KRbNtKA ČASOPIS 2A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IZ ZGODOVINE POSTOJNSKE JAME ROMAN SAVNJK I. Slovenski ikrajs vključuje brezkončno pod- zemlje, ki je zaradi neštetih včasih komaj zaznavnih razpok ter podorov in vodnih sifonov še vedno malo znano, dasi so ga za- čeli domačini in tujci raziskovati že pred več stoletji. Tako v celoti ne poznamo niti Postojnske jame, v katero so prvič prodrli že leta 1818. V ta davno minuli čas segajo tudi začetki njene turistične ureditve. Vendar velja pripomniti, da je imela Postojnska jama, kar se tiče turističnega obiska, dve predhodnici. Jama Vilenica pri Lokvi je zaslovela že sredi 18. stol., pečino na Hudem letu pri Padričah vzhodno od Trsta pa je v sprednjem, laže dostopnem delu turizmu odprl 1. 1808 gostilničar Josip Eggenhoffner iz bližnjega Boschetta kraj Vrdele, ki je v ta namen vzel jamo v za- kup. Zal so vanjo malo let nato vdrli tatovi, ki so se tu nadejali zakladov. Pri tem so pokvarili turistične naprave in uničili pre- cej bogat prirodni okras jame. Podobna uso- da je kasneje doletela Vilenico. Obe jami sedaj malokdo obišče. * i Kapniki po Valvasorju (Diie Ehre .... 1689) O Postojnski jajni se je sčasoma nako- pičilo ogromno slovstva v različnih jezikih, vendar o njej doslej še ni bila napisana nobena moderna znanstvena monografija. Zato še vedno s pridom segamo po nad sto let starem spisu sudetskega Nemca Adolfa Schmidla* o Notranjskem krasu, s ka- terim je ustvaril prve temelje jamoslovne znanosti. V tem delu je namreč zbranih mnogo neoporečnih podatkov o najstarejših raziskavah Postojnske jame, ki so jih Schmidlu dobršen del posredovali domačini in bi sdcer šli za vedno v pozabo. Na dra- goceni jamski arhiv v Postojni pa se Schmidl ni oprl. Zelo malo ga je dobrega pol stoletja kasneje izkoriščal postojnski okrajni glavar Štefan Lapajne, ki je bil v tem svojstvu dve leti predsednik Jam- ske komisije. Od objave njegove kronike o Postojnski jami je doslej preteklo novega pol stoletja.^ Postojnska jama je najimenitnejši in naj- daljši del enotnega podzemeljskega sistema, h kateremu spadajo na področju Pivške^ kotHne zlasti Otoška, Črna, Pivka in Mag- dalena jama, ki se odpirajo precej blizu skupaj. Pred 1. 1818 so obiskali in opisali dotlej znani in pristopni sprednji del Po- stojnske jame štirje pomembna možje: ljub- ljanski fevdalec Ivan Vajkard Valvasor, nemški matematik Josip Anton Nagel, fran- coski prirodoslovec Baltazar Hacquet in dunajski hidrotehnik Tobija Gruber, brat Gabrijela, graditelja Gruberjevega prekopa v Ljubljani. Valvasor^ je opisal okoli 70 jam na Slovenskem. Med njimi se mu zdi Postojn- ska jama največja in najdaljša, saj pravi, da je prodrl gotovo dve milji daleč, pa še ni prišel do konca. Obenem sodi, da je Postojnska jama med vsemi, kar jih je videl, najbolj strahotna. Cepi se v mnogo hodni- kov in votlin, ima izredno globoka brezna. 138 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vsepovsod pa kamnitne stebre s pošastnimi podobami, da se vsakomur naježe lasje, ko jih zagleda. Nagel'' je raziskoval prirodne poseb- nosti na Kranjskem in Moravskem, zlasti jame, po naročilu cesarja Franca, moža ce- sarice Marije Terezije. Delo ni izšlo v tisku, a se hrani rokopis na Dunaju. Med drugim si je ogledal tudi Postojnsko in Črno jamo in ju upodobil še precej realistično. Narisal je tudi načrt vhodnega dela Postojnske jame. H a C q u e t,^ ki je bival več let na Slo- vensikem, je prišel v Postojno 1. 1774. Ker je bila takrat zaradi izredne suše struga Pivke ob vstopu v podzemlje izjemoma suha, je mogel priti v Postojnsko jamo tudi skozi požiralnik, ki je 18 m niže od zgornjega vhoda. Kot preudaren razsvetljenec je za- vrnil Valvasorjeve trditve o dolžini Postojn- ske jame in globini prepadov v njej. Bil je tudi v Črni jami, ki se mu zdi v primerjavi s Postojnsko jamo mnogo prikupnejša in lepša. Pet let za Hacquetom je bil v obeh ja- mah Gruber.« V Postojnski jami opisuje med drugim naravni most, s katerega raz- sodno ocenjuje globino do podzemeljske Pivke. Ob levi steni je zašel v nek stranski rov, bržčas v oni, kjer so siari podpisi. Še isto popoldne je prebil v Črni jami, ki ga je s svojo lepoto navdušila. O Postojnski jami je objavil dve, o Cmi jami pa štiri svoje podobe. Vse so zelo nejasne. Postojnsko in Črno jamo, ki se v starej- šem nemškem slovstvu navaja kot Magda- lenengrotte in je zato ne smemo zamenjavati z Magdaleno jamo, so torej izpričano obi- skovali posamezni potniki že v XVIII. stol. Proti napitnini so jih po podzemlju vodili domačini, ki so jim svetili z baklami ali trskami. Sama Postojnska jama pa je imela obiskovalce že pred Valvasorjem. Dokaz so podpisi v Imenski jami. Najstarejši še vidni podpisi so iz 16. stoletja. Postojnski okrožni blagaj nik Josip J e r - š i n o v i č pl. L6wengreif se je prvi posve- čal z vso ljubeznijo tukajšnjemu podzemlju. Rodil se je v Ljubljani 1. 1775 in umrl v Sa- moboru 1. 1847, kjer je prebil zadnja leta svojega življenja. Kmalu je našel pri tej svoji prizadevnosti enakovrednega tovariša v štiri leta starejšem grofu Francu Ho- c h e n w a r t u , ki je bil velik ljubitelj pri- rode in neutruden pospeševalec razvoja de- želnega muzeja v Ljubljani. Ko je stikal Jeršinovič 1. 1797 v družbi nekaterih častnikov po Cmi jami, ^e tu našel prve človeške ribice. Pomena najdbe pa se takrat še ni zavedel. To se je zgodilo šele 17 let kasneje, ko je bil v Črni jami skupaj s Hochenwartom. Poslej je postalo to najdišče človeških ribic splošno znano. Zasenčilo je prvi dotlej znani najdišči Lint- vern v dolini Bele pri Vrhniki in Vir pri Stični. S tem je dobila Črna jama novo pri- vlačnost in obiskovali so jo mnogi tujci, med njimi zlasti Angleži. Medtem se je začelo novo obdobje tudi za Postojnsko jamo. Povod je dal obisk avstrijskega cesarja Franca L, ki je na poti z Dunaja v Trst prispel 16. maja 1816 v Postojno. Da bi Veliko dvorano za vhodom v Postojnsko jamo primerno razsvetlili, je Jeršinovič najel nekaj delavcev, in sicer Franca Šibenika, Valentina Berneta in Luko Ceča. Ko jih je napotil do podzemeljske Pivke, se je prvič pokazalo, da je struga blizu spodaj in da je sorazmerno plitva. Vendar se ob reki ni dalo prodirati naprej, ker so pot hitro zastavile navpične stene. Jeršinovič je skupaj s temi delavci stikal tudi po Imenskem rovu, ki je bil menda že dolgo zapuščen. Tu je nenadoma trčil na zasigano človeško okostje, ki si ga je malo dni nato ogledal tudi Hochenwart. O nadalj- nji usodi te za znanost izredno pomembne najdbe žal danes ničesar ne vemo. Josip Jeršinc«vič-Lowengieit <1775—1847), prvi propagatoi Piostajnske jame 139 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Nekako v istem času je bil v Postojnski jami nemški pesmik Johann Georg F e 1 - 1 i n g e r , po rodu iz Peggaua na Zgornjem Štajerskem. Leta 1815 je bil namreč pre- meščen v Postojno kot vojaški konskrip- cijski nadzornik, a ga je tu že 27. nov. 1816 zatekla smrt. Eno svojih poslednjih pesmi je posvetil Postojnski jami. Pesnitev, ki iz- zveni domala kot slutnja skorajšnje pesni- kove smrti, je objavila celovška Carinthia leta 1816. Leta 1818 je bil cesar Franc L drugič v Postojnski jami. Tik pred napovedanim pri- hodom so bili najdeni notranji prostori jame, ki so dali osnovo postojnskemu turizmu. Ob tako pomembnem dogodku je kar čudno, da je obstajala dolgo časa nejasnost o tem, kdo je prvi prodrl v notranjost postojnskega podzemlja in kdaj se je to primerilo. Da se dožene resnica, je zaslišal 19. dec. 1823 postojnski okrožni komisar Friderik Kreuz- berger vitez pl. Kreuzberg kot pričo tega dogodka bivšega cestnega nadzornika Jako- ba Vidmarja. Izpoved, ki jo je dal pod častno besedo, dobesedno povzema Schmidl.' Iz nje izhaja, da sta prišla v Postojno cesar Franc I. in njegova žena cesarica Karla Avgusta aprila 1818. Nekaj dni prej je po- veril Jeršinovič Vidmarju nadzorstvo nad delavci, ki so v Veliki dvorani nameščali transparente in luči. Z največjim naporom je splezal neko popoldne delavec Luka Ceč na visoko skalo nad podzemeljsko Pivko in izginil vsem izpred oči. Že so se vsi bali. Franc Hochenwart (.1771—^1844), avtor prvega vodnika po Postojnski jami da se mu je primerila kakšna nesreča, ko se je čez dobre pol ure zopet pojavil vrh skale in je navdušeno zaklical: »Tu je nov svet, tu je paradiž!« Naslednjega dne so se napotili daleč v notranjost jame z Lukom Cečem Jakob Vidmar, Jakob Vičič, Franc Šibenik in okrajni gozdar v Planini Franc Miihleisen. Kljub temu dokaznemu postopku se v raznih spisih še precej let pozneje na- pačno navaja Jeršinovič kot dejanski odkri- vač notranjih delov Postojnske jame. Zares je čudno, da ni doslej še nihče preverjal datuma cesarjevega obiska v Po- stojni, ki se ga seveda Vidmar po petih letih ni več mogel točno spominjati. Zanesljiva opora pri tem so notice v Laibacher Zeitung in Osservatore triestino aprila 1818. Iz njih izvemo, da je prišla cesarska dvojica na poti iz Ljubljane v Postojno 16. aprila in da je tu prenočila. Naslednjega dne je nadalje- vala pot v Trst, 21. aprila pa se je cesar mudil v Lipici, a cesarica si je ogledala Vilenico, ki ni daleč stran in je torej takrat še zelo slovela. Tako moremo zaključiti, da je našel Luka Ceč nadaljevanje Postojnske jame vsaj 14 aprila, bolj verjetno pa še kak dan prej. V Postojni so se takoj zavedali važnosti tega dogodka. Okrožni urad je dal Postojn- sko jamo nemudoma zapreti, da jo zavaruje pred nepoklicanimi gosti. Turistično ureditev v njej je osebno vodil Jeršinovič. Po nje- govih napotkih so delavci v Veliki dvorani zgradili čez Pivko lesen most, namestili stop- nice do vhoda v novo odkriti rov in odstra- njujoč vmesne ovire nadelali varno stezo v notranjost podzemlja. Dne 17. avgusta je tod stopal kot prvi obiskovalec takratni avstrij- ski prestolonaslednik Ferdinand. Visoki gost si je nato ogledal še Cmo jamo, kjer mu je svetilo 25 domačinov. Tu so zanj ulovili več človeških ribic. Med udeleženci pri prestolo- naslednikovem obisku v obeh jamah je bil Henrik Costa in se o tem obširno razpisal.^ S tem obiskom so se vrata v Postojnsko jamo turizmu široko odprla. K temu je v prvi vrsti pripomogla izredno ugodna lega jame v neposredni bližini cesarske ceste, kjer je bilo vedno dovolj domačih in tujih potnikov in so obratovali vse do zgraditve železniške proge zlasti med Dunajem in Trstom poštni vozovi večkrat na teden v obe smeri po točno določenem voznem redu, ki je predvideval daljše postanke v Postoj- ni. Tu so takoj spočetka uvedli kontrolno knjigo obiskovalcev jame, ki so si jo lahko ogledali proti vstopnini 30 krajcarjev. Do konca leta 1819 je bilo 114 vpisov. Ze v tej zadnji tretjini leta so biH v Postojnski 140 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA jami ljudje od blizu in daleč: iz Trsta, Gorice, Ljubljane in še drugih krajev na Slovenskem, iz oddaljenejših takratnih habs- burških dežel do vključno Tirolske, Češke, Madžarske in severne Italije, pa tudi že iz Nemčije, Rusije in južne Italije. Med njimi je bilo več članov dunajskega in neapelj- skega dvora in minister iz Weimara, takrat- ne prestolnice saško-weimarske nemške dr- žavice. Nekateri potniki so si ogledali tudi Črno jamo. Leta 1820 je obisk Postojnske jame do- segel 427 oseb. Zdaj imamo prve obiskovalce že tudi iz Hrvatske in Slavonije, Švice, Danske, Francije, Anglije in Nizozemske. Izmed Slovencev je bil 22. maja v jami Prešernov prijatelj Andrej Smole z družbo sedmih rojakov. Iz vpisne knjige obisko- valcev pa povzemamo, da je • bil v jami ponovno 28. maja 1826. Postojni^ki turizem je bil torej od vsega začetka mednaroden, od 1. 1821 pa vključuje tudi že tujo diplomacijo in najvišje pred- stavnike tujih držav. Prvo priložnost za take obiske je dal kongres Svete zveze v Ljubljani, ki se je začel januarja 1821. Ker so v Postojni pred- videvali prihod tu zbranih zaveznikov, so popravili v hudem zimskem mrazu vozno pot iz osrčja Postojne do Postojnske jame, od tod do Črne jame pa so nadelali novo pot. Hkrati so se spomnili tudi ogleda vred- nega veličastnega vhoda v Planinsko jamo, iz katere priteka Unica. Zato so poskrbeli za udoben dohod do jame s cesarske ceste v Planini, ki je v neposredni bližini. Tako se je naenkrat začelo zanimanje tudi za Planinsko jamo. V Postojno sicer ni bilo v Ljubljani zbo- rujočih vladarjev, bila pa sta zato dva obi- ska članov delegacije carske Rusije. Dne 16. aprila sta si ogledala Postojnsko jamo generalni adjutant carja Aleksandra knez Menšikov in vodja ruskega generalnega štaba knez V o 1 k o n s k i j , osem dni nato pa je bil Volkonskij ponovno v jami, to pot z ruskim zunanjim ministrom grofom pl. Nesselrodejem, ki je veljal za enega najbolj vnetih zagovornikov načel Svete zveze. Obakrat je bila jama slavnostno raz- svetljena, goste pa je pozdravil in vodil Jeršinovič. Že februarja pa je bil v Postojn- ski jami Alojzij Schaffenrath s po- sebnim naročilom, da naslika nekaj motivov iz jame za avstrijskega cesarja Franca. Ka- sneje je bil okrožni inženir v Postojni in je mnogo storil za turistično ureditev in pro- pagando Postojnske jame. Leta 1821 je izkazala kontrolna knjiga 392, 1822. leta 333 in 1823. leta 485 obisko- valcev jame. Med njimi je bdi Josip Henrik Š t r a t i 1, takratni okrajni gozdar v Stični. Prav njemu je prinesel 26. jun. 1825 kmetski posestnik Gek z bližnjega Vrha lepega mo- čerila, ki ga je ujel devet dni poprej. Shra- nil ga je doma v steklenici, še isti dan pa je živalca sikotila živega mladiča. Stratil je takoj ocenil važnost tega dogodka. Napisal je natančen rojstni protokol, ki je bil ob- javljen leta 1831.8 V Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni hranijo Stratilovo okoli 800 stihov obsegajočo nemško pesnitev v rokopisu, ki je nastal 1. 1824. Svoj čas je bila v zasebni lasti nekdanjega direktorja Postojnske jame Ivana Andreja Perka. V njej Stratil opeva razvaline gradu na Soviču in Postojnsko jamo ter slavi Kranjsko, ki se ponaša z živosrebrnim rudnikom v Idriji, s Cerkni- škim jezerom in človeškimi ribicami, česar vsega ne premore nobena dežela v takratni habsburški državi. Vse do konca septembra 1823 je bil bla- gajnik in hkrati upravnik Postojnske jame Jeršinovič, ki ima ogromne zasluge za njeno prvo turistično ureditev. V znak posebnega priznanja je prejel v dar briljantni prstan od avstrijskega in nato še od ruskega vla- darja. Ni čuda. da je zasenčil preprostega delavca Luko Ceča in so ga slavili kot de- janskega odkrivača Postojnske jame. Tolik ugled in nenehna hvala pa sta izzvala za- vist nekaterih njegovih osebnih nasprotni- kov, ki so Jeršinoviču očitali celo denarno okoriščanje, dasi se je izkazalo, da je na- sprotno trosil in zastavljal svoj denar v korist jame. To je Jeršinoviča tako priza- delo, da je odložil vse posle pri jami in kljub prošnjam dokončno odstopil. Poslej je delal v Postojnski jami le priložnostno, da je kdaj vodil visoke goste po njej, nadzoroval razna izkopavanja ali pa pomagal pri organizaciji iNaravni miost v Tliodnem delu Postojnske jame po Naglu iz leta ,17« 141 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO množičnih jamskih prireditev. Jamski arhiv hrani zadnji tak dokument iz 1. 1838. Naj- kasneje 1. 1843 se je Jeršinovič preselil v Samobor. Jeršinovičev odstop je dal pobudo, da se je ustanovila posebna Jamska komisija, ki je postala upravni organ Postojnske jame. Predsedoval ji je okrožni glavar, ostali člani pa so bili okrožni komisar, blagajnik in inženir ter en zastopnik postojnskega občin- skega odbora, ki je prevzel posle dežurnega blagajnika. Jamska komisija je bila pristoj- na, da je nastavljala in plačevala jamsko osebje, skrbela za popravila in razsvetljavo v jami, da je vodila kontrolno knjigo o obi- skovalcdh, določala višino vstopnine ter oskr- bela vse dopisovanje in naznanila, ki so se tikala Postojnske jame. Sedaj je bil po odstopu Jeršinoviča zadolžen za nadaljno turistično ureditev jame kot član Jamske komisije inženir Schaffenrath, ki se je iz- kazal kot njegov vredni naslednik. Rodil se je leta 1794 v Ljubljani in je umrl v Postojni 1. 1836. Blagajniške posle je sedaj prevzel postojnski hišni posestnik Anton Fabiani. Hkrati z ustanovitvijo Jamske komisije se je sestavil prvi jamski statut, ki je stopil v veljavo 13. aprila 1824. Jamska komisija je izvolila prvo jamsko osebje, ki je bilo zapriseženo februarja 1825. Jamska vodnika in hkrati nadzornika jame sta postala Franc Šibenik, ki je bil vešč pisanja in branja, in Josip Vesel zlasti zato, ker je znal nekaj nemško. Za pomožne vod- nike svetilničarje pa so bili imenovani Luka Ceč, Martin Berne, Miha Križaj, Anton Vu- zler, Martin Smrekar in Franc Piskar, ki so bili menda vsi nepismeni. Med imenovanimi srečamo tri stare znan- ce Šibenika, Ceča in Berneta, ki so se kot jamski delavci in pogumni raziskovalci Po- stojnske jame izkazali prvič že 1. 1816, še Detajl iz Orne jame po iNaglu iz leta 1748 bolj pa dve leti zatem, ko so raziskovali notranje dele jame in se pri tem prvi pre- bili v nekatere stranske rove in na vrh Velike gore. Najpomembnejši med njimi je bil vse- kakor Luka Ceč, odkrivač Postojnske jame. Rodil se je v Postojni 11. oktobra 1785 in je ostal v jamski službi do smrti 31. avgu- sta 1836.° Njegov, prav tako pa tudi Šibe- nikov rod je dal še več izvrstnih jamskih vodnikov, ki so se izkazali pri kasnejših napornih raziskavah postojnskega podze- meljskega sistema. Šibenik, Ceč in Berne, ki so dotlej vedno skupno vodili tujce po jami, so se čutili s tem gmotno prizadete, kajti poslej je veljal za spremstvo obiskovalcev strog vrstni red, plačilo pa je znašalo za vsako uro 10 kraj- carjev po osebi. V tej stiski so naslovili že 17. marca 1825 na deželni gubernij dolgo prošnjo, v kateri so se sklicevali na svoje izredne zasluge pri odkritju Postojnske jame, da se jim tudi kot očetom številnih otrok olajša preživljanje družine m zato prizna vodniški monopol do smrti, medtem ko bi si za primer številnejših obiskovalcev, ki jih sami ne bi mogli voditi, po lastni izbiri po- iskali priložnostne pomočnike. Po treh me- secih je bila njihova prošnja zavrnjena z utemeljitvijo, da sta bila že Schoenleben (!) in Valvasor nad eno miljo daleč v Postojn- ski jami in da zato ni bilo prav nič čudnega najti še druge oddaljenejše dele podzemlja. Prosilci pa niso mirovali. Leta 1832 so se končno obrnili s posebno vlogo na samega cesarja. To pot jim je oblast zagrozila takoj- šen odpust iz službe, če bi prošnjo še kdaj ponovili. Ta je namreč hotela z odklonitvijo prošnje preprečiti njihovo samovoljo v jami, ker se je bala, da potem ne bo mogla prav nadzirati nedotaknjenosti kapniškega boga- stva in preprečevati vsako možnost, da bi na svojo roko skrivoma trgovali s kapniki, ki si jih je želel vzeti s seboj za spomin marsikateri tujec. Leta 1824 je Jamska komisija uvedla prve jamske vstopnice. Vstopnina za civilne osebe je znašala 24, za pripadnike vojske pa 12 krajcarjev. Polovično vstopnino so plačali tudi otroci, vendar se jim je obisk jame zaradi možnih nezgod zaenkrat odsvetoval. Služinčad, ki je kdaj spremljala potnike v jamo, je imela brezplačen vstop. Razsvetljavo je plačal vsak po naročilu, vendar je bila prepovedama uporaba bakel in zažiganje snopov slame. Tako imenovana velika razsvetljava do Plesne dvorane, do kamor so navadno vodili goste, je stala 45, mala razsvetljava 16 goldinarjev, navadna le ob spremstvu jamskega vodnika in dveh 142 ČASOPIS 2A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA svetilničarjev, ki so po jami obvezno sprem- ljali vsakega gosta, pa 2 goldinarja. Izredna razsvetljava ob obiskih vladarjev je veljala 225, ob obiskih nadvojvod z dunajskega dvo- ra 180, če so šli v jamo ministri ali tuji poslaniki, pa 90 goldinarjev. Če si je kdo želel ogledati jamo od Plesne dvorane naprej do zavese, do kamor je bila sprva speljana pot, je plačal za razsvetljavo še polovico takse zraven, ako pa se je hotel povzpeli na Veliko goro (prejšnjo Kalva- rijo), ali pa iti v stranske rove, kjer je bilo gibanje precej težavno in zamudno, je dopla- čal za vsako uro časa še 10 goldinarjev. To so bile velike vsote denarja, ki so jih seveda zmogli le izbrani petični krogi tedanjega isveta. Da omogoči bolj cenen in hkrati zelo donosen množični obisk Postojnske jame, je Jamska komisija sklenila vsako leto prire- diti na binkoštni ponedeljek posebno jamsko slavje. Ta dan je bila jama razkošno raz- svetljena, v Plesni dvorani pa je igrala god- ba in se je razvil ples. Vstopnina je bila takrat en goldinar po osebi, postojnski ob- čani z družinami pa iso imeli izjemoma brez- plačen vstop. Iz ohranjenih listin v jamskem arhivu se more razbrati, da je bilo prvo tako jamsko slavje 1. 1825, prva posebna vabila v časni- kih pa so bila objavljena 1. 1826, in sicer v Osservatore triestino in v Laibacher Zei- tung. Razen tega je tiskala posebna vabila tiskarna v Postojni, in sicer ne le v nem- škem, temveč večkrat tudi v francos-kem jeziku. Koliko ljudi je bilo ta dan v Postojnski jami oziroma koliko vstopnic je bilo pro- danih, se za vsako leto dokumentarično ne da več ugotoviti. Obiskovalcev, ki so ta dan plačali vstopnino, niso zabeležili v kontrolno knjigo. Ohranjene listine govore včasih o številu prodanih vstopnic, tako da tu niso zajete stotine domačinov, ki so imeli takrat brezplačen vstop v jamo; včasih navajajo skupni denarni promet tega dne, kdaj pa le čisti izkupiček od prireditve. Vsekakor je tradicionalno binikoštno jam- sko slavje privabilo v Postojno že pred zgraditvijo železniške proge mnogo ljudi zlasti iz Trsta, Gorice, Ljubljane in Reke. Sicer so prireditelji večkrat tožili, da je bil obisk zaradi slabega vremena nezadovoljiv in so se tolažili z naslednjim letom, vendar je bil ta tako tehten, da je navadno skoraj dosezal obisk vseh ostalih dni tistega leta. K temu so mnogo pripomogla včasih iz- redno mikavna vabila, ki so jih prinašali časniki pred jamskim slavjem običajno tri- krat zaporedoma. Tako beremo n. pr. v vabilu 1. 1827 med drugim tole: Postojnska jama je doma in tudi v tujini tako znana, da tu ne bomo naštevali njenih posebnosti. Katakombe v Italiji in na Siciliji, piramide in obeliski v Egiptu in ogromne indijske pagode v Aziji so sicer izrednega občudo- vanja vredne priče človekove umetnosti in duhovne veličine, a če jih primerjamo s Postojnsko jamo, se bomo prepričali, da moremo ob nje enakovredno postaviti to čudovito tvorbo prirode. To pestro čudo podzemlja bodo tudi letos razsvetljevale neštete sveče in svetilke, več ogleda vrednih delov jame pa bo to pot prvič razsvetljenih. Da bodo gostje čim bolj zadovoljni, jim bo pred vhodom v jamo na veseličnem prostoru na voljo vsakovrstna jedača in pijača po najnižjih cenah. Razen tega bo oskrbela go- stilna Pri ogrski kroni na željo vsakomur čim boljše prenočišče. Jama se odpre točno ob 3 popoldne in zapre ob 6 zvečer, ko bo končano jamsko slavje. Nato se bo razvil ples v imenovanem gostišču. Vstopnina zna- ša en goldinar za osebo, hvaležno pa se sprejemajo vsa preplačila dobrotnikov v neomejenem obsegu. Obisk jame je bil v naslednjih letih zelo zadovoljiv. Leta 1824 je dosegel 470 ljudi, 1. 1825, ko je bila prva binkoštna prireditev, že 774, 1. 1833 je prvič presegel 1000, 1. 1845 pa 2000 oseb. Marčna revolucija in veliki neredi, ki so ji sledili, so povzročili, da je obisk silno nazadoval; 1. 1848 si je ogledalo Postojnsko jamo samo 983 tujcev, 1. 1849 celo le 669. To leto je namreč izjemoma odpadla binkoštna prireditev. To pa je bila le kratka epizoda. Dejansko je imela jama toliko obiskovalcev, da je postala že okoli 1. 1830 vir znatnih dohodkov. Zato se je sprožil pravni spor, kako naj se upravlja in uporablja jamski sklad in kdo bodi de- janski lastnik Postojnske jame. Za to sta se Pogled v Veliko dvorano (po Scha.fteiiratliu, 1. 1830) 143 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO potegovala postojniska občina in okrožje. Po dolgih letih je končno rešil spor leta 1848 cesarjev odlok, ki je določal, da je jama v državni lasti, denar iz jamskega sklada pa se sme trositi le za potrebe izboljšav v jami in za nova raziskovanja v njej, ki utegnejo prinesti najdbo novih doslej neznanih delov postojnskega podzemlja. Razkošna razsvetljava Postojnske jame ob visokih obiskih, ki niso bili redki, zlasti pa na binkoštni ponedeljek, je terjala na- bavo precejšnjega inventarja. Ta je obsegal v začetku 1. 1825, torej še pred prvim jam- skim slavjem, 10 rudniških svetilk, 103 sve- tilke na olje in 11 različnih lestencev za sveče, pozneje pa je stalno naraščal. Stekle- ne izdelke za take namene je Postojnski jami v tistem času dobavljala predvsem Pagliaruzzijeva steklarna na Javorniku pri Suhem vrhu, ki se dviga nad Zadnjim kra- jem Cerkniškega jezera. Obrat je delal od 1816 do 1845 in je imel eno svojih skladišč v Planini.i" Da bi Postojnsko jamo zavarovali pred preočitnimi poškodbami, je Jamska komisija takoj spočetka prepovedala lomljenje in od- našanje kapnikov. Ker pa je bilo povpraše- vanje po tem prirodnem okrasju precejšnje, je prodajo kapnikov vendarle legalizirala. V ta namen so pod nadzorstvom Jeršinoviča lomili jamski uslužbenci kapniške tvorbe v stranskih neturističnih rovih. Za to delo so bili posebej plačani. Kapnike so oddajali v posebej določeno stavbo, kjer je Jamska komisija nadzorovala prodajo, določala ceno in odvajala izkupiček v jamski sklad. Pač pa je bilo jamskemu osebju najstrožje pre- povedano, da bi to počenjali na svojo roko in kakorkoli samolastno trgovali s kapniki. V tem primeru jim je grozil takojšen odpust iz službe in sodni pregon zaradi kraje. Postojnska jama torej svoj čas ni uživala posebne zaščite. Zato razumemo jadikovanje mladega Freyerja, kasnejšega kustosa dežel- nega muzeja v Ljubljani, ko je ugotovil med 1. 1819, ko je bil prvič v jami, in kasnejšo dobo, ko je tu izkopaval kosti izumrlih živali za muzej, velikanska opustošenja. Bil je to prvi osamljeni glas v prid učinkovi- tega varstva naših prirodnih spomenikov. Turistično urejevanje Postojnske jame je pod vodstvom Schaffenratha hitro napredo- valo, ker je dobil izdatno pomoč pri idrij- skem rudniku. Ondotni minerji so s sode- lovanjem rudniških nadzornikov Mihaela Glančnika, po rodu koroškega Slovenca iz Naborjeta, in Idrijčana Alojzija Urbasa širili ozka grla v jami in prebijali naravne pregrade, ki so ločile sosednje rove. Tako je bila že 1. 1829 speljana turistična pot do vrha Velike gore. Leta 1832 je bil najden in raziskan krasno zakapani stranski Pisani rov. Da ga ohranijo čim bolj nedotaknje- nega, so namestili ob vhodu vrata in je bil dostopen le redkim izbranim gostom. Na- slednje leto je izdelal postojnski ključav- ničar po Schaffenrathovih načrtih masivna vhodna vrata v Postojnsko jamo, da vanjo zimska burja ne bi več mogla zanašati snega. Isto leto je izdelal po naročilu Jam- ske komisije rudniški jamomerec Alojzij Fercher prvi podrobni načrt Postojnske jame. Bil je slovenski Ziljan iz Čajne in je bil zaposlen pri idrijskem rudniku od 1825 do svoje smrti 1869. Hkrati z nakazanimi turističnimi preure- ditvami je teklo v Postojnski jami razisko- valno delo. Zlasti v Plesni dvorani in v območju Velike gore so trčili na ostanke izumrlih živali, v glavnem menda jamskega medveda. Za take najdbe sta se sprva za- nimala Jeršinovič in Hochenwart, nato pa tudi Freyer. Material so menda izročili de- Fercherjev načrt takrat znanega dela Postojnske jame iz leta ilS34. — A. Ponoi Pivke; B. Velika dvorana; C. Imensii j rov; D. VeJika gora; E. Tartar; F. Pisanii' rov j 144 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Naglov naČBt vhodnega dela Postojnske jame iz leta 1^48. — ; A. Ponor Pivke; B. Imenski rov; C. Velika dvorana želnemu muzeju v Ljubljani, a ga tu danes skoraj več ni. Iz tega časa prvih izkopa- vanj izvira tudi najdba ostankov povodnega konja.*' Leta 1831 je našel Luka Čeč prvega jamskega hrošča v Postojnski jami. Izročil ga je Hochenwartu, ta pa Ferdinandu Schmidtu, ki je bil trgovec v Šiški pri Ljubljani, sicer pa odličen prirodoslovec- amater. Schmidt je imenoval tega hrošča Leptodirus hochenmarti in mu dal tudi do- mače ime drobnovratnik. Tako je zdaj Hochenwart podobno kot 1. 1818 Jeršinovič po krivici zasenčil pravega najditelja Ceča. Ker je bilo med biologi dotlej splošno mne- nje, da v podzemlju razen človeških ribic ni drugega živalstva, je najdba izzvala ogromno zanimanje. Domači in tuji razisko- valci so začeli podrobno preiskovati Postojn- sko jamo, kmalu pa še druge naše laže dostopne votline. Tako je postal zaradi Ce- čeve najdbe Slovenski kras zibelka biospe- leologije, prispevki o našem jamskem žival- stvu, ki jih je objavljal Schmidt, pa so bili med prvimi na svetu. Ni slučaj, da se je kasneje prvi biospeleološki laboratorij uredil prav v Postojnski jami. Kakšnega posebnega zanimanja za našo jamsko floro pa takrat še ni bilo. Častna izjema je znameniti slo- venski botanik Friderik Velbič, po rodu iz Gospe Svete. Bil je zdravnik in je oktobra 1836 v Postojnski jami marljivo zbiral floro za svoj herbarij. V najstarejšem obdobju raziskovanja Po- \ stojnske jame, ki obsega čas od 1818 do 1849,1 se rojevajo prve posebne publikacije o njej. i To so turistični vodniki po jami, ki so ohra- [ nili do današnjega časa svoj tehtni doku- \ mentarni pomen. Prvo delce je napisal že j 1. 1821 G. Vol p i v Trstu.'2 Dva vodnika i je sestavil A. Schaffenrath. Prvi, j manjši, ise je tiskal v Postojni in pozneje: menda ni bil nikjer registriran; drugi, večji,; je izšel šele po smrti avtorja leta 1837 v; Ljubljani, vendar je tu natisnjeno leto iz- • daje 1834, ker je bil ob izidu že precej za- i starel. Ta vodnik je doživel tudi italijansko j izdajo.'' Zelo tehtno in obsežno pa je delo j Hochenwarta, čigar bogato ilustrirani' vodnik prinaša Schaffenrathove podobe iz I jame." ' Ob Hochenvvartov spis o Postojnski jami se je moglo v tisti dobi enakovredno posta- ; viti le prvo tako temeljno delo o jami Ba- I radii pri Aggteleku na Madžarskem.'^ V tej' tekmi z Baradlo je že leta 1850 odločno zmagala Postojnska jama. K temu sta pri- pomogla dva dogodka: epohalno raziskova- > nje Adolfa Schmidla na Slovenskem krasu in posebej v Postojnski jami ter zgraditev železniške proge skozi Postojno do Trsta, j S tem pa se začenja drugo veliko obdobje 1 v zgodovini Postojnske jame. I i OPOMBE ; 1. iSchmiildl, A., Die Grotten und Hohlen von AdeJis-I berg. Lueg, (Planina und Laas, Wien 1654. — 2. L a ,p a j - ; ne, S., Aiis der Chronik der Adelsberger Grotte, Laibach , 1907. — 7. Valvasor, J., W., Die Ehre des Herzogh- ' tums Krain IV, 531 ss, Laibach 1689. — 4. N a g e 1 , J., N., i Beschreibung deren ... in dem HerMghtTim Crain befindli- i chen Seltenlieiten. — 5. Hacgueit, jB., Oryctographia i Carniiolica 1., 133 ss, Lipsliia. — 6. Gruber, T., Briete ; hydrograpliischon und physdkalischen Inhalts aus Ksrain, I Wiien 1781. — ?. C o s ,t a , H., ReLseeriiinemngen aus Krain, l 54 ss, iLaibach 1848. — 8. Grošelj, ?., Kako so odkritij človeško .ribico?, Proteus I (1934), 6. — 9. Savnik, R., , Naši zaslužni raziskovalci in propagatorji Postojnske jame, j Turist, vestnik III