vrsto in je danes prav težko uganiti, katero izmed o-menjenih moštev bo izšlo iz boja zmagovalec.
Gotovo je samo to, da bomo z ozirom na ravnotežje obeh moštev, videli izredno zanimiv boj, v katerem si bo prvak oblasti, kakor tudi reprezentančni team skušaj izvojevati pred številnimi in uglednimi gosti zmago, Predvsem pa predvesti igro, ki bo zadovoljila vso publiko. Sodil bo g. Š u p u t.
ZNS podsekcija Maribor (službeno). Ob 9. uri sodi ISSK Maribor rez. : SD Rapid rez. g. Simončič. Ob Pol ll. uri sodi tekmo TSK Merkur : Djačka mo m čad g. N e m e c. Ob 15. uri sodi tekmo ISSK Maribor : reprezentanca II. gosp. Šuput. Stranska sodnika gosp. Tu-
z ozirom na visok tehnično športni nivo rina in gosp. Imenšek — načelnik.
e, Zagrebu. Strossmayer ni bil niti v Av-jL^Ji lakaj raznih režimov in častilec inistrskih ekselenc, pa ne bi bil to niti Hvnes, ali bil je prerok in dobri duh ■ji^ega naroda in bi bil to tudi sedaj. ^Prijatelj Gladstona i,n drugih velikih Evrope Je bil v tistih dneh osa-Jugoslov. gentiluomo, abee, ki bi bil najodličnejših francoskih salonov, velikih koncepcij in izredne sposob-]^s(i, ki ni bil nič manjši kristjan. Če je tudi na višku svojega časa. V njego-'tti cerkvencm poslanstvu ni bilo ozke-'klerikalizma, kakor ni bilo v njego-Hrvatstvu ozkega partikularizma. jo bil, kot jo njegova katedrala v Jakovu: fin, širok in kulturno stiliziran
*ovek. Če bi sc bal realnih posledic Ju-«°slovanstva, ne t»i oznanjal jugoslo-anskih idej in snoval naprav pod tem plenom: če bi se bal znanosti, ne bi noVal akademije znanosti in umetnostne jo	Nc!	Ta cerkvi udani služabnik
dobro vedel, da se da vSe zadržati,
0	zdrav napredek človeško misli ne! Ta 'kdar in za nobeno cono! g. Živimo v dobi, ko se Jugoslovanstvo cm ' zat° Tlarn. IC Stros8mayerjevo ,w.e rodove presegajoč© ime več kot spo-na preteklost. Njegove širine in ve-dob-e nam treba zlasti Še danes — v bi. ko se je njegov sen izipolAiL a ne-
verni Tomaži še vedno tipajo roke, da vii spoznali resničnost. Prav zato, ker h oče D o ti I omaži pretvoriti, zanikati in skriti velikega moža pod njegovo suta-no, prav zato je treba, da ga ljudje jugoslovanske širine povzdignejo nasproti vsem malim, omejenim, lenim dušam, ki se ne morejo izkopati iz ozkih dupelj
svojih zastarelih ideologij.
B.
Rendez-vous na pokopališču
»Glas iz groba* svari zakonolomce . . .
Konec Pred sodiščem.
Anglija slovi kot dežela senz»cijo-nfJnih razporok. To se pravi: Človeško življenje ni v Angliji povprečno nič bolj m nič manj moralno ko pri nas. zakonci žive tako kot nagi; včasi se ljubijo, dru-gekrati prepirajo in ka^ar s© tehtnica zakonskega življenja prevrže na neprijetno stran, pride do razporok© in — ba-sta.# Angleško žene niso n,ic manj in nič bolj zveste kot našo in o možoh gre glas. da so kljtub slovitemu puritanstvu taki kot naši: nanol jo tudi siceršnij poštenjak voljan, da ob kaki ugodni priliki preskoči zakonski Plot. Čo b,i ml tako poročali
o	zakonskih ločitvah kot poročajo an-
gleški listi, bi bile tudi naše razporoke
—	»senzacijonalne«. Slaba stran angleškega časopisja je, da so rado bavi z rodbinskimi zadevami in če tuintam zadiši Po kakem zanimivem škandalčku, se povprečnemu čitatelju angleških listov nekako bolj prileže njegov — beefteak.
Torej iz kronike angleških zakonskih škandalov posnamimo dogodbico, ki so jo Prinesli londonski listi. Gospod Cher-lok je živel v takozvanem srečnem zakonu. Ali človeška sroča je redkokedaj dolgo časa čista; naše slabe strani in navade jo kaj kmalu skale. Tudi v zakonu gospoda Cherioka sc je začela sreča kaliti. Gospej Chertokovi se je nenadoma zarila v glavo misel, da jo mož vara in si je nadeja tajno nalogo, izslediti, kam neki zahaja njen soprog. Jela ga je slediti, kar pa ni bilo tako lahko. Mož j© ime] lasten avto; sedel jo nanj in izginil ženi izpred oči. Toda gospa je bila premetena; ne bodi lena, je tudi vzela avto in se Peljala na skrivaj za možem. Kaka groza jj jo napolnila srce, ko se j© soprogovi avto ustavil pred Pokopališčem in je izstopila iz avta neka dama ter v spremstvu nezvestega moža izginila v gostem Pokopališčnem parku. Na pokopališče «i naga pogumna zalezovalka ni upala. Ko Je prišel eden izmed grobarjev, ga je ypra§ala ali pozna gosPoda in
damo, ki sta so pravkar izgubila na pokopališča. Grobokop je odvrnil, da sicer ne pozna zaljubljencev, meni pa, da oni, ki si dajejo sestanke na Pokopališču, morajo biti res hudo zaljubljeni.
Na mah je v glavi gosPe Cherloko-ve dozorel načrt, kakor ga lahko iznajde tako hitro samo_ ženska glava; Dala je grobokopu precej denarja in ga. naprosila za malo uslugo. Imel je izkopati grob blizu klopice, kjer sta sc sestajala zaljubljenca in ju ob primernem trenutku prestrašiti.
Grobokopu se jc zdelo, da je to u-sluga, ki jo za dober kup lahko stori. In res: izkopal si je grob blizu usodnega drevesa in ko jo nastal večer in ura, ob kateri sta se »zaljubljenca« shajala, se je urno skril v jamo in čakal. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Okoli niega se jo razprostirala globoka tema, žive duše ni bilo daleč naokrog, le koraki znanega para so s© bližali. Seveda je bil grobar prepričan, da ne more biti nihče drugi, kot zalezovana ljubimca. In res: mož nesrečne žene in njegova zapeljiva spremljevalka sta sedla na klop in si šepetala zaljubljene besed©.
Zdajci pa se je oglasil h zemlje globoki glas;
—	Kdo me n© pusti mirno spati? Kdo si drzne skruniti kraljestvo smrti?
»tX
'Marfnor. r. novettfsržv
Zdravstvo
Doc. dr. Ivan Matko.
ZastrupSjenJe s svetilnim plinom
Z ozirom na razne vesti in članke v tu- in inozemskih listov, ki se nanašajo na zastrup-Ijenje s svetilnim plinom, sem sc čutil dož-nega, podati o tem predmetu javnosti objektivno sliko, ki naj služi predvsem v poduk in orijentacijo o tem predmetu.
Strupenost svetilnega plina povzroča ogljikov okis (CO). Njega množina v plinu je od visna od materijala, iz katerega se proizvaja svetilni plin in znaša 5—37.6% vseh primesi. Najmanjši obseg je v plinu škriljavčevega olja (5%). Največji pa skoraj v lesnem plinu (37.6%). Razven njega vsebuje svetilni plin še druge primesi. Nekatere od njih, kot vodik in metan, mu dajejo lastnost razvijanja toplote. Njega težki ogljikovi vodiki svetijo. Snovi kot bencol (1%), acetilen (0.06%) in druge organične žvepleni vezi pa dajejo svetilnemu plinu značilen duh. Zanimivo je dejstvo, da oblasti naravnost predpisujejo, da mora biti duh svetilnega plina kolikor mogoče jak in penetranten. Navaden, svež zrak zadobi duh po tem plinu, ako mu ga pridja-mo v 0.1—0.2%o koncentraciji. Izredno važne ga pomena je dejstvo, da izgubi svetilni plin svoi nad vse karakterističen in ob enem svarilen duh pri prehodu skozi zemeljske plasti, zidovje, in celo skozi strope, ne da bi pri tem izgubil strupenega in nevarnega svojstva za človeško zdravje in življenje!! Pri omenjenem prehodu izgubi svetilni plin svoj duh dotlej, da se tla i. t. d. ne nasitijo popolnoma z težkimi ogljikovimi vodiki plina. Na ta način je razumljivo, da se lahko zgode zastrupljenja, ki nastopijo manj ali bolj hitro in katerih vzrok se večkrat le s težavo da dognati ali pa ostane sploh prikrit. Znani so slučaji zastrupljenja z uhajajočim svetilnim plinom iz okroglih sklepov težkih, izpod stropa visečih svetilk (luster), ko se je uhajajoči plin neopaženo preril skozi strop v zgoraj ležeče sobane in uničil tam se nahajajoča bitja. Največkrat se zgode zastruplje-nja, ako se pozabi zapreti petelina na plinovodu, ali pa, ako uhaja plin iz počenih ali pa drugače ©okvarjenih cevi. V takem slučaju se širi plin vsled svoje zraku skoro jednake specifične teže vodoravno po špranjah in raz-poklinah v zemeljskih plasteh in sicer daleč naokoli, do 27 metrov. Na svoji horicontalni poti dospe kaj lahko v kleti, podzemeljska in pritlična stanovanja. Pa tudi višje ležečim lokalom, zlasti v prvem nadstropju, postane lahko neprijeten in nevaren, ako ga stanovanja takorekoč zvabijo resp. vsrkajo v sebe. To se prav lahko zgodi po zimi vsled privlačne in vsrkajoče sile toplote v stanovanjih. Pa tudi v drugih letnih časih je kaj ta-cega mogoče, ako je zrak v lokalih n. pr. vsled prevelike obljudenosti preveč razgret. Topel zrak se dvigne; na njegovo mesto stopi hladen, v nižjih legah se nahajajoči zrak, z njim pa tudi nevaren svetilni plin. Ta pojav razlaga tudi dejstvo, da zamore uhajajoči plin v isti hiši razna stanovanja različno močno ogrožati. Plinove cevi lahko poškodujejo težki vozovi, pogrezanje zemlje, nadalje rja, ali žrebelj, katerega slučajno zabi-
jemo v plinovo cev. Lahko jih naglodajo podgane in celo ose vrste »sirex« i. t. d. Zanimivo je tudi, da popolnoma intaktne cevi propuščajo plin. Cestne, podzemeljske cevi izgube do 10—20% letne produkcije; cevi v zidovju pa 3—4% celotne letne vporabe konsumentov. PoGoldschmieduje izgubil n. pr. Berlin letno 6 milijonov kubičnih metrov plina v tla in ozračje. Po podatkih in računih W a s s e r f u h r a mesto Pariz pa celo 15 milijonov kubičnih metrov.
V tem mestu je N i e 1 o u x našel zelo čudno dejstvo, da vsebuje vsled tega raz. loga tudi kri psov povprečno do 0.15% CO. Moderna tehnika se zaradi tega trudi, da odpravi kolikor mogoče ta veliki nedostatek plinovodov.
Strupenost svetilnega plina je jako velika in to ravno vseld primesi ogljikovega okisa.
V občem so vendar ta zastrupljenja redka, ker občutljiv človeški nos jako hitro izsledi nevarno primes v zraku (pri 0.1 do 0.02%); tudi doseže v normalnih spalnicah koncentracija svetilnega plina redkokedaj 3%, kei propuščajo špranje pri oknih in vratah dovolj svežega zraku v svrho dovoljne razredčitve nevarnega plinu. Koncentracija od 3% pa odgovarja še le primesi od 0.06% odnosno 0.2% CO, katero prenašamo več ur nemoteno. V množinah nad 5% pa je svetilni plin navadno smrten. Zastrupljenje organizma nastopi, ker se nevaren ogljikov okis zveže z hemoglobinom, s to velevažno snovjo rdečih krvnih celic. S tem pa odtegne neobhodno potrebni vlogi za preskrbovanje telesa s kisikom, katerega stalno vdihavamo in rabimo za pravilno uspevanje človeškega organizma. Ogljikov okis pa ima naravnost nevarno svojstvo, da se izredno lahko in hitro spoji z hemoglobinom in sicer v 210-krat večji meri kot pa kisik sam. Na tem izrednem svojstvu ogljikovega okisa bazira tudi najfinejša biološka skušnja z mišmi In podganami, da se doženejo najmanjše količine plina v zraku. K veliki sreči pa je zveza med ogljikovim okisom in hemoglobinom jako labilna. Vsled tega izgube rdeča krvna telesca jako hitro sprejet strupen plin, kakor hitro vdihavamo zopet svež in zdrav zrak. Nasprotno pa obstoje še delj časa ev. poškodbe na živčevju, nastale vsled pomanjkanja kisika v krvi in živčnih ter drugih celicah.
Znaki obolenja so pri različnih ljudeh različni in kažejo razne stopnje. Eni izgube hitro zavest; drugi ostanejo pri zavesti, pa nudijo znake bledokrvnosti, pijanosti, glavobola, bruhanja, so omoteni, zmedeni 1. t. d. Teža bolezenskih znakov je odvisna od dolžine časa otrovanja in jakosti zastrupljenja s svetilnim plinom. Nadalje tudi od razdelbe plina v poštev prihajajočem lokalu. Vsled stalne ventilacije skozi špranje okenj in vrat je prostor v bližini teh mest manj nevaren. Teža znakov je odvisna tudi od dovzetnosti individuja za plin (konstitucija), od starosti osebe, zdravja i. t. d. V literaturi poročajo Brouardel, D escoustinOgier (Ann. d.’ Hyg. publ. 1894, 31. 376) zanimiv slučaj, da je bila na Francoskem obsojena neka žena na dosmrtno ječo, češ, da je zavratno umorila moža in nekega sostanovalca. Še le po letih se je dognalo na drugih slu-
—	’ Ah! Cherl očkova spremljevalka je obležala nezavestna na zemlji. Toda gospod Cherlock, ki si je bil izbral bag pokopališče za svoje zab,ranjene ljubezenske sestanke, se je najbrže dobro informiral o tem, ali ga lahko mrliči motijo v uživanju zemeljskih dobrot ali ne; vsekakor je bil korajžen mož, ki se ni dal zlehka ugnati, četudi je govoril glas iz groba. Brž je skočil k odprtemu grobu, posvetil z električno svetiljko in oPazil v kotičku jame čepečega človeka. Bistra glava, kakor je, je koj spoznal »situacijo«; vzel je loPato, ki je ležala kraj groba in je jel metati mokro glino na nezadovoljnega »mrtveca«, rekoč:
Tvoj grob še ni zakopan, zato nimaš miru. Čakaj malce, brž boš pod streho!
Toda nezadovoljni »mrtvec« nj imel te potrpežljivosti — po poklicu je predobro poznal, da je londonska pokopališka zemlja kaj težka in da ne Pride več noben iz groba, kogar enkrat zasuje. Urno je skočil po koncu, splezal iz groba in. se spustil y beg. Naš hrabri zakonec in kavalir pa z lopato za njim. “f?6 mu je dajal z lopato pošteno po p ta h m po hrbtu, dokler se ni grpbokop uaai junaškemu nasprotniku, se ustavil in skesano Priznal, da ga je najela njegova zena. Povedal mu je celo, koliko denarja mu je naštela na roko
Kmalu se je vzbudila tudi ljubimka
iz omedlevice; ovila se je svojega Romea, sedla sta na avto in izginila v londonski megli. _
Pred sodiščem sta se srečala oba: mož in žena. On je pokazal, da je zapeljivec in cinik: njč se ni zmenil za-ženine solze, ki bi mu bila voljna vse odpustiti. Kdor se ne boji groba, se u-kloni še manj pred ljubosumno ženo. Zahteval je, da se njegov zakon razreši, češ, da ne more več živeti s soprogo, ki ga neprestano zasleduje s svojo bolestno ljubosumnostjo.
Mož je šel še dalje; dokazal je, da tista dama, ,v kateri vidi njegova žena ljubico, sploh ni njegova prijateljica, temveč — sestra, s katero skuPaj Qbis-kujeta grob rajne matere.
Ker je njegova sestra to Potrdila, je sodišče verjelo.
Ali verjameš ti, čitatelj?
No, prišel je tudi grobokop — tisti, ki je nastopil v tej mični komediji kot »glas iz groba« — in tudi ta je priznal, da je to sestra g. Cherlocka in da je videl gospoda z neko damo večkrat moliti na nekem grobu.
Jasen dokaz!
Ko so grobaria vprašali, kako je z udarci, ki jih je dobil in radi katerih je hotel tožiti, .ie odvrnil;
—	Je že preč. Smo se poravnali.
In sodnik je odredil ločitev zakona.
čajih, da je bila smrt obeh bitij povzročena slučajno po uhajajočem in nedišečem (des-odoriranem) plinu. In žena je vso to dobo presedela po nedolžnem v ječi!
K sreči so akutna in kronična zastrupljenja z svetilnim plinom le redek pojav. Kronični slučaji navadno vsi popolnoma okrevajo. Za zdravljenje pride predvsem v poštev zdrav in svež zrak, vdihavanje kisika, ki stoji pod velikim pritiskom, ev. puščanje krvi i. t. d.
Ta članek, bazirajo« na objektivnih datih iz literature, naj služi narodu v poduk in po-mirjenje duhov, ki vidijo v svetilnem plinu največjo nevarnost za človeški rod. Nikakor pa ne sme biti v škodo temu občekoristnemu plinu, kateremu ima človeški rod v veliki meri zahvaliti hitri napredek na koncu preteklega in začetku sedanjega stoletja. Ta plin bo še nadalje zavzemal v domačinskem in gospodarskem življenju velevažno vlogo, ki mu tudi gre po naravi!
' tvomice, občudovali v na.tvečjih kultur* nih centrih in marsikje so morali dobo . Predvajanja podaljšati. Ogleda si ga r®-isnoben učenjak zraven preprostega cjo-: veka jz predmestja, šolar zraven ^sivolasega profesorja. Film nam predočuJe zi-: vljenje cvetlic. Vsaka teh divnih cveJ;|'0 se v svojem cvetu Pretvori v plesalko
>	berlinske opere in sedaj sledi znanst^e-?ni botaniki resna umetnost. Zanimivo je, Ida sodeluje tudi Jugoslovanka Štefanija [Kraljeva, članica berlinske opere._Uprava »Apolo kina« ve, da kulturnim V’ j mom pri nas ni postlano z rožicami, up j pa, da bo občinstvo vendarle cenilo rrte-
Film
Poučni filmi
Pred vprizoritvijo »Cvetličnega čudesa« in »Čebelice Maje« v kinu »APOLO«.
Zaman je vse: kakor časopis, tako ie postal tudi film javen činitelj, ki ima ogromen vpliv na široke ljudske sloje. Že od samega začetka se uporablja film tudi za popularizacijo znanosti jn lahko trdimo, da je storil dragocene usluge kulturnemu napredku narodov. Film se zadnje čase uporablja tudi za šolski pouk. Seveda je v tem oziru Amerika daleč Prehitela Evropo. Zanimivo je slišati, kaj pravi o tem vprašanju sloviti angleški _ Pedagog dr. C. W. Kimmis. Na letošnjem zborovanju Britskega znanstvenega društva je imel predavanje o pomenu kinematografa za vzgojo. Angleška vzgojna veda j^ zbrala od 1. 1916. sem ogromen material o vlogi filma v šolah. Ves ta čas so se v osnovnih šolah smotreno zbirali podatki o tem vprašanju; zlasti še je primerjalo, kedaj so si učenci bolj zapomnili kako reč: če so jo videli na mrtvih slikah ali so samo slišali
o	nji, ali pa če so jo videli v živih slikah na filmu. Kakor sklepa dr. Himnnis n® podlagi zbranega gradiva, govori pretežen del te ankete za Poduk s filmom. Mladina ljubi gibanje in življenje, zato žive, gibljive slike vse drugače učinkujejo na n.ien spomin nego mrtve. V splošnem se lahko trdi, da je Poduk s pomočjo filma za 15 odst. uspešnejši od navadnega, pri zemljepisu in prirodo-slovju Pa je seveda še veliko večji. V Ameriki se film vsestransko uvaja v šole. Jaleska univerza je izdelala vrsto zgodovinskih filmov, ki se izposojujejo raznim šolam in ki dajejo učencem neprimerno živahnejše in trajnejše pojme
o	zgodovinskih dobah in dogodkih nego so jih dobili poPrej v šoli.
Pri nas smo žal še daleč od tega. da bi imele šole svoje kino-aparate. Zato pa moramo tembolj pozdraviti, C' nam kateri kimoPodjetnik nudi dobre poučne filme. Ne gre; samo za šolsko deco. Pouka in razširjenja znanja je treba slehernemu človeku, sa.i se človek šola, dokler živi. Film nam razloži marsikako znanstveno novost veliko jasneje in boli plastično nego še tako dobro pisana knjiga. Pra,vilo pa mora biti, da film ne zadostuj; ko si ga videl ali Preden si ga videl, vzami še v roke kako knjigo o tem predmetu. Film ie in ostane zgolj pripomoček, vendar pa važen pripomoček.
Mariborski kino »Apolo« ima na nai-bližjem programu zopet dva kulturna filma. Ne_ bi bito Prav, če ne bi posebej 0-pozorili na njiju. Ne gre za kako poslovno reklamo; Poučen film je kulturen dogodek in ga ie treba kot takega sprejeti.
Prvi izmeti teh bo na vrsti film »Cvetlično čudo«. Posrečilo se je združiti botaniko z ritmično iin slikarsko umetnostjo. spojiti rastline s človekom. Kako? Doslej so ta film, ki je produkt nemške
pa, u« uo imumsivu	v	,,
no dobro voljo, da nudi Mariboru moderen kulturen film.
Drugi bo »Čebelica Maja«. Kdo ? 1 pozna te divne povesti V. Bonselsa
i	Film je imel v Nemčiji eelo večJi uspe e nego »NiebelUingi«. Že to ga dovolo pr-' poroča. O tem filmu bomo sporočili s« kaj več.	,
Film »Cvetlično čudo« se bo Pretv’ * jal od 16. do 22. novembra t. 1., ob 16. uri ( v nedeljo tudi ob po' *5, a ter dne 16. in 18. novembra ob r . 19. in četrt na 21. uri. Spremljevala £ izborna godba.
APOLO KINO
Od petka 5. do Ponddjka 8.
;bra 1926 »GROF LUXEMBURG».
;po svetovnoznani opereti slavnega
i	ljubljenega komponista FRANJA -r iHARJA. V glavni vlogi: H. LEE HING in GEORG WALSH. Prijetno » gli tempo, sijajna in prikupljiva onr ter silno srčkana spložna inscenan)7 j s:a filma, ob zvokih divne glasbe bo ; kogar prijetno očarala. Radi Povec^ f vprizoritvene režije so cene običajno ® šane!
GRAJSKI KINO
Od četrtka 4. do nedelje 7. noj®^ bra LYA MARA in HARRY LIEDKE glavni vlogi. »GOZDARJEVA H^I«* Ljubezen gozdarjeve Kriste in ces j liubavnega žara in fine komike. Osern ! Jožefa II. Film dražesti, sijaja,„ nov Po istoimenski opereti, na prvovrstna godba!
Po več8'
KINO »DIANA« STUDENCI
Od sobote dne 6. novembra do ka dne 9. nov. »NEW-YORK IN NJEW£
i	PREBIVALCI«. Sinfonija velemesta v » ‘činih. Romantika nebotičnikov, divji (tem dela in šPorta. svetle in	vg
[ ni New-Yorka. borba za dolarje in tiiro? 9 zvezde. New-York kako plaka in
se smeje.
Narodno gledalii^0
REPERTOAR.
Petek, 5. novembra. Zaprto.	*
Sobota, 6. novembra ob 20. uri
I	bomo tiči« ab. B.	#	p.g
' Nedelja, 7. novembra ob 15. uri 'i srček moj».	0jj
Nedelja, 7. novembra ob 20. uri < kmetič«.
Pondeljek, 8. novembra. Zaprto. , ^ Torek, 9. novembra ob 20. uri »P^ I ci« in Bastien in Bastienne« »o-Nedelja v mariborskem gledali Kot prva ponoldanska predstava se vp ^ zori v nedeljo dne 7. novembra °°|Ca uri popoldne angleška komedija oa. mojega srca«, ki je lani kar naprej polnjevala ljubljansko gledališče, ® ger manj ni užgala tudi v Mariboru.
Pa se ponovi prvič v tej sezoni po-»Veseli kmetič«, v kateri se odliki1? sebno g. Urvalek v naslovni vlog1" fl).
Popoldanske predstave v M*>f n0 Mariborsko gledališče Priredi to
serijo popoldanskih predstav, da °vD’° <-či tudi zunanjemu občinstvu dališča. Na vrsto pridejo ra^ve” ske predstave tudi vse druge ^spe Jpeg. kot prva pa priljubljena veseloi?1"'* * 7, srček moj« in sicer prihodnjo nedelj novembra ob 15. (3.) uri popoldne<
enjca
Splošno priljubite**
kavni aadomesieK okusen i cenen
Mnfolhnck
Dobiva sc'v vsefr
dobro asortlranlO
Jcolanl/alnifi irgovlnafi-
'T A n O t? C.
Stran o.A
Dr. M. Š n u d e r I.
Naši pravni predsodki
Kako si ljudstvo zamišlja pravo in kaj je zakon v resnic
(Iz predavanja na »Ljudski univerzi«.)
Menica!
A še bolj izraziti in zanimivi
ta. če se le-ta sam ne oglasi in ne prizna, mora otrok (navadno njegov varuh) dokazati, da jc določena oseba naturni oče. Dokazati mora, da sta se mati in obdolženi oče združila v roku ne več ko 300 in ne manj ko 180 dni pred rojstvom otroka. Dokazali težak, ker je mati priča. Ali v nasprotje z našim pravnim čutom prihaja postava s tem, da obdolženemu očetu ne pomaga, če tudi dokaže, da je v istem času več drugih moških imelo opravka z materjo, da so torej le-ti baš ravnotako lahko očetje kot toženec! V tem oziru so tuji zakoni milejši. V Nemčiji so
sploh ničesar vedeti. Le kot Vindisclier, to je odpadnik, sme torej Slovenec računati na bratstvo z Nemci, drugače pa se ga pusti ob strani. Tako torej hočejo reševati ti gospodje manjšinsko vprašanje! Kaj hočejo potem s kulturno avtonomijo, katere vindišarji niso nikdar zahtevali, ako slovenska manjšina sploh ne obstoji, ali bolje, ako se jo misli poteptati ali nagraditi le v slučaju odipad-ništva? Pod takimi pogoji bomo tudi mi čakali tako dolgo s kulturno avtonomijo, dokler ne bodo Nemci po tujih krajih v istem položaju in dokler ne bodo tuje države delile nagrade izneverjenim Nemcem, odpadnikom. Tedaj šele enako za enako!
Kar se tiče ravnanja z Nemci v tujini, ne more biti tako slabo, ker sicer bi ne mogli priti Nemci na Češkem v vlado kot ministri, Nemci v .lug; a vi ji
v takem slučaju vsi v poštev prihajajoči > Not državni poslanci in tudi nemški par-
so naši
predsodki, ki jih imamo o raznih vprašanjih , rodb. in zakon, prava, počenši od očetovstva in ženitve tje do dedščine.
Očetovstvo.
Vprašanje očetovstva je že od nekdaj razburjalo duhove. Že v Homerjevi Ilijadi najdemo o tem sledove, rimski juristi pa so naravnost rekli, da je mater vedno znana, oče . pa nikdar. (Mater semper certa, pater sem-Per incertus). Dasi navidezno vendar o vprašanju .-očetovstva ne more biti mnogo spora, kakor bi preprost človek mislil na prvi pogled, bomo vendar iz sledečega razvideii, da 'se ne krijeta vedno pojma naturnega očeta s pojmom očeta iz stališča zakona. Ni vedno Postavno oče oni, ki je ostvaritelj otroka in včasih je postavno oni oče, ki otroka ni zaplodil. Tu si prihajata mnogokrat ostro na-Vskrlž zakon in narava, zakon in naše spioš-fio pravno mnenje, ki sledi naravi.
Dvojno očetovstvo pozna postava: zakonskega očeta in nezakonskega očeta. Kedo je zakonski oče? Odgovor je rimsko načelo: t Pater est, quem nuptiae demonstrant, prosto Prevedno: Materin mož je otrokov oče. Zakon ne preiskuje dalje, jeli tudi v resnici oče I v°d mnogih občutkov bridkih krivic, ki jih Schutzbund, Turnvereim itd ■zaplodil otroka. Ce.je n. pr. mož nepretrgano	-..-.er«.,.-.	au	—1_-------,—- *
moški očetje — saj gre bolj za plačevanje kot pa za rodbinskopravno vprašanje, ker se nezakonski oče in njega otrok itak ne prište-
lameintarcb ki so prepotovali kraje v Jugoslaviji, bi se ne vračali brez pritožb o ravna n.iu z Nemci itd. Kar pa Nemca loči od Slovana, je njegova rahla ob-
vata v skupno rodbino, plačuje jih pa lažje čuitljivost v prikrajšanju najmanjše svo-več kot en sam v Srbiji n. pr. pa sploh ni j bode. ki se izraža tudi v besedah dr. Alt-do-pustna tožba na ugotovitev očetovstva in j richteria katere je govoril pri Sandwir-celo rubiti ne smejo tamkajšnje' oblasti na I tu: Iz kljubovalnosti naproti po sovraž-alimentacijo, če je tudi pri nas kak v Srbiji niku nam danim omejitvam moramo dr-bivajoč nezakonski oče obsojen. Vsaka dr- j žati naše ljudstvo bojevito im pripravno žava ima svoje- določbe. Po našem zakonu | za obrambo in naše potomce v tem smi-pa je lahko nezakonski oče le en sam moš- ?,u vzgojevati. ker samo zjmeeem v va-ki, in to je navadno oni, glede katerega mati r°F' 'e JJiogoča vsnešna obramba
to potrdi kot priča, ne glede na njegove iz-	f"-	“	J
govore. Nezakonsko očetovstvo je tako po- Helmatschutz' Fretschar. WaPdervogel
Hakemkreuz, Jugendbund. Ordner\vehr,
■ze več let v Ameriki, njegova žena tu pa po-, rodi otroka, sc smatra, da je oče mož te žene, ki je v Ameriki. Otrok je torej zakonski. Ne more se namreč zahtevati, da bi oblasti ... pri vprašanju, kedo je oče, morale iskati' do-kazov za naturnega očeta, ampak se mora * vzeti, neko splošno načelo, to pa je ženitna ■vez. Poznam sledeči slučaj: Mož, je bil že 5 , let v Ameriki. Zena je doma živela z drugim moškim in imela ž njim dvoje otrok. Ti otroci so bili zakonski, nosili - so materinega moža ime. Ta je v Ameriki ponesrečil v rudniku, p.a šo podedovali ženini otroci lepo zavarovalnino in hišo. — To je seveda krivica, ki jo vsakdo občuti. Ali, volenti 'non fit , miuria, temu, ki soglaša, se ne godi krivica. V Mož bi bil moral tekom treh mesecev od dne, ko je za rojstvo ženinih otrok izvedel, pred sodiščem ugovarjati, da bi sc ti otroci smatrali za njegove zakonske otroke. Tega mož ni storil. Zato je otrokom pravno ostal on oče. Iz tega slučaja se jasno razvidi, da Je tu zakon v nasprotju s splošnim pravnim čutom in z naravo in to zato, ker ščiti enotnost rodbine in ker na splošno ne more preiskovati po naturnem očetu, ampak se omejuje na fakt ženitve matere, prepuščajoč možu možnost, da izpodbija zakonstvo otrokovega rojstva.
Drugače pa je pri nezakonskih otrocih. Tu zaton nima zunanjega dejanskega položaja, kakor ga ima pri zakonskih otrocih v faktu ženitve. Tuja sta . si mati in oče, 'med seboj ne stojita v nikakšnem rodbinsko-pravnem razmerju. Zato tu zakon išče naturnega oče-
prizadeva postava. Ali, otrok mora imeti očeta in rednika, in zato gre, četudi kedo pri tem občuti krivico.
(Dal jek
Kako I® na Koroškem
Koroški deželni glavar pozna samo Vin-dišarje, Slovencev ne.
pri Masajki!
Sotrudnik riškega lista »Sevodnja« Volkonskij, ki živi v Berlinu, se je odzval pozivu češkoslovaške vlade in je posetil skupno z drugimi inozemskimi časnikarji Češkoslovaško. V svojem listu je objavil ut-ise z obiska pri predsedniku Masaryku v gradu Topolčani na Slovaškem. Iz tega doPisa posnamemo
C"0™« ***	•	-ovasuem. ,/. ieg» uumsa posnamemo
šestipfnipp nin’--a •+	m M6 PJihki | nekatera značilna in zanimiva opažanja.
v	m spominski | Predsednik Masaryk je govoril z
timi črl-nni b riJC 'nff0 Z j berlinskimi novinarji, piše Volkonskij —
1919 rm fn nPtm mPo r avgusta „ad poldrugo uro na vrtu in okrog 40
dpTTmrknr-iici	iJe	J .	}	i minut v krasni grajski dvorani, ki je o-
i’’znslnvHi'm° 01 °a i/>ro-!° ln 0<^; ri'entalsko opremljena. Tam smo zame-L'gosi ovci ov zasedeno Koroško. Zve- njaij kavo
sto ha do domovine.'e zmagala nad suro-
»Gospod predsednik, zdaj ste vi glava države. Vse svoje življenje ste bili v opoziciji. V čem so se izpremeuili1 ■vaši nazori, če jih primerjate s preteklostjo? V čem čutite spremembo v sebi?
To je ostro in resno vprašanje. Ma-saryk se je za trenotek zamislil, toda takoj se je pokazal Masaryk — borbeni poslanec in Masaryk — Predsednik. Trajalo je le trenotek. Njegovo modre jasne oči so nas zopet ošinile: V ničemer. Nisem se izpremenib Vse svoje življenje sem se boril za ideal — svobodo in neodvisnost svojega naroda.
Sojeno mi je bilo, da sem preživdl čarobno povest uresničenja svojih mladostnih sanj.
Prišel je čas slovesa. Diplomatski u-radniki, ki so nas spremljali, so nas o-Pozorili, da je železniška postaja oddaljena 60 km in da se je treba .voziti še dve uri z vlakom. Z eno besedo: avdi-jenca je bila zaključena.
Masaryk je jako odkrit, prijateljski in miren, jako bistroumen in razpoložeB, Svežost in -dobrota duha presenečata človeka in sta glavni vir telesne ohranjenosti in moči Masarykove sive mladosti.
s caiem.
..	-	,	....	,	■-	i V vrtu fe stal predsednik uro in pol.
...	.' Ven v.adnih °seb je v-.ilo navzo- ysj smo bilj že trudni, le njega se utru-
i PrI o-c.hiit.ni m govoril je tudi dez. ienost n{ lot da. Da ni sluga javil, da je glavar .-chumy, ki je opozarjal posebno ga; pripravljen, bi bil Predsednik stal na razliko o ravnanju z nacijonalmmi, na-ibrže še uro in pob Hudournik vpra-
a so an-
J-ie •	.	,	,	(na.inrze se uro in pot Hudournik *vr
manjšinami pn .nas m. drugod: »Ko m> j šan j Ka ni utrudil: celo razgrevala
SmatnillD k n m *•:!<■ p er o \zTnr1.icnri'.i 7 0 hrnio . t r • t	...	.	.
smatramo koroškega vindišaria za brata v naši domovini in ž njim tudi tako rav-namo. se Nemci, kjer se nahaia.io kot manjšina, na najokrutnejši način tipajo v suženjstvo m m'!ho're kulturne zahteve s silo zatiralo. Koroška hoče dati pro-sto-volino kulturno avtonomijo A-sem. ki si jo želijo in upa s tem činom moralično vplivati na druge države, da poplačajo enako z enakim nemškim sorojakom v inozemstvu.
Komu so sedaj namenjene te besede? Slovencev sploh ne omenia in s tem javno dokumentira, da se brati e-dino z nemčurji iin da noče o Slovencih
PEmUlRSIL
ga. Ko je odgovarjal, je hitro sledil taziii novinarjev. ki so ga obdali.
O čem smo ga vse izpraševali? Kdo bi zabeležil dolgo vrsto teh vprašanj. Saj veste, kako zvedavi so časnikarji.
Govorili smo o Politični bodočnosti Evrope., o mogočih vojnah, o vlogi in nalno-j dana5niih armad.
Da je Masarvk obločen demokrat in pacifist, ni treba oovdarjatj. Njegovo pojmovapie arkade sloni na popolnoma Pacifistični Podlagi.
On smatra, da ie govoričenie o idealni razorožitvi narodov prezgodnje, vendar pa zavrača stari pregovor: »Ako želiš mir. pripravita j vojno*. Po njegovem je vojaška služba šola telesnih in | duševnih disciplin, ki koristi širokim pla-= steni slehernega naroda.
_ Potem smo govorili o splošni situaciji češkoslovaške, o gospodarskih razmerah, o razmerah v soseščini itd.
kno izmed zadniih vprašanj je bilo sledeče:
PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTEI	PF.pi' o r t»
1	J	X. X—/ J—< Jiy v/ i	U	|
KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI
1004
| I. N. ŠOŠTARIČ
jj MARSBOK, ALEKSANDROVA CESTA 13.
Blažem® idi3@
Nas zanima sama politika, Holandsko pa ples . . .
Meščani dobrega in bogatega Amsterdama so že nekaj tednov jako nervozni. V mestu vlada docela revolucionarno razpoloženje, kajti nastopilo je nekako izjemno stanje .. . Mestni župan je namreč prepovedal ob nedeljah vse plesne prireditve. Po .vsej deželi se ob nedeljah nleše, v prestolnem mestu se ne sme, ker so gospod župan mnenja, da je ples grešna zabava. Povelj je, da se šest dni v tednu greši, ob nedeljah pa mora človek pomisliti tudi malo na svojo dušo. Proti županu so se dvignili največji duhovi Holandske in najbolj učene glave v mestu, univerzitetni profesorji in celo taki, ki_ niso pristaši modernih plesov. V časopisih je političen boj ponehal; ljudi ne zanimajo več umori, razbojništva in tatvine. Vsi časopisi so polni resolucij proti Prepovedi plesa. Vsa dežela je solidarna s prestolico_, samo žuPan je neizprosen in nepoboljšljiv. Vendar so Amsterdamčani lahko še vedno zadovoljni, dokler se jim ne godi tako, kakor prebivalcem Pittsburga. V Pittsburgu so namreč občinski očetje iz arhivov privlekli star zakon iz leta '1794. in ga zopet uzakonili, radi česar morajo -vsi meščani od polnoči v soboto pa do polnoči v nedeljo popolnoma mirovati. Prepovedane so celo športne Prireditve: nogomet, tenis. Meščani ne smejo v kavarne, ne v gostilne, ne gledališča, niti na ples, kajti ob nedeljah je vse, prav vse prepovedano. Skratka; magistrat je pod-vzel A^se, da vlada v mestu oib nedeljah popolen mir.
Kogarkoli varnostni organi ob nedeljah opazijo z raketom ali z žogo, ga takoj vtaknejo v zapor, kajti tako ukazuje zakon iz leta 1794.
Dobro je. da so na svetu ljudje, ki malce zavirajo zgodoAdnski razvoj, sicer bi čl o veš t a'o naPredoAraIo s Pretirano, br-zi.no.
• | 1 ••
. ..Ji
Potrebujemo jih za brate — tam preko! Sprejema se v Mariborski tiskarni (v kniigovodst»u).
tono si/rrnfa
3 sobe, kuhinja s pritiklinami sc odda proti odkupu pohištva« Naslov pod „Poluštvo“ na upravo lista	^333
Slpijenm brivnica
se v.-em slojem priporoča. Po-s i-ežha čista in prvovrstna. Dijani imajo izvzemš sobote in dneva pred piazn kom popust. Vekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9,	2336
čisto in dobroobra-njeno, prepioga 2x3 prodam. Gregorčičeva ul- 1 4/II,. vrata 6.	2333
foblšivo.
Spretna šivilja sprejme delo, pride tudi na dom. Maistrova udea 6, IV. nad. Mlekuž. 2340
Ha dobro k ant)
se sprejemajo abonenti. Aleksandrova cesta 4o/I 2350
Nemš a deklica,
popolnoma izvežbana v šivanju išče mesto kot deklica k otrokom. Splavarska ulica 7 pri Ro ko.	2313
Trgovska hiša poleg en k ve m šole gospodarsko poslopja in nekai posestva se pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Ponudbe pod „Trgovska hiša“ na upravo.	2328
Kupim Reisnerjevo ..Kemijo* Ponudbe na upravo < navedbo cene pod šifo .Kemija1*. 2339
Meblirana soba s pioslim vhodom se odda. Straoič. Ko seskega ul. 4	2347
Učenec(ka) se lakoj sprejme v trgovini z mešanim blagom. Matko Seršen Maribor, Koroška cesta 39.	2345
Perfektna nemšk i, slov. steno-grafinja za 2 uri dnevno se sprejme. Ponudbe pod „Po-strsnski zaslužek' ca »pravo.
____________________________ 2327
Kova kolonija Tezno.
Linče družinske hiše gradi »MOJM1R** kieditnain stavbna ,adiug Ugodni pogoji: Sprejem reflektantov. Zadružna pisarna Rotovški trg 4.	2337
Nepuzabinaročninol
Veste, pulover. Garniture. Čepice. Nogavice. Rokavice. Toplo
nudi v največji izbiri	22'
SLAVKO ČERNETIČ, ALEKSANDROVA CESTA 23
Zaloga KARO-čevljev po originalnih cenah
Volno
Stran F.
iTTItnR,
fvTariMr, 7. oftToTrav
aaBBHaaBBMiTiriro*t
Poizkusite zopet
••
Robausov »Suhor
in prepričali se boste, daje njega kakovost najboljša. Zahtevajte povsod le Robausov »Suhor
»9
Pozor M ia športniki)
Najboljši nepremočljivi štrapac-ni čevlji, dokolenice, gamaše, 2203 toplo perilo, rokavice, nogavice
Termos-stekienice po 32 Din
Slavko Černetič, Aleksandrova c. 23
Zaloga ItARO-čevljov po originalnih cenah !!
V nedeljo dne 7. novembra se vrši v gostilni „Ve-seli dom“ (prej Gsellmann) Meljska cesta
Ples, koncert in razna zabava. Za dobra jedila in pijačo je preskrbljeno. Cenj. občinstvo se vljudno vabi. 2335	L.	in	I.	Wud9cr.
Mlajšega samostojnega
IZDELOVALCA ČEPIC
išče	2322
Branko Palčič
ZAGREB, RUXOVlCEVA ULICA 13
V gostilni Puntigam, Mlinska 23
se točijo prvovrstna vina:
Ljutomerčan . . Din 12 Turkov vrh . . Din 14 Burgundec . . „ 20 Novi sladki Ljutomerčan 11 Vsako soboto In nedeljo domače pečene klobase.
•2343	Abonenti se sprejemajo.
Za obilen obisk se priporoča ^ Risani.
PRVA KRANJSKA VRVARNA
IVAN N. ADAMIČ
Centrala: LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31.
Telefon fit. 441
Pod u 7. ni ca ; MARIBOR, Vetrinjska ulica 51.20.
Telefon St. 454
priporoča
Dražba.
Dne 11. novembra 1926 dopoldne ob 9. uri bo pri okrajnem sodišču v Marenbergu v sobi št. 4 dražba polovice nepremičnin vi. št. 40 in 42 k. o. Pernice«
Cenilna vrednost 13.120-37 Din.
Najmanjši ponudek 8.746‘93 Din.
Drugaie pa se opozarja na dražbeni oklic, W je nabit na uradni deski navedenega sodišča.
2338
vrvar-ke udtlkeiz prave dolge konoplje, kakor: štrange, uide, vrvice za perilo, vrvi za seno in transmisije, motvoz (Spago) vsake debelosti, drtto, gurte, navadne in za transmisije i. t d.
p) najnitjih cenah.	2348
Lastni izdelki 1 Nakup prediva ! Točna postrežba!
KEK, KROJAŠKI SALON
MARIBOR. STOLNA ULICA 5
sc priporoča za izdelavo oblek za gospode in dame. Vsa v to stioko spadajoča dela se izvršujejo prvovrstno, v najkrajšem času in najceneje.
2144
Kako si vzdržava dama
svojo mladostno svežost!
2el|a vsake dame je si ohraniti svolo mladostno sveiost do starosti. To doseaa Američanka m Francozinja s kulturo telesa in s prikladnim oblačenjem, posebno pa z obutvijo. Ona je spoznala, da je dobro negovana noga temeljni pogoj za dobrobit.
Na ulici - v zimi • usnjati ievlji, doma, v uradu ali pri delu ževlji iz blaga ■ to je njena lozinka ?®s:,e doma ali pri svojem poslu čevlje iz žameta ali lastinga. čevelj iz tkanine zražl nogo, jo vzdržuje suho in toplo, je gibek In udoben, preprečuje utrujenost, olajšuje delo.
Priporočamo naš model:
4445 iz la žameta
Din 99 “
4345 Iz la lastinga
Din 99 ”
Splaiu^Mv^ir Td'v\«U>U*.a r Borko‘	Konzoli