PoHn) urad !C2] Ceiovot — Vetiagspostamt M!1 Kiageniuft iihaja v Ceiovtu — Erseheinungsort Kiagenfurt Posameini itvod t.!t) iii., mefečna naroinina 5 Siiingov Mtt... .. r^-b. Celovec, petek, 5. september 1975 Štev. 36 {1726) Ugotavljanje manjšine v nasprotju z mednarodnimi načeti in državno pogodbo V kratkem naj bi se po sktepu ob zadkom takem posvetu ie tretjič sestati predsedniki treh v partamentu zastopanih strank, da razpravtjajo o načrtovanem "gotavtjanju manjšin in o obiiki izvedbe takega štetja. Več kot teto dni je potrebovata tako Imenovana študijska komisija, da je našta baje mode! za ..preštevanje posebne vrsto". Vendar zanj ni gtasovata četa komisija, marveč so se nekateri njeni čtani iz-*ek!i sptoh proti preštevanju, medtem ko Badatjnji manjšinski predtog predvideva drugačno obtiko. Probtematika vprašanja takega preštevanja je torej vsekakor gtobtja in spričo adktonitnega statišča prizadete narodno skupnosti botj kočtjiva, kakor to prikazujejo ztasti koroški nacionatisti v dnevnem tisku. Nasprotno je prav te dni na zasedanju Podkomisije OZN za preprečevanje diskriminacije in za varstvo manjšin v Ženevi Sastopa! poročevatec — znani itatijanski hvedcnec prof. dr. Capotorti — načeto, da je ..števitčna moč" manjšin doceta nepomembna za uresničevanje njihovih pravic, da je torej treba manjšinam zagotoviti vse pravice ne gtede na njihovo šte-vitčno moč! To pomeni, da načrtovano preštevanje manjšin kot pogoj za uresničevanje manjšinskih pravic s strani našo republike — v nasprotju k mnenju naše vtade — nikakor ni v sktadu z mednarodnimi načeti o varstvu manjšin, kar je v Ženevi izrecno poudarit tudi jugostovanski zastopnik prof. dr. Branimir Jankovič v zvezi z nameravanim ugotavtjanjem manjšin v Avstriji. V tej zvezi pa še ztasti ni prezreti dejstva, da avstrijska državna pogodba ne samo da ne predvideva takega preštevanja, marveč je bi! tozadevni predtog britanskega zastopnika pri pogajanjih za državno pogodbo izrecno zavrnjen. Zato bi izvedba preštevanja ati ugotavtjanja manjšin pomenita dejansko spreminjanje državne pogodbe, ker vnaša v pogodbo za izvajanje manjšinskih pravic pogoj, bi ga državna pogodba ne vsebuje! če bi namreč državna pogodba vsobovata tak Pogoj — da bi torej pogojevata izvajanje manjšinskih dotoči! šete z naknadnim preštevanjem —, pa nikakor ni verjetno, da s! prizadeti partner državne pogodbe ne bi bit zagotovi! sodetovanje odnosno kon-troto nad takim preštevanjem in nad tako obtiko reševanja manjšinskih pravic, in ziastt, da ne bi bi! dotočen tudi točen tok za izvedbo takega preštevanja. Tudi Avstrija sama pri pogajanjih za državno pogodbo nikdar ni poudarjata ati vsaj omenita, da ne ve, kje živijo Siovenci. Nasprotno se je tedaj izrecno skti-tevata na uredbo o dvojezičnem šotstvu, bi ga je uvodta ..povsod tam, kjer živi tudi te drobec stovensko govorečega prebivalstva". Tako pri pogajanjih za državno pogodbo kakor pri njeni ratifikaciji so torej žeto dobro vedeti, kje živimo Siovenci in nikjer ni najti besedice dvoma a naši eksistenci in o krajih našo zgodovinske nasetitve. Taki ..dvomi" so nastati šete, ko so se tata 1M7 v Maria Trostu pri Gradcu sesta-!e tako imenovane ..domovinske zveze", ki so se formirate neposredno po podpisu državne pogodbe, da bi preprečite izvajanje dotočit v varstvo manjšin tn si zagotovite možnost ponovnega raznarodovanja! Rezuttati tjudskih štetij po drugi svetovni vojni najbotj nazorno kažejo in potrjujejo uspeh to raznarodovalne potitike, bi se postužuje vseh obtik protipravnega vptivanja, pritiska in izsitjevanja. Po prostutih napadih na krajevne napise in po agresivni šovinistični reakciji na fitm ..Tujci v domovini" pa smo še bogatejši za izkušnjo, da vtada očitno ni v stanju, da bi zajamčita izvajanje dotočit državne pogodbe v korist manjšine. Saj je enostavno sistirata zakon, ko so se napadi na dvojezično napise odvijati pred očmi poticije, ne da bi kakorkoti ukrepata: to je mogočo totmačiti to kot ..upor" na eni oziroma kot ..kapitutacijo" vtade pred nasitjem na drugi strani. Oboje pa je za manjšino usodepotno in pogubonosno. Zato mora vsako obtiko reševanja njenih pravic, ki vsebuje vse možnosti protipravnega vptivanja, pritiska in izsitjevanja, v interesu zavarova- PODKOMISIJA OZN RAZKRIVA: S preštevanjem manjšin hoče Avstrija iegaiizirati sadove asimiiacije in germanizacije (OMirwo poročilo o^jgvljgtMo Mg 2. strgMt tfgMgŠMje številke) Ceiovški sofizem Ceiovška občina tudi uradno potrdiia svojo diskriminacijsko poiitiko proti Stovencem TtMŽn prdcsZiict proti sramotni obsodbi dveh baskovskih rodotjubov V španskem mestu Burgosu so prejšnji teden obsoditi dva Baska na smrt, ker sta se borita :a pravice baskovskega naroda v Španiji. Ta sodba je rezuitat poostrenega ravnanja fašistične diktature v Španiji, ki je pred kratkim sprejeta nov zakon, kateri ji daje možnost brezobzirnega postopanja poiicije in sodišča proti demokratičnim težnjam tjudstva. Obsojena Baska sta prvi žrtvi novega zakona. Ves demokratični svet je z ogorčenjem sprejet vest o smrtni obsodbi baskovskih patriotov in je z vso vnemo protestira) proti burgovski sodbi. Spontano so demokrati in antifašisti raziičnih svetovnonazorskih giedanj organizirati protestne demonstracije in pozvati špansko viado, naj takoj revidira smrtno obsodbo. Protestom demokratične javnosti se je prikijučita tudi ZSO, ki je 1. septembra nasioviia na špansko posianištvo na Dunaju nasiednjo protestno brzojavko: .Zveza siovenskih organizacij na Koroškem je z ogorčenjem sprejeta vest, da so v Burgosu obsoditi na smrt dva baskovska rodoijuba, ker sta se borita za pravice svojega tjudstva. Kot stovenska narodna skupnost v Avstriji odtočno protetiramo proti sramotni sodbi in terjamo njeno takojšnjo revizijo na osnovi načet demokracije in čiovekovih pravic." AVSTRiJA PRED 5. OKTOBROM: Volilni boj se zaostruje Na dan točno šest mesecev je potrebovata celovška občina za rešitev zadeve, kakršno običajno reši v enem ali najdolje v dveh tednih. Rešila je namreč prošnjo društvo .Kulturni dom", ki je 28. februarja zaprosilo za odobritev prodajno-kupne pogodbe za zemljišče na Kardinalskem nasipu v Celovcu, kjer naj bi nastal slovenski Kulturni dom. in rešitev je tudi izpadla tako, kakor je bilo pričakovati po tem res edinstvenem primeru neskončnega namernega zavlačevanja: prošnja je bila odklonjena in s tem je celovška občina tudi uradno potrdila svojo diskriminacijsko politiko proti koroškim Slovencem! Večmesečno zavlačevanje je seveda imelo določen namen, kajti v tem času je — kakor znano — celovška občina s samovoljno in protizakonito spremembo namembe zemljišča šele ustvarita pogoje, da je lahko na osnovi pravnega tor-motizma, na kakršnem je zgraijena Avstrija kot .pravna država", za-branila Slovencem gradnjo kulturnega središča. Zato pa je tudi argumentacija, s katero občina zdaj .utemeljuje" svoj protizakoniti u-krep, naravnost klasičen primer sofizma, kakršnega se more postu- nja tvojega obstoja in razvoja dosiedno odkianjati. Vztrajanje na taki obiiki reSe-vanja s strani viade bi moraii razumeti ie tako. da viada noie pozitivne reSitve. Tako vztrajanje in pa nepojmijivo uradno postavijanje avstrijskega zastopnika v Ženevi, da ..je sieherna vtada nujno nasprotna manjiini", nikakor nista pripravna, da bi si koroSki Siovenci iahko obetati kaj pozitivnega od prodstojetih razgovorov. Vendar pa nas staina briga matičnega naroda in ceie 3ugosiavije ter dnevni dogodki v svetu utrjujejo v prepričanju, da bodo ob naSi nepopustijivi borbi za noče pravico odgovorni tudi v Avstriji končno ie moraii spoznati, da so mini)} čas), ko so za zeteno mizo iahko mimo prizadetih razpravijaii in skiopati e njihovih iivijenjskih interesih. Za to je primerov v svetu dovotj: čiovekove pravice, med katere spadajo tudi manjčinske pravice, so postaie briga in varstvena zadeva mednarodnih ustanov ter predmet mednarodne pozornosti! Jr*. FrgMci Zw;Mer žiti le nekdo, ki se požvižga na vsa načela prava in pravičnosti, ker vidi v pravnih normah samo nekaj, kar lahko poljubno zavija in samovoljno izkrivlja. To potrjuje ves dosedanji potek zadeve okoli omenjenega zemljišča za slovenski Kulturni dom v Celovcu. Kokot že povedano, je društvo .Kulturni dom" dne 28. tebruarja 1975 zaprosita za odobritev kupne pogodbe. To pa je sprožilo dogodke, ki so tekom razvaja prerasli v eno najbolj kričečih in brutalnih diskriminacij, kar smo jih koroški Slovenci doživeli v zadnjih desetletjih. Zemlijišče, ki smo ga Slovenci kupili za svoje bodoče kulturno središče, je čez noč postalo naravnost življenjsko važno za mesto Celovec: ugotovili so, da je prav na tem zemljišču treba urediti mestni muzej. Občinski odbor je samovoljno, brez stvarnih razlogov in v nasprotju s pravnim stanjem (za isto zemljišče je namreč ista občina že izdala gradbeno dovoljenje) sklenil spremembo namembe zemljišča v tem smislu, da je s ta .izredno namembo" (Sonderwidmung, kakor občina v svojem odloku sama imenuje ta svoj očitni protislovenski ukrep) večji del zemljišča določil za mestni muzej, preostali manjši det pa za park. S tem je bila ustvarjena .pravna podlaga", na kateri je občina zdaj odklonita društvu .Kulturni dom" odobritev kupne pogodbe in s tem preprečila gradnjo Kulturnega doma. Da so se občinski očetje zavedali protizakonitosti svojega ravnanja, izhaja med drugim tudi iz dejstva, da je občina društvo .Kulturni dom" šele 5. avgusta obvestila o novo ustvarjenem pravnem stanju ter mu sporočila, da bo na tej podlagi njegovo prošnjo za odobritev kupne pogodbe odklonila. Pravni zastopnik društva odvetnik dr. Franci Zwitter je na to obvestilo sporočil občini v predpisanem roku dveh tednov obširno stališče, v (Oglje Mg 5. strgMl) Samo štirje tedni nas še iočijo od volitev za avstrijski državni zbor 5. oktobra. Boj za glasove se je „urad-no" začel pred dvema tednoma in že ta dva tedna kažeta, da bo letošnji volilni boj eden najbolj trdih in tudi umazanih, kar jih je doživela druga republika. Cilji velikih strank so jasni: SPD hoče na vsak način in izgleda tudi za vsako ceno ostati na oblasti; OVP bi rada postala spet najmočnejša stranka; FPd vidi realne možnosti, da bi prišla v vlado; KPd pa bi po dolgih letih rada našla spet nazaj v parlament. OVP vodi nedvomno najagresiv-nejši volilni boj. Pomlajeno vodstvo Taus-Busek se je razmeroma hitro znašlo in je precej spretno ponudilo svoj recept za rešitev krize — koncentracijsko vlado, v kateri naj bi bile zastopane vse tri sedanje parlamentarne stranke. Vendar pa dVP vse doslej ni znala povedati, kako bi taka koncentracijska vlada delovala in zlasti, kakšno funkcijo bi potem še imel parlament. Ravno zato pa kancler Kreisky in z njim SPO tudi lahko odklanjata dVP-jevski .čudežni recept". Toda zavedata se, da ponovna osvojitev absolutne večine pri letošnjih volitvah nikakor ni zagotovljena. Zato so se že začela pogajanja z zastopniki FPd o tako imenovani mali koaliciji in vse kaže, da bo dr. Kreisky prvi predsednik avstrijske socialdemokracije, ki vidi v FPd možnega partnerja za sodelovanje tudi v vla- di. Da bi to pomenilo zgodovinski preokret v načelni usmeritvi SPO, so opozorili visoki socialistični predstavniki sami. Za vsak primer pa je pustil dr. Kreisky vrata vsaj za špranjo odprta tudi napram OVP, ko je na zadnji tiskovni konferenci dejal, da slejkoprej odklanja obnovitev velike koalicije SPO-OVP, da pa nikakor ne izključuje sodelovanja s posameznimi .osebnostmi" iz OVP — tudi v vladi. Vsa ta igra okoli take ali drugačne oblike sodelovanja pa seveda ni nič drugega kot poskus, da bi zanimanje javnosti in s tem volilcev odvrnili od resničnih problemov, pred katerimi je sedanja in s katerimi se bo predvsem morala ubadati prihodnja vlada. Ti problemi so veliki dovolj in jih ne bo mogoče obvladati niti s še tako širokogrudnim licitiranjem v dajanju lepih predvolilnih obljub; konkretnih predstav in programov za resno reševanje pa očitno še nima nobena stranka. Če torej primanjkuje stvarnih argumentov, pa nikakor ne manjka dosti manj razveseljivih pojavov. Rekord v tem žalostnem delu predvolilne komedije beleži OVP, ki ji je njen lastni poslanec .nadel" priokus podkupovanja. Poskus dVP-jevskega poslanca Fielbicha, da bi nekega znanega dunajskega novinarja podkupil z vsoto 100.000 šilingov in ga s tem .kupil", da bi pisal za ljudsko stranko, vsekakor kaže, da volilni boj lahko zdrsne tudi na zelo nizko raven. Starši, poslužite se svoje pravice: prijavite otroke k dvojezičnemu pouku! PODKOM!S!JA OZN RAZKRfVA: S preštevanjem manjšin hoče Avstrija !ega!izirati sadove asimiiacije in germanizacije Manjšinska probtematika na spiošno ter vprašanje siovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji posebej je ponovno pred visokim mednarodnim (orumom: v Ženevi je lačeia z deiom podkomisije OZN za preprečevanje diskriminacije in za varstvo manjšin, ki deiuje v okviru komisije za čiovekove pravice. Na dnevnem redu ietošnjega zasedanja podkomisije je zeio pomembno vprašanje pravic narodnostnih, jezikovnih in verskih manjšin. Poročiio o probiematiki je pripravi) znani itaiijanski strokovnjak za narodnostna in manjšinska vprašanja profesor Francesco Capotorti. Razprava pa je poka-zaia, da je manjšinska probiematika prisotna in pereča po vsem svetu. O tem pa je pričaio tudi izredno veiiko zanimanje, ki so ga čiani komisije posvetiti poročiiu. Jugoslovanska vlada je poslala Združenim narodom posebno spomenico, v kateri je izoblikovala svoje stališča o zaščiti in pospeševanju pravic manjšin, pa tudi svoje poglede na dejavnost podkomisije in drugih organov OZN za ta vprašanja. Na ženevskem zasedanju je poglavitne točke iz jugoslovanske spomenice obrazložil član podkomisije prot. dr. Branimir Jankovič, ki je bil izvoljen tudi za podpredsednika tega' foruma. V svojem izvajanju se je jugoslovanski strokovnjak posebej ustavil tudi ob vprašanju, ali je preštevanje veljavna podlaga za pozitivno manjšinsko politiko. Prot. Jankovič je poudaril, da je dosedanja mednarodna praksa pokazala, da takšna podlaga za določanje manjšinske politike ne podpira konstruktivnega varstva pravic manjšin, temveč da — nasprotno — najpogosteje povzroča kratenje in omejevanje njihovih pravic. Za vzorec takšne prakse je izrecno omeni) poskuse Avstrije, da bi pravice sto-venske in hrvaške manjšine, ki izhajajo iz državne pogodbe, napravita odvisne od štetja pripadnikov manjšin in ugotavijanja ozem-)ja, kjer živita. Med drugim je prot. dr. Jankovič opozoril na eno od bistvenih vprašanj, ki zadevajo položaj in pravice manjšin: to je razlika med njihovim formalnopravnim in dejanskim položajem. Po njegovem mnenju bi komisija pri razpravi o tem vprašanju morala začeti pri dejanskem položaju manjšin, kajti le na tej podlagi bi bilo mogoče najti ustreznejše rešitve za uporabo mednarodnih meril o življenju manjšin. Ob tem je opozori), da je raztoček med prikazovanjem forma)nega po-tožaja in dejanskim stanjem manjšin opazen tudi na mnogih mestih v poročiiu prof. Ca-potortrja, kjer so vk)jučen) podatki avstrijske vtade o stanju stovenske in hrvaške manjšine. Jankovič je spomni), da je takšen razto-ček med formatno pravnim in dejanskim stanjem v Avstriji ugotovi) tudi komite OZN za preprečevanje vseh vrst rasne diskriminacije. Reakcija avstrijskega zastopnika na izvajanja in opozorila jugoslovanskega izvedenca je bila — kakor tudi že ob drugih podobnih priložnostih — pravzaprav najboljši dokaz za Izrazito protimanjšinsko politiko Avstrije. Veleposlanik dr. Erich Nettel je v odgovoru prof. dr. Jankoviču vztraja), da je štetje slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji nuljno, češ da bo le tako mogoče določiti njuno število in ozemlje, kjer živita, to pa naj bi bilo po njegovem podlaga za morebitne prihodnje ukrepe avstrijske vlade v korist manjšin. Sicer se je dr. Nettel strinjati s prof. Jankovičem, da je ozemlje, kjer živita slovenska in hrvaška manjšina, zgodovinsko znano, toda hkrati je menil, da se je medtem stanje tako spremenilo, da ga mora avstrijska vlada ugotoviti. S tem je avstrijski zastopnik sam najboij potrdi), da je avstrijska manjšinska poiitika usmerjena proti interesom manjšin; še več: da je prav ta poiitika kriva na spreminjanju etničnega sestava na manjšinskih področjih, kar z drugimi besedami pomeni, da — posredno a)i neposredno — vodi ati vsaj pospešuje po!itiko asimiiacije. Avstrijski zastopnik je šel v svoji „ izpovedi " še dalje. Potrdil je, da se slovenska in hrvaška manjšina upirata štetju; kat vzrok pa je navedel strah, da bi štetje utegnilo povzročiti omejitev njunih pravic. Ati ni to najbotjše potrdiio, kakšen namen ima Avstrija pri ugotavljanju manjšin in kako si v praksi zamišija svojo „pospeševa)no manjšinsko potitiko"!! in to je dr. Nettel potrdil kar sam, ko )je menil, da je docela normalno, če so med vladami in manjšinami na-sprotstva, .kajti sleherna vlada je nujno nasprotna manjšini". V isti sapi pa je skušal člane podkomisije prepričati, da avstrijska vlada nima slabih namenov z manjšinama (čeprav jima je po njegovi lastni izjavi .nujno nasprotna"?); problem je po njegovem le v tem, da v krajih, kjer manjšini živita, obstaja napetost med večinskim narodom in manjšino — pri čemer pa je iz razumljivih vzrokov zamolčal, da gre v resnici le za rovarjenje raznih nemško-nacionalističnih organizacij in nacistično usmerjenih elementov, katerih protimanjšinsko dejavnost bi morala Avstrijo že zdavnaj prepovedati, če bi dosledno izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti. tzvajanja avstrijskega zastopnika so zapustita med č!ani podkomisije vtis, da hoče avstrijska vtada s preštevanjem manjšin !e ugotoviti, koiiko uspešna je bi)a v minuiih tetih asimitacija; hkrati pa bi s tem ukrepom hoteta sadove asimiiacije in germanizacij-ske potitike tudi še )egc)izirati. Proti temu se je izrecno izjavi) tudi poročevaiec podkomisije prof. Capotorti, ki je nedvoumno poudari), da je „števi)čna moč" manjšin za uresničevanje njihovih pravic povsem nepomembna, kar pomeni, da morajo biti pravice uresničene ne gtede na števito pripadnikov manjšine. Sejem evropskega kmetijstva v Riedu na Zgornjem Avstrijskem Prejšnjo soboto je bil slavnostno otvorjen avstrijski kmetijski sejem v Riedu na Zgornjem Avstrijskem. Sejem predstavlja evropsko kmetijstvo — ta izrek prezidija sejma potrjuje vedno večje zanimanje inozemskih razstavljalcev, katerih število se je v zadnjih letih povečalo na 30 "/a vseh razstavljalcev. Vendar sejem ni zanimiv samo zaradi velike udeležbe tujih držav, marveč posebno tudi še zaradi velikega števila mednarodnih strokovnih prireditev. Težišče sejma predstavlja — kakor vsako leto — skupna razstava živinorejske zveze Inn- in Hausruckviertla, ki stalno priteguje veliko število interesentov tu- in inozemstva, saj izvaža ta zveza v 27 evropskih in prekomorskih dežel. Prvič je letos prirejen mednarodni strokovni sejem za sejemsko blago, pod imenom IFASA 75. Višek te mednarodne prireditve je bilo strokovno zasedanje v sredo 3. septembra, kjer je sodelovalo lepo število mednarodnih strokovnjakov. Vabilu na mednarodno srečanje agrarnih novinarjev 3. in 4. septembra pa se je odzvalo na desetine novinarjev iz vse Evrope. Prav tako 3. septembra je bil v mestni hiši v Riedu televizijski round table pogovor z zveznim ministrom Ertlnom iz Bonna in ministrom Weihsom iz Dunaja ter drugimi zastop- niki kmetijske politike. To oddajo so pokazali tudi v ZRN in Švici. Zaradi velikega števila mednarodnih kmetijskih prireditev 3. septembra so ta dan sploh proglasili za „dan evropskega kmetijstva". Iz velikega števila razstavljalcev in prireditev je razvidno, da se je avstrijski kmetijski sejem v Riedu dejansko razvil v demonstracijo, ki ima mednarodno raven in priteguje vsako leto vedno večje število obiskovalcev. Zlasti v času, ko prihaja avstrijsko kmetijstvo zaradi vključitve Avstrije v EGS v vedno hujšo krizo, priča ta sejem o konkurenčni možnosti avstrijskega kmetijstva in je hkrati okno v svet ter na mednarodni kmetijski trg. 21. Mednarodni vinski sejem na Gospodarskem razstavišču 37 Ljubljani Prejšnji petek je podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije Rudi Čačinovič na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl letošnji 21. Mednarodni vinski sejem. Na tej tradicionalni ter doma in v svetu priznani gospodarski prireditvi sodeluje tokrat 374 razstavljavcev iz 25 držav. Letošnja prireditev dokazuje, da se je sejem dokončno izkopal iz težav in je znova zaživel. Dosegel je spet tisto stopnjo, na kateri je bil v svojih najboljših časih; v nekaterih pogledih pa jo je celo presegel. Število prijavljenih vzorcev znaša letos skoraj tisoč (997), kar je zelo blizu največji doslej zabeleženi številki na Gospodarskem razstavišču; število sodelujočih držav pa je sploh najvišje. Pri tem je pomembno, da so letos na sejmu udeležene tudi nekatere države, ki jih doslej še ni bilo na tej prireditvi. To so predvsem Tunizija, Japonska in Iran. Po daljši ..odsotnosti" letos spet sodeluje Alžirija, kar velja prav tako za Argentino in še nekatere dežele. Predvsem pa je treba ugotoviti, da je letos na sejmu videti kompletno ponudbo jugoslovanskih vin. Po številu podeljenih priznanj je sklepati, da so pridelovalci v zadnjih dveh letih pridelali zelo dobro kapljico. To velja za vino. Pa tudi žgane pijače so solidno zastopane, pri čemer je treba ugotoviti, da je kvaliteta jugo-goslovanske nacionalne pijače — slivovke v primerjavi z zadnjimi leti spet nekoliko boljša. Med jugoslovanskimi proizvajalci sokov je še vedno prvi Fructal-Alko iz Ajdovščine. Krog proizvajalcev kvalitetnih sokov se še naprej širi, kvaliteta pa se izboljšuje. V okviru sejma je tudi razstava opreme za vinogradnike ter zaščitnih sredstev itd. Tudi ta del sejma je dobil nove dimenzije in impulze, katerim so botrovali domači, od tujih pa predvsem italijanski proizvajalci in zastopniki. Edini „grand prix" za Fructa)-A)ko iz Ajdovščtne Skupno sodeluje na letošnjem sejmu — kakor že povedano — 25 držav. To so: Alžirija, Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Danska, Demokratična republika Nemčija, Francija, Grčija, Iran, Italija, Izrael, Irska, Japonska, Kanada, Nova Zelandija, Portugalska, Španija, Švica, Tunizija, Združene države Amerike, Zvezna republika Nemčija ter kot gostiteljica Jugoslavija. V ocenjevalnem delu prireditve je bilo ocenjenih 997 vzorcev; od tega 771 vzorcev vina (243 jugoslovanskih), kar je za 135 vzorcev več kot na lanskem sejmu; 160 vzorcev žganih pijač (142 jugoslovanskih), za 20 več kot lani; 66 vzorcev sadnih sokov (59 iz Jugoslavije), kar je za 6 vzorcev več kot zadnjič. Ocenjevalne komisije, v katerih je sodelovalo 27 domačih in tujih strokovnjakov, so podelile Veliko nagrado („grand prix") ter 11 nazivov šampion. Skupno 22 držav je pripravilo 771 vzorcev vina, za katera je komisija podelila 253 zlatih, 436 srebrnih in 43 pismenih priznanj ter osem šampionov; od tega je Jugoslavija dobila 50 zlatih, 162 srebrnih in 23 pismenih priznanj ter dva šampiona. Zgane pijače je poslalo v oceno 10 držav, in sicer skupaj 160 vzorcev. Podeljenih je bilo 28 zlatih, 126 srebrnih in 3 pismena priznanja ter 3 šampioni; samo jugoslovanski vzorci so prejeli 23 zlatih, 116 srebrnih in 2 pismeni priznanji ter vse tri šampione. Kakor že več let nazaj, tako je mariborski Tališ dobil priznanje za Cassis liker in Viljamovko, župski Rubin pa priznanje šampion za vinjak. Za ocenjevanje sadnih sokov pa je 6 držav poslalo 66 vzorcev, za katere je komisija podelila 14 zlatih, 24 srebrnih in 17 pismenih priznanj ter edini „grand prix" letošnjega sejma. Jugoslavija je prejela 13 zlatih, 20 srebrnih in 16 pismenih priznanj ter Veliko nagrado. Le-ta je pripadla podjetju Fructal-Alko iz Ajdovščine, in sicer za kašasti marelični sok, ki je pri oceni dobil najvišje možno število točk — namreč 20. Prva statna vinoteka v Jugo:)av)j) Zadnjo soboto je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ustanovna skupščina ozi- roma podpis samoupravnega sporazuma mednarodnega vinogradniško-vinskega sejma. Ob tej priložnosti pa so razpravljali tudi o predlogu za ustanovitev prve stalne vinoteke v Ju* goslaviji. Vinoteka naj bi zaživela že čez kaka dva meseca, urediti pa jo nameravajo v kleti okroglega razstavnega paviljona .Jurček" na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V tej ustanovi bo možno kupiti vse vrste izbranih jugoslovanskih vin, kajti za vinoteko se zanimajo vinogradniška in vinarska podjetja iz vseh jugoslovanskih območij. Kupec, ki bo v vinoteki lahko kupil izbrano in kvalitetno jugoslovansko vino, bo poleg tega deležen tudi še strokovnih nasvetov. V vinoteki pa bo na razpolago tudi vsa potrebna literatura, informativni center ter ekonomska propaganda. Jugoslavija je glede pridelave vin na devetem mestu na svetu. Kljub temu pa nima niti vinoteke niti kataloga jugoslovanskih vin. Zato bo nova ustanova — vinoteka na jubljan-skem Gospodarskem razstavišču — brez dvoma mnogo prispevala h temu, da bo domači in tuji potrošnik še bolj segal po kvalitetnem jugoslovanskem vinu. S!ovenija nima ..vinske ceste" Slovenija kot znana pridelovalka kvalitetnih, visokokvalitetnih in vrhunskih vin je razdeljena na tri vinogradniške rajone, ki se med seboj močno razlikujejo. $ V podravskem rajonu so ugodne razmere za pridelovanje belih vin, kot so: renski in laški rizling, šipon, savinjon, traminec, beli burgundenc, zeleni silvanec, rizvanec itd. @ V posavskem rajonu prevladujejo rdeča vina. Najbolj znana so: cviček, metliška črnina, bizeljsko rdeče in belo vino, portugalka, modra frankinja, žametovka in kraljevina. & V primorsko-kraškem rajonu pridelujejo bela in rdeča vina, predvsem so to: rebula, Vipavec, malvazija, briški tokaj, kraški teran, merlot, refoško, barbera in kabernet. Vinogradniški rajoni se med seboj ne razlikujejo le po trtnem izboru, temveč tudi po razgibanosti krajine, razvoju vinogradništva in vinarstva, specialitetah, navadah ljudi itd. Brez dvoma bi lahko vsak rajon imel več ..vinskih cest" (ki so v vinogradniških deželah sicer že precej razširjene), ki bi bile zaradi velikega turističnega prometa gotovo dobro obiskane. Zato tudi tukaj ena izmed nalog, ki so si jih zadali slovenski pridelovalci vina, še čaka na izpolnitev. Vino je tudi idraviino Ni nobenega dvoma, da je medvojni čas, v katerem je bil alkohol v najrazličnejših žganih pijačah dobrodošlo „krmilo", pustil nezdrave posledice tudi v povojnem času. Vendar se ljudje vedno bolj osveščajo ter ugotavljajo, da ni alkohol, temveč je vino tisto, kar potrebuje človeški organizem, seveda v zmerni količini. To je vsekakor spodbudno, saj se je pitje žganih pijač, med njimi tudi najslabših, po vojni močno razpaslo. Temu zlu se v svetu različno upirajo, predvsem pa z večjim razvojem vinogradništva. V Sovjetski zvezi na primer se v boju zoper udomačeno uživanje žganih pijač poslužujejo velikega uvoza vina iz najrazličnejših dežel; hkrati pa so v Sovjetski zvezi po vojni na novo zasadili trto na površini, ki obsega več kot milijon hektarjev. V Grčiji načrtno in ob veliki podpori države širijo vinogradniške površine v tipičnih vinorodnih predelih. V Zvezni republiki Nemčiji pa država v izključno vinorodnih okoliših brezplačno uredi zemljišče, na katerem hočejo vinogradniki zasaditi trto. Novejši izsledki zdravnikov kažejo, da tudi vino, ki ima pretirano količino alkohola ali sladkorja, ni tisto, kar povprečni človeški organizem potrebuje. Ugotavljajo, da je — poleg kakih 300 doslej laboratorijsko ugotovljenih in človeškemu organizmu koristnih snovi — ena najpomembnejših vinska kislina. Torej je razumljivo, da narašča zanimanje potrošnikov za bolj kisla vina. Tozadevna zahteva že dobri dve leti povzroča preglavice nemškim vinarjem podobno pa je opaziti tudi pri nas v Avstriji. Zato se bodo morali vinogradniki pač odločiti za pridelovanje takih sort vin, ki bodo čim bolj ustrezale človeškemu organizmu. Manjšinska probiematika v znanstvenih pubiikacijah Pri zahodnonemški založbi Heg-9en sta pred rtedovrtim izšli dve knjigi, ki se neposredno ati vsaj Posredno bavita z manjšinsko problematiko. Zvezek 6 ,Heggen-Do-kumentation", ki ga; je izda) Peter Pulte, ima naslov .Človekove pravice. Besedila mednarodnih sporazumov, paktov in konvencij* (Men-schenrechte. Texte internationaler ^bkommen, Pakte und Konventio-nen). V uvodu najdemo kratek zgodovinski pregled razvoja človekovih pravic. V ostalem pa prinaša zvezek besedila raznih deklaracij in resolucij Združenih narodov, Evropskega sveta ter ustrezna besedila podorganizacij obeh ustanov, k' 'jih je sprejela tudi avstrijska republika. Zvezek 12 omenjene dokumentacije pa nosi naslov .Narodne mantj-Sine v Evropi. Prikaz problematike z dokumenti in gradivi k položaju evropskih narodnih skupin in jezikovnih manjšin" (Nationale Min-derheiten in Europa. Eine Darstet- tung der Problematik mit Dokumenten und Materialien zur Situation der europaischen Volksgruppen und Sprachminderheiten). Upoštevane so skoraj vse evropske države; pač pa izdajatelja Rudolf Gru-lich in Peter Putte nista zajela Švedske, kar je gotovo pomanjkljivo, medtem ko sta položaj manjšin na Finskem opisala. Kar uvodoma je treba pripomniti, da najbolj negativno pišeta o manjšinski zaščiti v Sovjetski zvezi. Pa tudi iz drugih mest je razvidno, da nista bila vedno dovolj podrobno seznanjena s problematiko. Tako na primer slovenski manjšini v Italiji pripisujeta .ducat zasebnih srednjih šol", govorita o .taoističnih Slovencih" (aspekt iredentizma, ki v resni razpravi o narodnih manjšinah ne bi smel najti prostora), .Katoliški glas" pa označujeta kot glasilo Slovenske skupnosti (ki je gotovo precej konservativna, vendar ne tako, da bi izdajala tak list). Ob primeru koroških Slovencev se vsiljuje vtis, da sta se avtorja očitno bala zamere — da pri Avstrijcih in ne pri manjšini, ni težko uganiti. Izogibata se vsakemu bolj detajliranemu prikazu. O gradiščanskih Hrvatih ne vesta dosti povedati, o koroških Slovencih pa le to, da ni na razpolago statističnih podatkov o moči slovenske manjšine, oziroma da so nezanesljivi. Ugotavljata, da v sporu med nemškimi Korošci in Slovenci ne pride do pomiritve. Navajata, kje vse se v cerkvah pri bogoslužju uporablja slovenski jezik, v ostalem pa opozarjata na seznam literature. Med zakonskimi določili, ki jih je sprejela Avstrija v zaščito manjšin, so navedeni ustrezni deti ustave, državne pogodbe iz leta 1955 in senžermenske pogodbe, prav tako pa tudi besedili manjšinskega šolskega zakona za Koroško ter zakona o sodnem jeziku. Na karti .Evropska manjšinska statistika" pa avtorja ugotavljata 25.000 koroških Slovencev. Omenjena dokumentacija prinaša še naslove raznih ustanov, ki se bavijo z manjšinskimi problemi, ter naslove raznih manjšinskih organizacij, za konec pa še pičel seznam najvažnejše literature. O Slovencem v zamejstvu že vsa leta posveča veliko pozornost tudi strokovna revija slovenskih zgodovinarjev .Zgodovinski časopis". Pred kratkim je Zgodovinsko društvo za Slovenijo izdalo 3. in 4. števiiko letnika 1974 tega svojega glasila. Tudi v tej dvojni številki je več prispevkov, ki se nanašajo na koroške Slovence in njihovo preteklost. Anton Svetina piše o zgodovini Pliberka in okolice, Avguštin Molle razpravlja o slovenski politiki na Koroškem v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja (ljubljanski univerzitetni profesor Vasilij Melik ocenjuje za isto obdobje slovensko politiko celega slovenskega etničnega prostora), Vlado Valenčič je obdelal etnično strukturo ljubljanskega prebivalstva po ljudskem štetju 1880, Tone Zorn pa piše o kulturni avtonomiji za koroške Slovence in nemški manjšini v Sloveniji med obema vojnama. Kot vsaka številka .Zgodovinskega časopisa", tako tudi ta pdnaša poro- Umrl je znani avstrijski kipar Fritz Wotrnha V sredo preteklega, tedna je na Dunaju v 69. letu starosti za srčno kapjo umrl znani avstrijski kipar Fritz Wotruba. Z njim je Avstrija zgubila enega najbolj uglednih umetnikov, ki ni bil znan samo doma, ampak po vsem kulturnem svetu. ^ Fritz Wotruba se je rodil na Dunaju kot sin češkega očeta in madžarske matere. Že od svoje mladosti naprej se je zanimal za likovno umetnost in se kmalu začel udejstvovati kot kipar. V letih 1925/26 je bil učenec znanega Antona Hanaka, vendar je kmalu zapustil tradicionalne poti kiparstva in je razvil svojo nonkonformistično umetnost. Že leta 1929 je bil sprejet v dunajsko „Secession" in s tem že kot zelo mlad dosegel visoko umetniško priznanje. V času prve republike je v letih 1932, 1934 in 1936 zastopal Avstrijo pri beneškem bienalu. Vendar se je v rajhu začela in množila uradna gonja proti njegovi takoimenovani .spake-drani umetnosti" („entartete Kunst"), ker se Wotrubov stil ni ujemal z nacistično umetniško ideologijo. Kot zaveden antifašist je moral Wotruba leta 1937 zapustiti svojo domovino in je odšel v Švico, kjer je spoznal še druge avstrijske umetnike antifašiste, zlasti pisatelja Roberta Musila in Eliasa Canettija. Po vojni se je Wotruba vrnil v Avstrijo in takoj prevzel vodstvo kiparske šole na dunajski likovni akademiji. Šele zdaj mu je bila dana možnost, da se je lahko svobodno umetniško razvijal in je kot zastopnik Avstrije sodeloval na mnogih inozemskih mednarodnih razstavah, med drugim tudi v svetovnoznanem Musee National d'Art Moderne v Parizu. Njegove skulpture so krasile avstrijske paviljone na svetovnih razstavah v Bruslju in Montrealu. Wotruba se je udejstvoval tudi kot odrski oblikovalec in so posebno znane njegove odrske slike za Wagnerjeve opere. Vendar pa je bil Wotruba v prvi vrsti kipar, ker je — kakor se je sam izrazil — potreboval material, ki je nudil njegovemu delu upor in tak material je našel v kamnu. V ospredju njegove umetnosti je stal človek, ki ga je oblikoval po zelo strogih geometričnih oblikah in se je tako včasih že približal abstraktnosti. Za svoje delo je prejel Fritz Wotruba številna mednarodna in avstrijska priznanja, med njimi veliko državno nagrado republike Avstrije, nagrado mesta Dunaj, častno nagrado Gustava Klimpta od „Secession" ter častni znak za znanost in umetnost. Kulturni delavci za objektivno poročanje o položaju na Portugalskem Portugalska je slej ko prej v središču javnega zanimanja. Še vedno preti nevarnost neposrednega posega ene od obeh velesil v notranje zadeve Portugalske in zlasti Amerika je očitno pripravljena izzvati nov Čile v južni Evropi. Poslušalci in gledalci avstrijskega radia in televizije pa smo dnevno priče, kako hujskajo odgovorni uredniki prot) borbenemu portugalskemu ljudstvu in kako simpatizirajo s fašističnimi provokatorji, ki pozivajo dnevno na lov na komuniste. Skupina 3$ mednarodno znanih umetnikov, pisateljev in znanstvenikov je zaradi pristranskega poročanja zahodnoevropskih radiotelevizijskih postaj podpisala izjavo .Resnica o Portugalski", v kateri ostro protestirajo proti takšnemu poročanju in zahtevajo objektivno informacijo o položaju na Portugalskem. Med soustvarjalci omenjenega dokumenta so tudi avstrijski slikar in kipar Alfred Hrdlička ter pisatelja Peter Turrini in Michael Scharang. Med znanimi inozemskimi kulturnimi delavci, ki so izjavo podpisali, pa se nahajajo Erich Fried, Waiter Jens, Frantz Xaver Kroetz, Alberto Maravia, Pierre Paolo Pasolini in drugi. Pred jubilejno sezono Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Prihodnji mesec — 10. oktobra — bo Stalno slovensko gledališče v Trstu svečano otvorilo svojo jubilejno trideseto sezono, in sicer z Leskov-čevo dramo „Dva bregova". Mineva namreč trideset let neprekinjenega delovanja te za slovensko narodno skupnost v Italiji izredno pomembne in uspešne kulturno-umetniške ustanove, kajti svojo prvo predstavo je imelo gledališče 2. dec. 1945, ko je v tržaškem gledališču Fenice uprizorilo dramatizacijo Cankarjeve povesti .Jernejeva pravica". Za svojo jubilejno sezono je gledališče pripravilo bogat spored, ki bo obsegal uprizoritve del priznanih avtorjev svetovne dramatike (med njimi bodo zastopani Wedekind, Gorki, Kroetz, Feydeau in drugi), velik del bo posvečen slovenski dramski ustvar- čHa o raznih kongresih in simpozijih. Omeniti je freba poročilo Franca Rozmana o IX. mednarodni konferenci zgodovinarjev delavskega gibanja v Linzu od 11. do 15. septembra 1973, med ocenami in poročili pa Zornovo oceno disertacije Josefa Lukana o Francu Grafenauerju. Strokovna revija .Zgodovinski časopis" ni namenjena le zgodovi-narjem-raziskovatcem, ampak tudi učiteljem in drugim, ki se poklicno ali drugače bavijo s slovensko preteklostjo. Revijo je možno naročiti tudi v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu. jalnosti (med drugim bo uprizorjena slovenska novost Josipa Tavčarja), s komadom sodobnega italijanskega avtorja Alda Nikolaja pa bo predstavljena literatura sosednega oziroma večinskega naroda v deželi. Poleg tega bodo ponovili nekaj uprizoritev iz lanskega repertoarja, predvsem pa bodo letošnji spored izpopolnili z gostovanji gledališč iz Slovenije in ostale Jugoslavije, medtem ko bo gledališče samo poleg svoje redne dejavnosti v Kulturnem domu v Trstu in v drugih centrih slovenske narodne skupnosti v Italiji izvedlo še vrsto gostovanj v raznih slovenskih in jugoslovanskih kulturnih središčih. Stalno slovensko gledališče v Trstu pa je na pragu svoje jubilejne tridesete sezone konfrontirano slej ko prej z velikimi in perečimi gmotnimi težavami. Medtem ko krajevni dejavniki (dežela, pokrajina in občina) v redu izpolnjujejo svoje obveznosti do vodilne slovenske kulturno-umetniške ustanove, se država še vedno omejuje le na simbolične prispevke, zaradi česar primanjkljaji in dolgovi gledališča nenehno naraščajo ter je finančni položaj ustanove vedno bolj problematičen. Pri vsem tem gre namreč za klasičen primer sofizma, ko se državne oblasti svojim obveznostim izogibajo z izgovorom, da zadeva še ni zakonsko urejena, hkrati pa zavlačujejo izglasovanje ustreznega zakona. Pristojni minister se je sicer obvezal, da bo v čim krajšem času predložil poseben zakon, toda: kako dolga bo tokrat pot od besed do dejanja, bo pokazala šele bodočnost. DUŠAN NEČAK 5 Volitve v Kmetijske zbornice m Koroškem po drugi svetovni vojni Za pasivno volilno pravico je potrebno avstrijsko državljanstvo, starost 24 let ter volilna pravica (čl. 31). Volilni red vsebuje natančne določbe o tem, kaj se zgodi, če ima več volilnih list enake ali težko ločljive strankarske oznake (čl. 33). Če bi bila pri volitvah v krajevni kmetijski odbor ali v odbor okrajne kmetijske zbornice vložena samo ena kandidatna lista, volitve odpadejo (čl. 39, 1961: čl. 40). Dan volitev mora biti nedelja ali kak drug nedelaven dan (čl. 2. volilnega reda). Volilni upravičenci za skupščino deželne kmetijske zbornice sestavljajo eno volilno telo, prav tako vsi upravičenci za volitve v posamezne okrajne kmetijske zbornice in občinske kmetijske zbore (čl. 4). V primeru, da je v kaki občini veliko število volilcev ali da je občina ozemeljsko zelo raztegnjena, lahko občinske volilne oblasti razdelijo občino v več volilnih okolišev (Wahlsprengel), ki jih je tako razmejiti, da lahko v eni uri voli povprečno sedemdeset ljudi (čl. 5). Voli se v vse tri organe Kmetijske zbornice, to je, pred eno volilno komisijo, ob enem se-deželnega, okrajnega in občinskega, naenkrat, znamu upravičencev, z enkratnim vpisom v seznam glasujočih in z eno volilno kuverto, v katero pa naj bi volilec dal tri glasovnice, eno za deželne, drugo za okrajne in tretjo za ob- činske volitve. Iz tega postopka sledi, da je število volilnih udeležencev (isto velja seveda ene, druge in tretje volitve enako, prav tako tševilo volilnih udeležencev (isto velja seveda tudi za okrajne in deželne vsote), da pa je lahko v isti občini (in pri okrajnih ter deželnih vsotah) za občinske, okrajne in deželne volitve različno število oddanih glasovnic, različno število veljavnih in neveljavnih glasovnic ter različno število glasov za posamezne kandidatne liste. Glede glasovnic je volilni red sprva predpisoval velikost, papir (mehek), barvo (belkasto) ter napise. Bile so lahko tiskane, tipkane, kako drugače razmnožene ali z roko pisane (čl. 55). Od kandidatnih list je prišlo na glasovnico samo ime tiste, za katere je volilec glasoval. V praksi so navadno stranke same tiskale glasovnice za svoje pristaše; najdemo jih tudi natisnjene v strankarskih glasilih pred volitvami. Lahko pa je volilec pred glasovanjem zahteval, da mu dajo tri uradne (prazne) glasovnice. Z volilnim redom leta 1961 so te določbe spremenili: glavna je zdaj postala uradna glasovnica, obvezna za deželne in okrajne volitve, nič več prazna, kakor je bila prejšnja, ampak z natisnjenim seznamom vseh kandidatnih list. Vsaka je bila navedena s svojo strankarsko oznako. Vrstni red je bil določen po rezultatih prejšnjih volitev v deželno kmetijsko zbornico: prva je bila na vrsti naj- močnejša stranka, zadnja najšibkejša, tej pa so sledile morebitne nove stranke po abecednem redu. Volilec je zdaj glasoval na ta način, da je v posebnem prostoru na desni strani imena sebi všečne kandidatne liste napravil križec ali kako drugo jasno in nedvoumno znamenje (čl. 38, 56). Leta 1966 so uvedli uradne glasovnice tudi še za volitve v krajevne kmečke odbore, kjer so doslej še veljale neuradne. Izračunavanje Števila mandatov posameznim strankam po proporcionalnem volilnem sistemu gre po naslednjem postopku: v volilni komisiji napišejo število glasov, ki so jih dobile posamezne stranke, drugo poleg drugega po velikostnem redu. Pod število glasov vsake stranke napišejo polovico tega števila, pod to tretjino, nato četrtino, petino in tako naprej, dokler je potrebno. Števila glasov in iz njih dobljene kvociente opremijo nato po padajoči velikosti s tekočimi številkami, začenši s števil glasov najmočnejše stranke, pa vse dotlej, dokler ni s tekočo številko doseženo število mandatov, ki jih je razdeliti. Vsaka stranka dobi toliko mandatov, kolikor je dobila tekočih številk. Če bi imeli pri tem razvrščanju dve stranki enako pravico do istega mandata, bi določil žreb, ki bi ga vlekel najmlajši prised-nik komisije (čl. 61, 1961: čl. 62)). Postopek je najbolje prikazati s primerom. Vzemimo volitve leta 1932. V boju je sodelovalo šest strank, razdeliti pa je bilo treba 24 mandatov. Slovenci Kršč. soc. Landbund^ Nacisti Socialisti Komunisti število glasov 1 8.777 2 4.400 5 2.572 8 1.995 14 1.151 111 polovica 3 4.388 6 2.200 12 1.286 17 977 575 tretjina 4 2.925 10 1.466 21 857 665 četrtina 7 2.194 15 1.100 643 petina 9 1.755 19 880 šestina 11 1.462 23 733 sedmina 13 1.253 628 osmina 16 1.097 devetina 18 975 desetina 20 877 enajstina 22 797 dvanajstina 24 731 (*Nd6fd/jfP4f:;e v števili) trinajstina 675 — 21 Utomke smo v tej pregtednici iz tehničnih razto- gov izpustiti. 5. september 1975 Pliberški sejem v senci diskriminacije koroških Slovencev OBVESTILO ZVEZE SLOVENSK!H jZSELJENCEV Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imeia v ne-deijo 7. septembra 197$ $ pričetkom ob 14.30 uri v prostorih gostiine Šoštar v Globasnici svoj REDN! OBČN! ZBOR povezan s tradicionainim DRUŽABNtM SREČANJEM Vsakoietni občni zbor je posta) tradicionaini DAN tZSELJEN-CEV — dan spomina na skupno trptjenje, ko so nas preganjati z domače zemtje, ker smo ijubiii svoj rod in materin jezik, pa tudi dan opomina, da moramo ostati zvesti ideaiom, za katere smo koroški Siovenci doprinesti že totiko žrtev. Letošnji dan izseijencev bo ob 30-tetnici zmage nad fašizmom v znamenju 30-tetnice vrnitve iz pregnanstva. Prisrčno vab-tjeni bivši izsetjenci z družinami, prijatetji in znanci! Žvez% s/overzs^Z/? Zzse/jfMcev Me/<3j&ra ni več je /?o/e&, prizade svojce w pržj^te/je. 7*o žew/?o/j, če pr/Jc Meprzč^^ov^Mo, prerRMo. A/očžžo M/M je pretes/% vest, J/z 37žtja A/e;J/: M/ vec ?wed zZvZwZ. Č/ove^ s^orztj rze /More verjet/, J/z je srtrt Me/zproswo ^rt/ttr, J/z pogost č/oveA'/t sret^ž KStvarj/z/tteg^ z/zttos/z, J/z seže po žžvJjewjrr po/r:ew p/cv7ervt;/j Jejarzj, po zzv/jet!yzz, 7/ /v' Jrzzgo /e rzjegovtr?! svojcew žn prtjateJjew, rrzarvec /:Z powew: ve/ž^o Zzgzz/?o vsewzt s/ovetts^err/tt M/zroJzr. ččzzjtž 2 A7ztje/M A/ejzz^ozM swo Zzgz/ZJ/t projt7tr/!wo ose^wost sJoverzs^c ^TzjzževTtost/. 5 svojžtn Je/ow ^ot pzz^/zcžst, Jr/ZM!zzfZz/zžor, pose^tzo pzz ^ot /Zžer/zr/zZ /'"7/7, je soo^/z^ovtz/ rtzzvoj s/ovezts^e povoj//e ^vt-'žev/7ost/. -S svoj:'w; oJ^r/ž/zM/ Z/z stvtzrrzt??!/ oce/z/z/MZ /ZžerzzrMZ/? Jej, je post%/ eJezz Zz-wet/ /Mj^o/j eezzjerzzA ose^/zostz' s/overzs^e /zterzzrrze ^rztž^e. Pose^zzo g/z je oJ/Z^ovzz/ ZzreJerz czzt z/z estetske vreJzzote zt??!et7zost:. Brzzzzt/ jzT) je Jos/eJ-tzo zrz zzczM^ovžto. Afžtjzz Afejzz^ je zzrzef pose^zzo rzzzzzrzzevazzje zzz Mz/zzJe /zte-Mte. Pozrzzzga/ yzPz je s svojzMM ^og/ztzzzzz zz^zzŠMjzzzMz' Zrz Mzzsvetž prž /zzzstzzjzz-zzjzz zzjzTzove ^zzjzzevzzostz Zrz ZzJ/zjz rzjzTzovž^z 7e/. P/zzpzszz/ je zzzzzogo sprezzzzzzTz ^esej /?: šžzzJZj o prete^/z zrz soJo^zrzž s/overzs^z 7/rzjzzevrzostz. Afztjzz A/e;7z7 pzz je 7 o t zjrzzrrzzztžzzztor s/overzs^e 7/.z//7e postzz/ rz ^zjz s p e s // ej t z o/rAzTzovzt/ec r/zJZjs^Z/? zrz teJevžzzjs^zTz žger. V terrz ozžrzz je 7 zv/e e preraste/ oz^vžr svoje 7orrzovzrze, sdj je 7ož 7rzzrrzzztzzzztor preje/ stevz/rzz! rrze7rzzzro7rza przzrz/z-rzjzt. Če tzz orrzerzzzKo szzrrzo njegovo Jrzzrrzzztzzzzczjo Czzrz/tzzrjevz/z Je/, z/zzstz pz: te/evzzzjs^z jz/m Cvetje v jezen/ (&Z g/z 57* Z zzspešno pret/vzzjzt pr/ n/tšzTz Jrzzštvz/zj, je to /e skromen Je/ njegovega ve/z^egg zzmetn/s^egzz opzzszz. /n ves njegov Mstvcrjd/n/ Zztnos je pre/;;'rz;7/z nenztJnz: smrt. ^tzzr /zomzzj 79 /et je A/Ztj/z A/ej/r/e zzz veJno oJše/. A//tj^ A/ejzz^ pzz je /z// tzzJz s/cer zzngzzžzr/zn č/ove/z. De/ova/ je v stev//-n//z zzz/ozčzz/z Zrz revzjzzA /zot zzreJnzTz, M poJpreJseJnzTz Drzzštvzz s/oven-szTz pzszzte/jev ^/oven/je, po^/Zcno pzz je nzzJ Jvzzjset /et zzrejzz/ /zzz/tzzrne oJ-Jzzje PzzJZote/evZzZje Pjzz/z/jzznzz. P/zzen tegzz je Zme/ števr/nzz preJ/zvzznjz! o s/ovens^z' /znj/ževnostz. PzzJz pr/ nzzs na /čorot/zem je A/Ztjg Afe/zz/^ v o^v/rzt 5/ovens^e prosvetne zveze preJzzvzz/ Zn n% /ZterzzrnZ/r večer//? preJstzzv/jzz/ nzzstopzzjoce zzvtorje, pomzzgzz/ pa je tzzJZ Z:orosZ7m avtorjem s svojZm/ ocenam/ Zn preJstav/tvamZ v /jzz/?/jans^em raJZzz. TVenaJna smrt A/Ztje A/eja^a je v s/ovens/7 ^njZževnostz povzročZ/% ve/Z/zo Zzga/?o. /Vjegovo žZv/jenjs^o Je/o je osta/o neJo/zončano, venJar je njegov pr/speve^ s/ovens/z/ /znjZževnost/ ta/zo te/rten, Ja ga /Zterarna zgo-Jovzna nz^o/Z ne /?o mog/a prezret/, ZtajtZ njegove stevZ/ne Zznjzgc posebno njegov/ /Zterarnz esej/, /?oJo voJz/o se prZ/roJnjzm /ZterarnZm generac/jam. Prete^/z' poneJe/je/z se je s/ovens&a /za/farna javnost — faJZ Zz zamejstva — na /jzz/r/jans^Z/? Ža/a/? za veJno pos/ovz/a oj A/ztje A/eja^a. Loče ob Baškem jezeru V ponedeljek zvečer se je konča! Iradicionotni Piiberški sejem na travniku. Kijub slabemu vremenu, saj je mnogo deževalo, je bil sejem še kar dobro obiskan. Kot po navadi so se številni občani od blizu in daleč ter ljudje v narodnih nošah v povorki podali na sejmišče, kjer je bila uradna otvoritev. Staro navado, da se nacepi prvi sodček piva, sta demonstrirala koroški deželni glavar Wagner in piiberški župan Mory. Sploh je bila letos na sejmu posebno močno zastopana politična praminenca vseh barv, ki se je podala med svoje .ljudstvo", seveda bolj špekulativno, saj smo samo dober mesec pred državnozborskimi volitvami. V Pliberku je bilo tri dni živahno sejemsko življenje, ki po stari tradiciji obsega zabavo in živahno prosto trgovanje ter vse tisto kar spada k takšnemu ljudskemu prazniku, celo ognjemeta ni manjkalo. Posebnost pliberškega sejma je bil Zgornje Dobje V četrtek 2S. avgusta smo na to-škem pokapatišču potožiti v grob bivšega izseijenca Franca Vidica pd. Kovačiča iz Zgornjega Dobja. Svojcem in sorodnikom izrekamo naše gtoboko sožatje. Podrobneje bomo poročati prihodnjič. Na povabilo Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) sta dne 25. avgusta 1975 govorila o aktualnih vprašanjih v zvezi z narodnostnim dogajanjem na Koroškem na mladinski poletni počitniški šoli ob priložnosti javne tribune o Slovencih v zamejstvu, vodja znanstvenega referata pri ZSO dr. Avguštin Malte in član odbora Kluba slovenskih študentov na Dunaju Janko Malle. Poleg zastopnikov s Koroške pa so o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji spregovorili predsednik SKGZ Boris Race ter funkcionarja mladinskih organizacij Dušan Udovič in Milan Pahor. V svojih izvajanjih sta zastopnika s Koroške poleg splošnega in zgodo- vsekakor šofor Slovenskega pro-svelnega društva .Edinost" v Pliberku, v katerem je vse tri dni vladalo prijetno domače razpoloženje. Poleg jedače in pijače sta za ples skrbela znana ansambla; domači .Bellamies" in ,2ibert" iz Ptuja. Toliko o sejmu samem. Kar je kalilo vzdušje okoli pliberškega sejma je bila — o tem smo že poročali v našem listu — preprečitev, da bi poleg 300 nemških, vabilo na sejem tudi 20 slovenskih lepakov. Da ni moglo priti do uresničitve te namere, nosi odgovornost CVP-jevska frakcija z županom Moryjem na čelu. Ker je le-ta nasprotoval, da bi se plakatiralo tudi tistih borih 20 plakatov, je občinski odbor sklenil, da se sploh ne bo plakatiralo. Vendar tudi ta sklep ni bil izveden. Kršil ga je župan Mory, ki Ije na lastno pest dal plakatirati samo nemške plakate. Žopan Mory se je v pismu, ki ga je naslovil občinstvu med drugim izgovarjal s tem, da se je to zgodilo samo v interesu pospeševanja gospodarstva in da bo stroške za plakate, ki jih je dal namestiti, plača! sam oziroma CVP-jevska frakcija. S tem protiljudskim dejanjem župan Mory seveda ni reševal ogroženih interesov občine, marveč je krepko grešil proti določilom Splošnega občinskega reda (Allgemeine Gemeindeordnung). Glede vloge župana Morytja kot .pospeševalca" vinskega orisa naše narodnostne situacije poudarila predvsem potrebo po novih, učinkovitejših oblikah boja za naše narodnostne pravice. V tej zvezi sta predvsem podčrtala pomen prvih začetkov doslednejše borbe za naše pravice: akcije za dvojezične topografske napise in ustanovitev Solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev — iniciativi KSŠ na Dunaju in skupine okoli lista Kladivo. Poživitev solidarnostnega gibanja pa sta oba referenta označila kot naše najučinkovitejše orožje proti vse-hujšim napadom nemškonacionalnih krogov s pomočjo zavezniške pomoči meščanskih strank in socialdemokracije. Ta izvajanja je na tribuni zbrana mladina iz matične dežele tudi navdušeno pozdravila. gospodarstva bi samo omenili, da je bil prav Mory tisti, ki je s svojimi čudnimi pogledi na gospodarstvo, onemogoči! pred leti naselitev podjetja Gorenje in s tem številnim občanom odvzel možnosti zaposlitve doma, tako da morajo iskati delo na tujem. Enotna lista je zaradi teh dogodkov okoli pliberškega sejma, zavzela v posebnem pismu stališče in protestirala proti samovoljnosti župana ter zavrnila tudi očitek, da se sejem zlorablja v politične namene. Hkrati je ob priložnosti otvoritve deželnemu glavarju stavilo štiri vprašanja: 1. Kako sodi deželni glavar dvojezične Koroške o postopanju pliberškega župana in frakcije OVP v zvezi plakatiranja za ta sejem? 2. Ali misli, da se s preprečitvijo dvojezičnega plakatiranja, koroški rojaki slovenskega porekla ne bodo več čutili kot tujci v domovini? 3. Ali ni to kršitev demokratičnih načel, če kdo negira sklepe mestne- Naši maturantje so se vrniti s potovanja po Jugosiaviji Prejšnji teden v četrtek 28. avgusta so se naši maturantje Zvezne gimnazije za Sioven-ce vrniti z maturitetnega potovanja po Jugosiaviji. Poteg maturantov so se potovanja udetežiti tudi profesorji stovenske gimnazije v Ceiov-cu in spremijevatca inštituta za geografijo univerze v Ljub-tjani — univ. prof. dr. Vtadi-mir Ktemenčič in prof. tvo Furtan, ki sta imeta strokovno vodstvo ekskurzije. Maturantje in spremstvo so biti gostje Repubiiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje SRS. Pot je tokrat naše maturante vodita preko Ljubtjane, Kumrovca, Zagreba, Sarajeva v Dubrovnik ter ob jadranski obati nazaj do Reke in preko Postojne in Ljubtjane domov na Koroško. Na povratku je namestnik predsednika komiteja za vzgojo in izobraževanje pri izvršnem svetu stovenske skupščine Leopotd Kejžar priredit za maturante in profesorje ceiovške gimnazije v hotetu Beievue kosito. Ob tej pritožnostt so se naši maturantje in profesorji srečati tudi z avstrijskim konzutom v Ljubtjani in imeti z njim razgovor. Ktjub pičto odmerjenemu času {od 18. do 28. avgusta), so naši maturanti spoznati precejšen det Jugosta-vije {o poteku potovanja bomo poročati prihodnjič), predvsem najznačitnejše predete — to je dobršen det notranjosti države in izredno tepo jadransko obaio s števitnimi otoki. Ob strokovnem vodstvu obeh tjubtjanskih profesorjev je bito potovanje naših maturantov po Jugosiaviji res potno užitkov, ki jim bodo ostati v tepem spominu. ga svela oi'roma se 'jilm izogne? 4. Kakšne pravne posledice čakajo župana ali katerokoli občinsko frakcijo, če kršijo predpise splošnega občinskega reda? Iz protesta proti očiviclni diskriminaciji slovenskih koroških rojakov se predstavniki EL oficialnih otvoritvenih svečanosti niso udeležili. V feku štirih dni smo pred nedavnim na farnem pokopališču pokopali kar tri člane naše narodne skupnosti. Bili so to pravi slovenski pogrebi pri katerih je tudi sodeloval moški zbor našega prosvetnega društva ..'epa — Baško jezero" pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje Šimija Trisnikcu. V starosti 85 let je umrl Janez Užnik pd. Cimprč v Ovče.ni (zakrita vasica med Starim gradom in Rutami, znana poleg Zagorič nad Podkloštrom po Trubarjevi bibliji, ki jo je pred nekaj leti odkupil sedanji protestantski škof Sakran-sky nekemu posestniku). Gospod Užnik se je rodil v Selah, delat! je tu v Bukovnikovi žagi in se priženil k Cimprču. Pogrebne obrede je opravil župnik Jakob Škofič. Užniku je sledila 87-!eina Ana Simčič .Pojeceva mater". Tiho in skromno je živela med nami, rodila 9 otrok in ijih z rajnim možem vzgojila v zavedne narodnjake. Duhovnik c!r. Mikula — naš doma- čin, ki se poleti mudi — drugače misijonar v Avstraliji — na svojem domu v Dobju, je v jedrnatih besedah orisal tik zvarne Potjeceve matere in jo postavi! vsem za vzgled. Zadnja leta svojega življedja je preživela pri svojem dobrem sinu Otmarju in bila v svoji težki bolezni deležna ljubeznive postrežbe. Nenadna smrt 57-letnega gospodarja Hanzeja Zollnerja pd. Maj-roferja iz Ovčine nas je vse globoko pretresla. Zollner zapušča težko prizadeto ženo, sedaj vdovo in tri otroke. Dr. Mikula je v lepo zasnovanem poslovilnem nagrobnem govoru naše! besede tolažbe, podčrtal vrline pokojnega in skušal razložiti vzrok tragične smrti. lzda]atel],za]ožnikinlastnlk:Zvezas