Iz knjižnice Šiška
Novo na knjižnih policah
Vsekakor vedno znova ugotavljamo, da so CENE tiste, ki največkrat prižigajo rdečo luč na relaciji knji-ga—kupec. Dokler moraš za navadno knjigo odšteti takole okoli pol starega milijona, za kaj trajnejšega pa seveda nekajkrat več (Gradovi na Slovenskem veljajo ,samo' 29.000), bo v knjižnicah še dolgo gneča. In tudi odgovor, da je iskano delo žal v izpo-soji, zelo pogost.
Čeprav pri nabavi skrbijo knjižnice predvsem za poljudnoznanstveno in strokovno literaturo, so se-veda založene tudi z leposlovjem. Oglejmo si nekaj leposlovnih novosti iz zadnjega časa.
Med domačimi avtorji se pojavljajo vedno nova imena. Večina je takih, ki bi jim težko pripisali preti-rane umetniške ambicije, spadajo torej med »bral-ne«. Ta dela so privlačna za tiste bralce, ki iščejo v knjigi predvsem zanimivo zgodbo, ki jim predstavi izsek iz življenja, kakršnega sami doživljajo — torej ne Dinastije v laki ali drugačni bleščeči izdaji. Med take vrste sporočilne tekste bi lahko uvrstili vse iz zbirke VRBA Prešernove družbe. Poleg JANO-VEGA KRIKA Marinke Fritz-Kunc, ki prepričljivo po-pisuje težave doraščanja, kotjihdoživljamatisamo-hranilka s sinom, je tu še povest Magdalene Dijak-Cundrič s skrivnostnim naslovom AMBIS. Slednja govori o razočarani ženski, k> v tujini obnavlja po-vojne zgodbe svoje Ijubezni in takratne razmere v domovini.
Branko Šomen je v KONCERTU ZA SAMOTO oživil lik borca, ki se --azočaranjefTi navkljub bori za novo pomlajenje. to pa se seveda uresničuje tudi z Ijubeznijo, predvsempauporomproti vsemu, karsiga hoče podrediti za pridnega domačega kužka.
Priljubljeni pisec »večernic« Ivan Sivec v novrpri-povedi BEG PRED SENCO spet tekoče in nepo-sredno predstavlja dogajanja med mestom in vasjo, nič manj zanim K/ pa ni VEDANEC Janeza Zupana, ki hoče biti nekakšna domačijska srhljivka in se v ta namen zateka k skrivnostnim dogajanjem, od ču-dežnih ozdravljenj do prikazni. Prav tako pri Kmečki knjigi je izšla zgodba CIRKUSANAR, ki jo odlikuje zanimivo okolje cirkusantskega življenja.
Obsežen zgodovinski roman VRH Toneta Per-šaka je podnaslovljen za zgodbo iz XIV. stoletja, ODisuie pa življenje tlačanov in zlasti graščakov, ki ne mineva brez krutosti in razvrata, jmetnik-slikar pa je tisti, ki mora za svoje prepričanje marsikaj prestati.
Od tujih avtorjev bi med bolj branimi veljalo ome-niti nadaljevanje Modrega bicikla Regine Deforges, ki je izšlo pod naslovom HIŠA V PARIZU: razgiban opis dogajanj v okupiranem Parizu, »ki niti v črnih dneh okupacije ni zanemarjal veselja in zabave.« K zabavnemu branju, čeprav je tudi izrazito kritično, moramo prišteti PRESTOLONASLEDNIKA Vladi-mirja Vojnoviča, ki vsebuje nove prigode vojaka Ivana Čonkina, tokrat v stalinističnih zaporih. Sovje-vrstenhumorpremoretudiSEVERNADEŽELA, kjer
avtor Antti Tuuri govori o dogajanjih na Finskem in nam dopolnjuje pomanjkljivo sliko o tej zanimivi de-želi. Na povsem drug konec sveta, v Laos ob reko Mekong, se preselimo z romanom REKA JE ŽIV-LJENJE avtorjev Vanthyke in Michela Cahour; osvežujoča pripoved, ki se ne izgublja v zgodovin-skem spominu.
Na tiste police, ki so skorai vedno prazne. na njih pa bi morala biti zabavna in lažja literatura, spada novo delo UtteDanellePOZABI, ČE HOČEŠ ŽIVETI (po Stelli Termogen jo boste spoznali. popisovalko srčnih ran!). Dru|bo naj bi ji delala IZGUBLJENA HČI in NA PREZI, romana, ki se oba ukvarjata z uspešnimi ženskami, vpletenimi zdajv politiko, zdaj v razburkane televizijske kroge. Precej bolj radika-len je John Irving v GaRPOVEM SVETU, kjer si fe-ministka privošči spočetje z nezavestnim moškim primerkom, ne uidemo pa niti spreminjanju spola, mešanim parom in drugim spolnim variantam. Naj-bolj pošteno bo kar v tej družbi omeniti Hardyja Kru-gerja, da, prav filmskega igralca, ki pa se je uveljavil kot pisatelj — pred naše bralce stopa z DEČKOM UNRASTOM, zgodbo o igralcu, ki premore menda obilo avtobiografskih potez.
Opazno je pomanjkanje »trdih, moških« novosti. In to ne v smislu zbirke Dotik. torej šokantno oz. gurmansko, ki so si jo tako in tako prisvojile vedo-željne bralke. V mislih imamo pomanjkanje akcije na bojnem ali kriminalnem polju. Tu je pravzaprav samo USODNI OBJEM Jurgena Thorvvalda (poz-namo vsaj Moškega s čeri), ki nas seznani z vdov-cem, ki je zapovrstjo izgubil pet soprog — in vse so bile srečne: Pridružuje pa se mu seveda uspešnica Roberta Ludluma ROKOPIS PETRA CHANCEL-LERJA, nekakšna politična kriminalka, s katerimi se je proslavil (spomnimo se filmske upodobitve Ostermanovega konca tedna!). Že na dokumen-tarno področje sega delo VVilla Bertholda 42 ATEN-TATOV NA ADOLFA HITLERJA, kjer je popisano, kako so hoteli (na žalost zaman) tirana v zraku se-streliti, zastrupiti pri mizi, zabosti s kuhinjskim nožem...
Imenitno delo pa vsekakor predstavlja MRK OPOLDNE Arthurja Koestlerja, znamenita pripoved o stalinskih procesih, ki nima samo pričevanjske, ampak tudi literarno vrednost. Pričevanj o pomrači-tvi in usodi posameznika v nasilju ideologije ni nikoli dovolj. Vendar se »domača pamet« na tem področju boljskromnopostavlja, vsajv primeru OSEMINŠTI-RIDESETEGA Janeza Vipotnika, ki ostaja pri opisu informbirojskih dogajanj bolj na šolsko podučni ravni.
Za konec bo mogoče kdo segel, iz potrebe, rado-vednosti ali obupa, po novem delu znanega zeliš-čarja Mauricea Messegueja NAUČIMO SE SPET LJUBITI. Sproščeno in s precejšnjo mero poetično-sti kramlja o nasvetih za ubrano sožitje, s posebnim ozirom na spolnost in erotiko. Prepričuje nas, naj se le vrnemo k naravi, čeprav ne ravno na drevo. Opti-mizma ni nikoli preveč.