Celjski tednik Celje, 1. julija 1960 Leto X., štev. 26. GL.\SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Ob dnevu borca ZA DAN BORCA BO LETOS NAJVEČJA SLOVESNOST V SLOVENIJI NA POHORJU POD ROGLO — ODKRI- LI BODO PET SPOMENIKOV PADLIM BORCEM NA POHORJU — SVEČANOSTI SE BO UDELEŽILO NAD DESTET TISOC LJUDI Dandanašnji, ko si ves svet prizadeva, da hi v svetu za- res zavladal mir in popolno sožitje med ljudstvi, se s toli- kanj večjim ponosom spominjamo velikih dni zgodovine, ko so se pri nas in še marsikje po svetu borili tisoči in tisoči ljudi za prečudoviti pojem svobode. V zgodovini poznamo številne boje, med imeni najdemo številne slavne junake. Od starih bajk pa do današnje revo- lucionarne zgodovine po vsem svetu odkrivamo hrabre lju- di, ki niso klonili pred nobeno grozoto, da bi priborili svetu mir in pravico. Toda — četudi so znana mnoga slavna imena iz naše narodnoosvobodilne vojne — v njej je žrtvovalo svoja življenja mnogo mož in žena, katerih imena so ostala ne- znana. Bil je to ljudski boj, ki je г> njem sodelovalo vse ljud- stva in zategadelj to ljudstvo danes tudi ne pozablja juna- kov, ki so se zanj borili. In v naši neposredni okolici, med košatim drevjem po zelenem Pohorju, ali v njega gloljokih snežnih zametih, naj- demo na vsakem koraku spomin, kjer je stopala noga naših slavnih borcev. Skoraj vsaka ped je zabeležena s to ali ono bitko, skoraj povsod so padali hrabri ljudje, ki so se tolkli za lepše in boljše življenje. Komaj je sovražnik stopil na naša tla, že so hiteli na Pohorje najbolj zavedni Slovenci in si v njegovem okrilju izbrali izhodiščne točke za hoj proti tiranu. Sprva jih je bilo malo, potem pa vedno več. Spominjamo 'se Prvega pohorskega bataljona, ki je bil izdan. Padlo je osem in sedemdeset junakov, med njimi šest narodnih herojev. Kmalu zatem je na Pohorju začel nasta- jati Drugi pohorski bataljon. V njegove vrste so naglo pri- stopili vedno novi borci in samo leto po pokolu Prvega pohorskega bataljona, dne 8. januarja 1944, je bila pri Pri- možu na Pohorju ustanovljena XI. SNOB, ki so jo kasneje proglasili za udarno. Brigada, ki je štela spočetka vsega skupaj kakšnih 250 borcev, je kasneje narasla na 900 mož. S tem številom je odšla na Dolenjsko, kjer je imela tako težke izgube, da je ob vrnitvi na Štajersko proti koncu de- cembra 1944 štela le še 162 borcev. Ob osvoboditvi pa je bilo v njenem sestavu 1200 mož. Od ustanovitve do osvoboditve je v tej brigadi padlo nad 2000 borcev, brigada pa je v akcijah ujela nad 1500 sovražnikov in jih uničila več kot 3000. Po osvoboditvi jejbila odlikovana z redom Zasluge za narod I. stopnje. Brigada, ki je nastala večidel iz borcev s Pohorja in njegove okolice, ni ostala samo v domačem kraju. Borila se je nesebično in povsod, kjer je bila potrebna. In tako so na Pohorje samo prihajali borci drugih brigad in so se borili tod. Prihajali so Tomšiči, Bračiči, Sercerji in drugi. Spomladi 1944 pa je šla čez Pohorje tudi XIV. divizija. Sovražniku je bilo Pohorje trn v peti, imenoval ga je »Bandengebiet«. Toda kljub vsem svojim potezam mu ni uspelo, da bi uničil človekoljubno osvobodilno borbo na Pohorju, niti kjerkoli drugje v naši domovini. Novembra 1944 je krvnik Steindel ukazal nemški diviziji, ki se je vračala iz Varšave skozi Maribor na dopust, da krene na Pohorje. V zgodnjem jutru 28. novembra 1944 je pri gor- njem Vidmarju nad Resnikom naletela na sovražnike Tom- šičeva brigada. V hudem in neenakem boju, v katerem so partizani morali paziti še na domače prebivalstvo, je padlo precej borcev. Toda takih bitk je bilo na Pohorju več, padlo je veliko naših ljudi, pa tudi sovražnik je beležil vedno hujše izgube. Ob neki priložnosti je moral sovražnik padle naložiti kar na vlak. In ker ni mogel partizanom do živega, se je loteval prebivalstva. Zapiral, preseljeval in pretepal ga je. Vse zaman! Vera v zmago in lepše čase je bila premočna, da bi ustra- hovali ljudi z najhujšimi grozodejstvi. Naš človek je zmagal, zmagali so naši upi. In danes, ko se spominjamo vseh hrabrih junakov, ko slavimo uspehe tega, zavoljo česar so žrtvovali svoja življenja, nam v srcih ponovno zakipi in sveto ob- ljubljamo, da ne bomo nikoli več dopustili česa podobnega. Ko praznujemo letos Dan borca, se ne spominjamo samo hrabre preteklosti. V zavesti si moramo klicati številne ne- sreče, ki so prizadela ljubdstva med zadnjo vojno in ves naš boj v tem času mora biti usmerjen v to, da ne pride več do krvavega boja. Trudimo se za mir, da ne bomo pokopali težko prтobljenih zmag! H. S. Najvišje priznanje BRIGADI »CVETKE JERINOVE« Pretekli teden so brigadirji dru- ge celjske mladinske delovne bri- gade »Cvetke Jerinove« sporočili z avtoceste, da jim je vrhovni štab dodelil najvišje priznanje — prehodno zastavo. Mladi briga- dirji so torej trenutno najdelav- nejša brigada na cesti »Bratstva in enotnosti«. Ta pa ni njihov edini uspeh. V vsaki dekadi so bili udarni in enkrat posebej po- hvaljeni. Velik uspeh brigade je lahko v ponos vsem mladincem celjske- ga okraja, mladim brigadirjem pa želimo še več takih uspehov, i Predsednil( Strelsl(e zveze Jugoslavije v Celju v spremstvu nekaterih drugih članov Strelske zveze Jugoslavije ter najvidnejših zastopnikov Strel- ske zveze Slovenije je v pone- deljek popoldne prispel v Celje predsednik Strelske zveze Jugo- slavije generalni polkovnik TO- DOROVIC. Visokega gosta in ostale je najprej sprejel in po- zdravil sekretar Okrajnega odbo- ra SZDL Stane Sotlar. Pri spre- jemu in poznejšem razgovoru pa so bili še predsednik Okrajnega strelskega odbora polkovnik in narodni heroj Fanc Rojšek, za- tem člani okrajnega strelskega odbora podpolkovnik Franc Simo- nič, Drago Cater, Ivan Cokan, Ivan Putnik in drugi. Predsednik Strelske zveze Ju- goslavije se je predvsem zanimal za delo strelskih organizacij na območju našega okraja. Zato je že ta in naslednji dan obiskal ne- kaj odborov in prisostvoval nji- hovim sejam, Andrej Marine SEKRETAR KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV ZA SMARSKO OBCINO Na zadnji seji Občinskega ko- miteja Zveze komunistov za šmar- sko občino so za novega sekretar- ja izvolili inženirja agronomije Andreja Marinea, CELJSKI MUZEJ ZAPRT Zaradi obnovitvenih del na po- slopju Stare grofije so razstavni prostori Mestnega muzeja v Celju do nadaljnjega zaprti za vse obi- skovalce. POKONGRESNA KONFERENCA SZDL V ŠOŠTANJU Socialistična zveza STIČNA TOČKA vseh mišljenj v SOBOTO DOPOLDNE JE BILA V SOSTANJU POKON- GRESNA KONFERENCA OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL. MED GOSTI SE JE NADVSE USPELEGA POSVE- TOVANJA UDELEŽIL TUDI PREDSEDNIK OKRAJNEGA ODBORA SZDL JOŽE MAROLT. — V PRVEM DELU KON- FERENCE JE O POMENU PETEGA KONGRESA SZDL JUGOSLAVIJE GOVORIL PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SZDL JANKO ŽEVART; NATO JE PREDSEDNIK LJUDSKEGA ODBORA PETER ŠPRAJC ANALIZIRAL RAZVOJ IN PERSPEKTIVE GOSPODARSTVA V ŠALEŠKI DOLINI, KONČNO PA JE ŠE SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV STANE RAVLJEN OPOZORIL NA NALOGE SZDL PRI NADALJNJI KRE- PITVI KOMUNALNEGA SISTEMA. Močno razgibano politično in gospodarsko življenje v Šaleški dolini je dobilo primeren odmev tudi v razgovoru o pomenu pete- ga kongresa in o nalogah, ki ča- kajo tako politične kot ostale družbene organe pri nadaljnjem razvijanju komunalnega sistema. Pokongresna konferenca v Šošta- nju pa je pribila še eno — na- daljnji razvoj je v prvi vrsti od- visen od krepitve notranjih od- nosov, od nadaljnjega uveljavlja- nja socialistične demokracije. Za uresničevanje te naloge je dal peti kongres SZDL Jugoslavije Janko Zevart zelo koristne napotke. Del teh za- jema tudi novi statut, ki nakazuje nove oblike in metode dela, ki pa jih je treba na terenu prilagoditi in vskladiti tako, da bo Sociali- stična zveza v praksi sposobna obravnavati in reševati prav vse probleme in naloge. Socialistična zveza mora v še večji meri po- stati tribuna, na kateri se bodo stikala vsa merila in vsklajevala vsa mišljenja. Da bi delo občinske organiza- cije SZDL čim bolj prilagodili smernicam novega statuta, so na konferenci v Šoštanju med dru- gim sprejeli sklep, da naj o gra- divu petega kongresa razpra:Vlja- jo tudi pri krajevnih organizaci- jah SZDL. Spremembe, ki jih na- kazuje novi statut, tako glede sekcij, podružnic in podobno, pa naj bi vskladili s potrebami in zahtevami terena do konca letoš- njega leta. Seveda vse to po te- meljiti razpravi z vsemi člani. Kot vse kaže tu ne bodo po- trebne bistvene teritorialne spre- membe krajevnih organizacij SZDL. Res je, da dela v tej ob- čini še nekaj organizacij, ki se po številu članov ne morejo preveč ponašati, kot v Cirkovcah, Belih vodah, Zavodnji itd.; res pa je tu- di to, do te organizacije zajemajo večja območja, zaradi česar bi ne kazalo že tako velike organizacije teritorialno še povečati. V dose- danjem obsegu bodo ostale tudi organizacije v večjih krajih, kot so Velenje in Šoštanj. Edina spre- memba v teh primerih bo nastala z ustanovitvijo podružnic. Sicer pa bodo tudi o tem razpravljali in odločili člani sami. Velik korak naprej si v šoštanj- ski občini obetajo od formiranja sekcij, v katerih bodo državljani sodelovali ne le zaradi organiza- cijske discipline, kot bolj po svo- jih nagnenjih. Sekcije pa naj bi pripomogle še k temu, da bi se aktivnost organizacij močno po- večala. Odgovorna naloga čaka odbore še pri povečanju števila članov. Po dosedanjih podatkih zajemajo organizacije SZDL v šoštanjski občini 83 % volivcev. Da se da za povečanje števila članov še dosti napraviti, so potrdili tudi primeri, ko so nekatere organizacije po- vabile na razgovor vse tiste dr- žavljane, ki še doslej niso našli mesta med člani SZDL. Drugod spet, pa sta se te naloge lotila predsednik in tajnik krajevne or- ganizacije, ki sta obiskala vse ne- člane in se z njimi temeljito po- govorila o vzrokih, zakaj so še doslej ostali zunaj organizacije, ki stoji prav tako na čelu skupnih stremljenj za graditev lepšega in boljšega življenja. M. B. SZDL - GONILNA SILA V KOMUNI v soboto je bila v Laškem ob- činska konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi, ki sta se je razen številnih delegatov udele- žila tudi ljudski poslanec s tega območja tov. Jakob Zen in sekre- tar Okrajnega odbora SZDL Sta- ne Sotlar. Najprej je o aktualnih proble- mih kraja in o nalogah organiza- cij Socialistične zveze govoril predsednik občinskega odbora SZDL za Laško tov. Ljubo Zelič. Dejal je, da si Socialistična zveza mora z vsemi močmi prizadevati, da bodo prebivalci občine sodelo- vali pri določanju in uveljavlja- nju politike ljudskega odbora in organov samoupravljanja. Le tako bo možno razvijati široko druž- beno kontrolo na vseh področjih aktivnosti v komuni. Trenutno deluje v občini 9 osnovnih orga- nizacij Socialistične zveze, ki si- cer združujejo določena naselja, vendar je tov. Zelič menil, da bo o orgaлizacijski obliki moralo od- ločati mnenje članov SZDL in pa praktične zahteve. Saj je gotovo, da morajo tudi krajevne organi- zacije kot politična enota delovati v mejah gospodarsko zaključenih enot. Podrobno je govoril tudi o novi obliki — podružnicah kra- jevnih organizacij. Te se bodo formirale le po potrebi. Podobno : velja tudi za sekcije, ki pa bodo imele drugačno vlogo. Ustanovili jih bodo na pobudo posameznih potreb ali na zahtevo članov. Po- membno pa je, da bodo v sekci- jah delovali ljudje, ki se za neko področje dela živo zanimajo in ' prav to bo pomen sekcij in nji- hovo dejavnost okrepilo. Tov. Ze- lič je natanko analiziral pomen in vlogo sekcij, pri tem pa dejal, da bi bilo neprimerno, če bi sek- cije skušale prevzeti vlogo kate- rekoli družbene organizacije, ki na nekem področju dela. Nato je govoril še predsednik Občinskega ljudskega odbora La- ško, ki je preprosto analiziral vse najvažnejše gospodarske proble- me laške občine. Zlasti govor tov. Brinovca je sprožil živahno raz- pravo, ki je zajela vsa področja gospodarskega in javnega delo- vanja v žalski občini. V razpravi je sodeloval tudi ljudski poslanec Jakob Zen, ki je pohvalil prizadevanje Laščanov, da bi si ustvarili boljše in trdnej- še pogoje za nadaljnji razvoj ob- čine. Istočasno pa je opozoril, da problemi, ki se vedno znova po- javljajo in ki so v določenih ob- dobjih lahko silno pereči, ne po- menijo slabost — niti na sploh, niti v laški 'Občini. Ti problemi so rezultat napredka, rezultat vedno novih nalog in ciljev, ki si jih postavljamo in ki jih skušamo uresničiti. Da je v Laškem enako, pomeni samo. da Laško ni ostalo zadaj, da diha in se razvija sklad- no s splošnim razvojem. VREMEV NASLEDNJIH DNEH Prevladovalo bo lepo vreme. Pomembnejše, toda kratkotrajne nevihtne padavine se pričakujejo okrog 30. junija in zlasti okrog 5. julija. — Do 5. julija bo zelo vroče, po 5. juliju pa hladneje. V nedeljo, 3. julija bo za Dan borca in ob petnajsti ob- letnici osvoboditve Zveza borcev občine Slovenske Konjice odkrila na Pohorju pod Roglo pet spomenikov borcem, ki so padli v NOV. SPORED SVEČANOSTI NA ROGLI v nedeljo, 3. julija ob 5. uri — odhod skupin iz Zreč in Vitanja proti Rogli, ki bodo spotoma odkrile posamezne spomenike; ob 7. uri — skupina iz Zreč bo odkrila spomenik pri Zgor- njem Vidmarju nad Resnikom; ob 7.30 — bo ista skupina odkrila spomenik na Resniški planj'i; ob 8.30 — zreška skupina bo odkrila spomenik na Konjiški planji; ob 9. uri — skupina iz Vitanja bo odkrila spomenik na Vi- tan j ski planji; Obe skupini in ostali udeleženci se bodo zatem zbrali na ravnici med kočo pod Roglo in razglednim stolpom, kjer bo tale spored: od 7.30 do 8.45 — naipad na Viitanjsko planjo. Izvedli ga bodo pripadniki predvojaške vzgoje iz Maribora; ob 10.20 — p^rihod skupin iz Zreč in Vitanja na osrednji pri- reditveni prostor; ob 10.30 — začetek glavne svečanosti, na kateri bo govoril in odkril spomenik na Rogli tov. Mitja Ribičič-Ciril. Rudarjem naš pozdrav in čestitka Tretji julij je praznik slovenskih rudarjev. Letošnje praznovanje rudarskega praznika sovpada z dne- vom borca, hkrati pa dobiva ob desetletnici delavskega samo- upravljanja še pomembnejše obeležje. Prav zato pomeni ta praznik še večjo spodbudo ne le za izpolnjevanje proizvodnih nalog, temveč v enaki meri tudi za nadaljnjo krepitev in uveljavljanje organov delavskega samoupravljanja. Koristne napotke za nadaljnje delo pa je dal tudi peti kongres Socia- listične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Ob prazniku želimo rudarjem, da bi dosegli še večje uspehe tako v proizvodnji kot v skrbi za delovne in živ- ljenjske pogoje. Srečno! CELJSKI TEDNIK — STEV. 26 — 1. julija 1960 JAVNA RAZPRAVA O kulturnem centru v Celju Ce sodimo po delu, ki ga je že doslej izvršil, zlasti pa zastavil svet za kulturo pri občinskem ljudskem odboru v Celju, potem je gotovo, da dobiva razprava o gradnji kulturnega središča v Ce- lju vse bolj jasno obliko. Tako je poseben odbor pri svetu zbral vse dosedanje predloge in zamisli glede kulturnega centra v Celju ter jih uredil v posebno anketo, ki jo je te dni dal v pretres vsej naši javnosti. Odbor pričakuje in prosi, da bi vsi forumi in posa- mezniki, ki se kakor koli zanima- jo za ureditev takega središča v celjskem mestu, temeljito pro- učili anketo, ali bolje rečeno do- sedanje predloge in zaradi čim boljše rešitve problema prispeva- li še svoja mnenja. Odbor pri svetu za kulturo jih bo zaradi od- merjenega časa sprejemal naj- pozneje do desetega julija. Na osnovi zbranega materiala bo dal svet za kulturo pristojnim orga- nom tudi ustrezne predloge za se- stavo gradbenega programa za gradnjo kulturnega centra v Ce- lju. Po doslej zbranem gradivu, ki je dano tudi v razpravo, naj bi imel bodoči kulturni center v Ce- lju trojno funkcijo: kultumo-iz- obraževalno, družabno in funkci- jo upravnega središča družbenih organizacij. Kulturno izobraževalni center pa naj bi po dosedanjih predlo- gih obsegal: dve predavalnici s kapaciteto do 30 oziroma od 70 do 80 slušateljev, obe urejeni za najsodobnejši avdiovizuelni povik, nadalje knjižnico, čitalnico s ka- paciteto nad 50 mest, galerijo ter do šest prostorov za glasbeno de- javnost. Pri razporeditvi in gra- ditvi teh prostorov naj bi upo- števali vse zvrsti od godbe na pi- hala, orkestra pa tja do pevskih zborov itd. Ti prostori naj bi bili urejeni tudi tako, da bi bil v njih možen komorno glasbeni nastop. Vsi ti prostori naj bi imeli še ustrezne stranske prostore, sani- tarije in podobno. Kulturno izobraževalni del pa bi moral posebej služiti tudi pio- nirjem. Zato naj bi obsegal še pionirsko knjižnico, pionirsko či- talnico, več učilnic za tehnično vzgojo, za pouk tujih jezikov, za likovno vzgojo, za izrazno plesno vzgojo, za dramatiko itd. Ta del pa naj bi zajel še lutkovno gle- dališče. Po dosedanjem predlogu naj bi imel tako imenovani družabni del kulturnega centra: veliko dvora- no za 1800 do 2000 mest, ki bi naj bila primerna za zborovanja, plese, koncerte, tehnične razsta- ve, športne prireditve itd. Tu naj bi zgradili še kino dvorano ž 800 sedeži, nadalje letni kino, v ka- terem pa bi lahko imeli še druge nastope, zraven tega pa še klub- ske prostore in nazadnje bife z vrtom. Upravno središče pa naj bi za- jelo pisarne in sejne sobe druž- benih organizacij ter primerno stanovanje za hišnega upravite- lja. Vabimo prebivalce celjskega mesta in občine, da sodelujejo v razpravi o bodoči ureditvi kultur- nega centra in da z dobronamer- nimi predlogi pomagajo pri reše- vanju skupnega problema. Redni vlaki NA OBSOTELJSKI PROGI V okviru proslav na čast dne- va borca bodo imeli v ponede- ljek, 4. julija ob desetih dopoldne v Šmarju pri Jelšah pomembno slavje. Ta dan bo namreč pripe- ljal v Šmarje prvi vlak iz Kum- rovca po novozgrajeni obsotelski progi. Od 5. t. m. dalje pa bo na odseku Kumrovec—Stranje vzpo- stavljena redna vlakovna zveza. BRODNIK — IMA ZE POTNI LIST ZA RIM Na mednarodnem atletskem mi- tingu v Sarajevu je član AD Kla- divarja JOŽE BRODNIK zbral v deseteroboju 6.759 točk. S tem rezultatom je za 9 točk prekora- čil olimpijsko normo. Tako je iz- polnil tudi pogoj za udeležbo na letošnji rimski olimpijadi. V zadnjem tednu po domovini Petek, 24. junija DRUGI DAN zasedanja Ljudske skup- ščine Slovenije so sprejeli zakone o ustanovitvi visoke šole za telesno kul- turo v Ljubljani, višje pomorske šole v Piranu ter višje agronomske, višje stomatološke in višje pravne šole v Ma- riboru. Sobota, 25. junija NA RAZŠIRJENEM PLENUMU CK LM Slovenije so po referatu Francka Mir- tiča govorili o nekaterih problemih te- lesne kulture in o nalogah Ljudske mla- dine. V LJUBLJANI se je sestal odbor za proslavo 20-letnice revolucije. Pod pred- sedstvom Janeza Hribarja so razpravljali o načelih proslave v prihodnjem letu, zraven tega pa so izvolili tudi nekatere komisije za posamezna delovna področja. Nedelja, 26. junija V VUKOVARU so na veličastnem mi- tingu počastili 40-letnico drugega kon- gresa Komunistične partije Jugoslavije. Med udeleženci proslave je bil tudi tov. Franc Leskošek-Laka. iPonedeljek, 27. junija V POČASTITEV DESETE OBLETNICE delavskih svetov so bile po vsej državi, v kolektivih in pri ljudskih odborih slavnostne seje, na katerih so govorili o razvojni poti organov delavskega sa- moupravljanja. Torek, 28. junija V BEOGRADU se je začel kongres sindikata grafičnih delavcev Jugoslavije. Ugotovili so, da so podjetja grafične industrije povečala proizvodnjo za 46 %. Povečala se je tudi izdaja časopisov za 59 %. Letos so se sindikatu grafičnih delavcev pridružili novinarji. Tako se je število članov povečalo na 37.105. Sreda, 29. junija NA ZASEDANJU ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE so odobrili poročilo o gi- banju gospodarstva v prvih štirih mese- cih letos. V tej zvezi pa so sprejeli kot najvažnejši nalogi sklepa o uravnoveše- nju proizvodnje in potrošnje ter o ustva- ritvi večjih rezerv na vseh področjih. Na dnevnem redu je bila še obrazložitev zakonov o združevanju in poslovnem so- delovanju v gospodarstvu in o službi za zaposlovanje delavcev. Občina, težišče vse dejavnosti MISLI PO POKONGRESNI KO NFERENCI SZDL V ŠENTJiJi^^ »Za nas je važno to, da govori- mo o prohlemih tam, kjer se po- javljajo, ne pa, da pred njimi za- piramo oči... Lahko bi rekli, da so te besede predsednice Občin- skega odbora SZDL v Šentjurju, tov. Francke Bogataj veljale na pokongresni konferenci kot moto vsega njenega nadaljnjega poteka. Udeleženci so se namreč jasno in odločno pogovorili o vseh nalo- gah, ki jih čakajo, pa ne samo na političnem področju, temveč tudi v gospodarstvu. Četudi so že na občinski kon- ferenci sprejeli določene zaključ- ke o praktičnem izvajanju smer- nic in novega statuta Socialistič- ne zveze delovnega ljudstva Ju- goslavije, so vendarle osvojili tudi priporočilo, po katerem bodo omogočili vsem članom, äa se s tem gradivom spoznajo in da pri- lagodijo svoje delo kongresnim ■ smernicam. Pri tem pa jih bo vo- \ dilo načelo — krepiti materialne ; osnove komune in doseči še večje ' uspehe na področju družbenega j upravljanja. Pa še nekaj — de- . centralizacija komunalnega siste- '[ ma ne more ostati na pol pota, iti mora naprej v cilju še večje okrepitve občine. Nič manjša na- loga pa jih ne čaka pri uveljav- ljanju krajevnih odborov, ki pre- vzemajo naloge stanovanjskih skupnosti. Tu gre za bistveno vse- binsko spremembo, saj postajajo krajevni odbori z novimi naloga- mi važen člen v mehanizmu druž- benega upravljanja. Ta preorien- tacija pa nakazuje pot, po kateri se bodo morali krajevni odbori čim bolj osamosvojiti tudi v fi- nančnem pogledu. Kako daleč sega delovno pod- ročje Socialistične zveze delovnih ljudi je pokazal tudi referat pred- sednika občinsk. zbora proizvajal- cev inž. Najžarja. Hkrati s tem pa so se v svetli luči pojavile še na- loge Socialistične zveze, kot mo- bilizatorja za dosego še večjih uspehov. Alpos in Lesno podjetje sta na najboljši poti. Zlasti lepe perspektive pa se obema podjet- jema odpirajo po rekonstrukciji. Medtem, ko so v Alposu na za- četku druge faze obnovitvenih del, pa pripratljajo v Lesnem podjetju poleg ostalega tudi ure- ditev obrata za izdelovanje veza- nih plošč. Težji problemi se skri- vajo v obrti. Dejstvo, da se iz leta v leto manjša števUo zasebnih obrtnih obratov, narekuje socia- lističnemu sektorju, da pristopi z večjo vnemo (in seveda z nejšimi sredstvi) k ustanavlj^^^. svojih obrtnih delavnic. Pa ne jî mo proizvodnih, tudi na usly^ nostno dejavnost ne bodo sjt^ pozabiti. Na to predvsem ne/ V kmetijstvu bo treba z у^, večjo odločnostjo osvojiti načei^ da je perspektiva proizvodnje ^ živinoreji in sadjarstvu. Vse osIq, le panoge bo treba tema duetu, podrediti. Več doslednosti jih ka pri podpisovanju in zlasti pri izpolnjevanju pogodb o pro, izvodnem sodelovanju med ктие. tijsko zadružno organizacijo ц proizvajalci. Kmetijske zadrug, po bodo morale posvetiti več skr. bi organiziranju lastnih proiz. vodnih obratov. Zadruge in po. sestva so v zadnjem času pre. Inž. Najžar vzele v zakup okoli 150 ha zemlje, prav toliko pa bi jo še lahko, če bi bili tudi ekonomski računi za tak prevzem utemeljeni. Kmetij- ska gospodarstva so dobro delala, lahko pa bi še boljše, če bi imela na razpolago več lastnih sredstev. Resna ovira na poti še večjih proizvodnih uspehov pa je silna razdrobljenost parcel. Zato je zahteva po čim prejšnji aronda- ciji zemlje več kot utemeljena. Občina Laško praznuje svoj praznik Letošnje praznovanje občinske- ga praznika v Laškem bo združe- no s praznikom dneva borca in dneva rudarjev. Istočasno pa bo- do počastili še 90-letnico najsta- rejšega gasilskega društva v Slo- veniji — prostovoljnega gasilske- ga društva v Laškem. Na čast vseh teh praznikov so pripravili bogat spored pri- reditev, ki se bo začel že v so- boto, 2. julija ob petih popoldne s slavnostno sejo Občinskega ljudskega odbora. Dve uri zatem se bo k slavnostnemu zasedanju sestal upravni odbor prostovolj- nega gasilskega društva. Zvečer ob osmih pa bo v dvorani Parti- zana akademija, na kateri bosta poleg ostalih sodelovala prvaka ljubljanske Opere Vilma Buko- vec in Vlado Korošec. Zvečer bo na Starem gradu še kres in og- njemet. V nedeljo, 3. julija bo budnica že ob petih. Po sprejemu gostov na železniški postaji pa se bo ob pol devetih začel mimohod gasil- skih enot in predstavnikov de- lovnih kolektivov ter društev. Ob devetih bo na nogometnem igri- šču nastop gasilskih enot ter raz- vitje prapora laških gasilcev. Ob treh popoldne bo nogometni tur- nir za prehodni pokal Občinske- ga ljudskega odbora, zvečer ob šestih pa ples na vrtu hotela »Sa- vinje« ter v dvorani gostišča »Hum«. V ponedeljek, 4. julija se bodo že ob osmih pomerili strelci z malokalibrsko puško za prehodni pokal Občinskega odbora Zveze borcev. Ob devetih bo šahovski turnir sindikalnih moštev za pre- hodni pokal Občinskega sindikal- nega sveta, ob enajstih pa krož- ne dirke z mopedi. Popoldanski program predvideva začetek par- tizanskega napada na Laško ob 17. uri in sprejem ter partizanski miting ob šestih na vrtu hotela »Savinja«. POGLED PO SVETU Močno odmeven je bil govor, ki ga je imel preteklo sredo Hru- ščev v Bukarešti na kongresu ro- munske delavske stranke: ZDA so krive za pariški neuspeh. To- da SZ ne bo nehala opozarjati na potrebo, da je treba skleniti sporazum o splošni razorožitvi in mirovno pogodbo z Nemčijo. SZ je proti hladni vojni, s katero kujejo dobičke imperialisti. Voj- na ni neizogibna, čeprav impe- rializem še obstoji. V tem pogle- du je treba na Leninove teze o imperializmu gledati ustvarjalno, kajti mnogo pojavov je, ki jih Lenin še ni mogel upoštevati, ker jih ni bilo. Razumeti je treba le položaj, ki je zdaj, razumeti stvarno razmerje sil. Tu je orga- nizacija delavskega razreda v ka- pitalističnih deželah, široke mno- žice so za mir, mnogo držav se zavzema za mir in končno, tu je SZ in vrsta socialističnih držav. »Samo norci se lahko ogrevajo za novo svetovno vojno, kar pa se tiče zdravih, morajo razumeti, kakšne usodne posledice bi ime- la nova vojna.« Se več odmeva je imela Eisen- howrova pot po Daljnem vzho- du. Bil je na Filipinih, na Ko- reji, na Formozi in na Havajih. Poročila pravijo, da je ta njego- va inšpekcija sicer ugotovila zgo- ščen niz vojaških oporišč, ugoto- vila pa tudi, da vojaške posadke še ne pomenijo, da so za ZDA dr- žave, preprežene z ameriškimi oporišči. Kaj je končno pomenil rimski limes, ko so ljudstva od Dacije do Albiona terjala spre- membo razmer, ki jih je hotel ko- mandirati rimski imperij? Tudi stebri varnosti »svobodnega sve- ta« niso več stebri, če mimo njih dere ljudska volja, drugačna od tiste, ki je prevevala pobožnega pokojnega Dullesa. Ratifikacija obrambnega pakta z Japonsko se je sicer izvršila, na skrivaj, s po- močjo tajne policije, toda na Ja- ponskem zoper ratifikacijo de- monstrira s štrajkom šest mili- jonov ljudi. In kaj terjajo japon- ski socialisti in domoljubi: odpo- ved pakta z ZDA, dezatomizacijo tihomorskega področja, evakua- cijo ameriških oporišč in norma- lizacijo odnosov s Kitajsko, torej vse tisto, na čemer sloni Dulle- sova in Eisenhowrova zunanja politika in njun boj zoper »sve- tovni komunizem«, ki bi ga z orožjem rada fizično uničila. Zadnji Herterjev govor o ame- riški zunanji politiki je po vsej pravici našel zgovorne kritike ce- lo na ameriški celini: ZDA niso znale prilagoditi svoje diploma- cije in strategije novim časom in perspektivam in so zato izgubile politični prestiž. Eisenhowrova blamaža na Japonskem, pravijo, je za ameriško politiko več kot resna zadeva, zelo zgovorna stvar. Tudi na Filipinih, na Koreji in na Taivanu je Eisenhower lahko spoznal, da nacionalne koristi azijskih držav in ljudstev ne so- vpadajo z ameriško politično, vo- jaško in ideološko strategijo. Iz ZDA se je vrnil Franc Jožef Strauss, zahodno nemški obramb- ni minister. Njegovi razgovori z ameriškim kolegom Gatesom so potekali v duhu Dullesove politi- ke. Zadeva Eichmann bo menda spravljena s sveta, ko se bosta sestala Frondizi in Ben Gurion. Res je vprašanje svetovne mora- le, če se Argentina zavzema za vojnega zločinca. Ce je že spre- jemala leta 1945 vojne zločince iz vsega sveta, naj bi to zdaj pred svetom kakorkoli opravičevala, ne pa, da iz pravice azila dela zdaj problem. Varnostni svet pri OZN je ob zadevi Eichmann pre- stal preizkušnjo, vendar ne brez škode. V Francijo je prispel Ahmed Boumendjel, pooblaščenec začas- ne alžirske vlade, na pogajanja z de Gaullom. To je tretji odmev- ni dogodek preteklega tedna. Ce bodo pogajanja zakopala bojno sekiro v Alžiru, bo to zares pre- cej spremenilo celo svetovni po- ložaj. Pogajanja se vrše v naj- večji tajnosti in imajo prelimi- naren značaj. Pristaši obeh strank se trudijo, da bi podprli razgovore. T. O. Vec stikov s člani - VEČJA AKTIVNOST PRI DELU S PLENUMA OBČINSKEGA ODBORA ZB V CELJU Z namenom, da bi analizirali delo osnovnih in krajevnih orga- nizacij Zveze borcev na območju celjske občine v času priprav na bližnje praznike — Dan borca, Dan vstaje slovenskega ljudstva, praznik mesta Celja — je bil ko- nec preteklega tedna pod vod- stvom sekretarja Občinskega od- bora Zveze borcev RIKA PRE- SINGERJA razširjeni plenum te- ga odbora. Ce odštejemo nera- zumljivo odsotnost zastopnikov organizacij ZB z Otoka in Škofje vasi, potem je treba dati prizna- nje vsem ostalim, ki so se posve- tovanja udeležili v zares lepem številu. Čeprav so uvodne besede sekre- tarja Rika Presingerja kritično ocenile izvajanje nekaterih nalog, pa je poznejša razprava navzlic vsemu potrdila solidno delo os- novnih organizacij. Toda, ker je bil plenum sklican z namenom, da kritično oceni dejavnost, naj se tudi v tem poročilu zadržimo pri nekaterih nasvetih, ki jih bo- do morale organizacije v prihod- nje upoštevati v še večji meri. Vzrok za pomanjkljivo izvajanje nekaterih nalog tiči v dejstvu, da so odbori osnovnih organizacij Zveze borcev premalo storili za tesnejšo povezavo s člani. Ker te povezave čestokrat ni, so člani tudi slabo seznanjeni z ugodnost- mi, ki jim jih nudijo zakoniti predpisL Tu pa tiči še vzrok pre- majhne aktivnosti organizacij. Gotovo je namreč to, če bi člani čutili do svoje organizacije več navezanosti, potem bi se v njej še bolj udejstvovali. Določene sla- bosti iz dela organizacij pa se ka- žejo še v tem, da premalo vztraj- no in odločno zahtevajo reševanje nekaterih pravic bivših borcev, med katere spada na prvo mesto stanovanjsko vprašanje. Zato bo morala organizacija Zveze bor- cev najti več stikov ne samo z ljudskim odborom, temveč tudi z vsemi organi delavskega samo- upravljanja, kajti tudi ti so kot družbeni organi odgovorni za re- ševanje tistih problemov, ki se tičejo zaposlenih borcev. Razprava pa je potrdila tudi to, da je majhen zastoj pri delu na- stal po reorganizaciji osnovnih odborov, zlasti pa po združitvi manjših organizacij v večje. Za- radi te preosnove je ostalo nereše- nih več vprašanj, kot neurejeni spiski članov, neurejeni arhivi sploh in podobno. Hvaležna je bila ugotovitev, da n. pr., osnov- na organizacija Zveze borcev v Gaberjih usmerja svoje delo pre- ko aktivov Zveze borcev v tovar- nah. Težko razumljive pa so bile besede udeleženca konference iz Štor, ki je med drugim dejal, da pa takšnega aktiva ne morejo po- novno oživeti v tamošnji žele- zarni!? OGLAŠUJTE V CELJSKI TEDNIK! Za občinski praznik občine Laško, 90. obletnico obstoja PGD Laško, rudarski praznik in Dan borca, 2., 3. in 4. julija 1960, ki jih proslavljamo ob 15. obletnici osvobojenja domovine in ob 10. obletnici delavskega samo- upravljanja, prav iskreno čestitajo vsem svojim članom in občanom: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINSKA GASILSKA ZVEZA Laško K gornji čestitki se pridružujejo: RUDNIK RJAVEGA PREMOGA LAŠKO INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV »VOLNA« LAŠKO PIVOVARNA LAŠKO TOVARNA LESNE GALANTERIJE RIMSKE TOPLICE ZAVOD ZA REHABILITACIJO INVALIDOV ZDRAVILIŠČE LAŠKO TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA« LAŠKO KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO KMETIJSKA ZADRUGA RIMSKE TOPLICE KMETIJSKA ZADRUGA JURKLOŠTER KOMUNALNO PODJETJE »KOMUNALA« LAŠKO GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK« LAŠKO ELEKTRO PRENOS — OBRAT LAŠKO HOTEL »SAVINJA« LAŠKO GOSTIŠČE »HUM« LAŠKO GOSTINSKO PODJETJE RIMSKE TOPLICE KOVAŠKO KOLARSKA DELAVNICA LAŠKO OBRTNO PODJETJE »MESO« LAŠKO PEKARNA LAŠKO LESOSTRUGARSTVO LAŠKO CELJSKI TEDNIK — STEV. 26 — 1. julija 1960 Ali je za dekleta dovolj poskrbljeno posredovalnica za delo v glov. Konjicah je 229 mla- dinkam in mladmcem, ki so v letošnjem šolskem letu za- Itljučili šolsko obveznost po- stavila v obliki ankete vpra- šanje, kam se bodo odločili za svojo nadaljnjo pot v živ- ljenju. Pri tem je zanimivo to, da jih je le slaba polo- vica prišla do zadnjega raz- reda, drugi pa so ostali že v prejšnjih razredih, anketa pa je zajela prav vse šole na področju občine. Okoli 100 vprašanih ali 42 odstotkov je povedalo, da so se odločili za učenje raznih poklicev v obrti, trgovini, industriji itd. 'ia številka je vsekakor v skladu z razpo- ložljivimi učnimi mesti v podjetjih in pri zasebnih obrtnikih, ki so jih prijavili za letošnje leto. Vendar pa preseneča, da je razpisanih le okoli 10 odstotkov mest za žensko mladino, ostala pa za fante, medtem ko je od skup- nega števila tistih, ki so za- ključili šolanje okoli 40 od- stotkov deklet. Med učnimi mesti, ki so predvidena za dekleta пвкако prevladuje- jo za njihove klasične po- klice kot na primer šivilje, trgovke in frizerke, v drugih panogah pa jih skoraj ni za- slediti. Iz tega torej lahko zaključimo, da bo težko iz- popolniti vsa prosta učna mesta, da pa bo kljub temu ostalo precej deklet, ki ne bodo mogla iti v uk. Tudi industrijska podjetja bodo večinoma vzela le fante, po- sebno kovinska. Tu se vča- sih vsiljuje vprašanje, če ne bi mogla tudi dekleta posta- ti strugarke, ki bi dolale pri sodobnih stružnicah, ki ne zahtevajo fizično težkega de- la, a bolj precizno delo. Raz- pis industrijske rudarske šo- le v Zagorju, ki je bil ne- davno objavljen namreč že predvideva, da bodo v šolo za obratne električar j e in ne- katere druge poklice letos vzeli tudi nekaj deklet. Mor- da bi se nekaj podobnega da- lo doseči tudi v ostalih go- spodarskih panogah. Od ostalih se jih je največ odločilo za nadaljnji študij ekonomskih in drugih sred- njih šolah. To pove, da se je na gimnaziji, učiteljišču, več kot dve tretjini mladih ljudi, ki so končali obvezno šolanje odločilo, da si v raz- nih oblikah pridobijo nadalj- njo strokovno in šolsko iz- obrazbo. Med vprašanimi je kakih 17 odgovorilo, da bpdo osta- li doma na posestvu svojih staršev. Ta številka je do- kaj nizka, toda v primerja- vi s tem, da naj bi tudi bo- doči kmetovalci imeli vsaj nižjo, če že ne srednjo kme- tijsko šolo, je pa tudi zado- voljiva. Uspešna bilanca Občina Laško, čeprav je bila v primerjavi z ostalimi močnejšimi sosednimi občinami malo po- membna, se v zadnjem času že močno uveljavlja. Na domačem tržišču je močno povpraševanje po kvalitetnem la- škem pivu in izdelkih tekstilne tovarne »Volna«, tuje tržišče pa se zanima predvsem za izdelKe tovarne lesne galanterije v Rim- skih Toplicah. K pomembnejšim podjetjem — kot so rudnik rjavega premoga v Rečici, tekstilne tovarne »Vol- na«, pivovarna in tovarna lesne galanterije — se je v letošnjem letu pridružilo še novoustanov- ljeno komunalno podjetje, ki že posega s svojimi dejavnostmi v reševanje komunalnih proble- mov — gradnja vodovodov, elek- trifikacija in podobno. Zelo pereč problem je bila v Laškem preskrba z dobro pitno vodo, saj je dnevna poraba vode v pivovarni preko 500 m^, podob- no pa je tudi pri »Volni«, mesar- skem podjetju, gostinskih podjet- jih in v zdravilišču. Občinski ljudski odbor Laško je temu vprašanju posvečal vso pozornost, zaradi pomanjkanja sredstev pa bodo uresničili zami- sel o novem vodovodu šele letos. Za gradnjo vodovoda Rimske To- plice—Laško so prispevala znat- na sredstva iz svojih razpoložlji- vih skladov podjetja. Pred kratkim so dogradili vo- dovod Smohor—Huda jama—La- ško, ki je pomemben za preskr- bo prebivalstva z dobro pitno vo- do. Tudi ta vodovod je terjal pre- cejšnja sredstva. Vzporedno z gradnjo vodovod- nega omrežja rešujejo v Laškem tudi ostala komunalna dela, od katerih zavisi nadaljnji razvoj gospodarstva in turizma. Elektrifikacija naselij stopa v zaključno fazo in je bilo v te na- mene v zadnjih petih letih upo- rabljenih brez prispevkov obča- nov preko 17 milijonov dinarjev. Tudi ulična razsvetljava po me- stu je bila v zadnjem času ob- novljena. Stanovanjski problem je bil v Laškem nerešljivo vprašanje, ka- že pa, da se bo stanovanjska sti- ska le malo ublažila, ker v La- škem pMDsvečajo kar največ pozor- nosti gradnji novih stanovanj. Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš je dal v lan- skem in letošnjem letu na razpo- lago vsa svoja sredstva za stano- vanja in izdal preko 85 milijo- nov posojil v te namene. Tako bodo samo letos zgradili 56 dru- žinskih stanovanj, precej pa tudi privatniki. Spričo tega, da vseh stroškov, ki so nastali z gradnjo že nave- denih komunalnih oojektov, ne bi prenesel proračun občine, so precejšen del potrebnih sredstev prispevala podjetja iz svojih skla- dov. Tako so pri reševanju pere- čih problemov občine biU soude- leženi prvič v zgodovini tudi de- lavski sveti, ki so pravilno do- umeli potrebe, čeprav bi sred- stva morda bili rabili tudi v pod- jetju. Občina Laško namerava v bo- doče posvetiti še več skrbi raz- voju turizma, tako da si bo La- ško ustvarilo tisti sloves, kot ga je uživalo pred vojno. V Laškem so obnovili hotel »Savinja«, s či- mer so pridobili 18 ležišč. S tem, ko se je zdravilišče preusmerilo zgolj na rehabilitacijo invalidov, je Laško glede turizma precej prikrajšano, vendar kaže, da bo- do izpad tujskih sob v prihodnje nadomestili z novo opremljenimi sobami. Trenutno je v Laškem in Rimskih Toplicah — brez kapa- citete zdravilišč — 208 ležišč, ki so v sezoni vsa zasedena. Prav tako pa čutijo potrebo, da za nadomestilo sedanjega go- stišča »Jium« postavijo na istem mestu nov hotel, ki bi zadostil potrebam razvijaj>očega se turiz- ma Dvig kmetijstva se močno od- raža v letošnjem družbenem pla- nu in če zasledujemo uresničitev načrtov s področja kmetijske proizvodnje, potem moramo v prvi vrsti oceniti delo kmetijskih zadrug kot nosilcev načrtnega de- la in usmerjanja v kmetijske proizvodnje. Načrtno usmerjanje kmetijske proizvodnje preko proizvodnega sodelovanja, kreditiranja, kontra- hir an j a in drugih oblik sodelo- vanja, predstavlja čedalje bolj pomembno, če ne najvažnejšo dejavnost kmetijskih zadrug. Mnogo več pa, bi napravili, če bi v vseh kmetijskih akcijah sode- lovali kmetijski strokovnjaki. Trenutno namreč ni zaposlenega v kmetijskih zadrugah niti enega kmetijskega strokovnjaka. Temu vprašanju sicer posvečajo pozor- nost, vendar bodo do prihoda teh kadrov zadruge primorane še če- stokrat iskati strokovno pomoč drugod. Pokongresna konferenca SZDL v Šmarju pri Jelšah V sredo je bila v Šmarju pri Jelšah pokongresna konferenca Socialistične zveze, na kateri so se razen članov občinskega od- bora SZDL zbrali tudi predstav- niki vseh ostalih družbenih in političnih organizacij, ljudskega odbora itd. Med gosti sta se po- svetovanja udeležila še ljudski poslanec tega območja VINKA SIMONIC in sekretar Okrajnega odbora SZDL STANE SOTLER. Po poročilih sekretarja Občin- skega odbora SZDL MILANA CREPINSKA, nadalje podpred- sednika občine LOJZETA KRIV- CA in predsednika Občinskega odbora SZDL FRANCA ZUPAN- CA se je razvila zelo živahna raz- prava, v kateri so nakazali vrsto problemov, zlasti gospodarskega značaja, ki jih bo treba rešiti v kratkem. Zraven tega pa jih ča- kajo tudi nekatere organizacijske naloge, ki jih nakazuje novi sta- tut Socialistične zveze. TRGOVINE V CRETU NE BODO UKINILI Trgovsko podjetje »Rio« je predlagalo Svetu za blagovni pro- met pri celjski občini ukinitev svoje poslovalnice v Cretu, češ, da nima dovolj prometa in je zato nerentabilna. Svet za blagovni promet je predlog odklonil, upo- števajoč željo tamkajšnjih ljudi, ki bi sicer morali nabavljati bla- go v celjskih trgovinah. NOVO POSLOPJE ZA GASILCE V Celju so začeli graditi nove prostore za poklicno gasilsko enoto. Sedanji prostori namreč ne zadoščajo p>otrebam. V novem po- slopju, ki ga gradijo ob Dečkovi cesti bodo vsi potrebni prostori, hkrati pa bo poklicna gasilska enota imela bolj odprto pot v pri- meru ipožara, ko gre za vsako sekundo. Proslava Dneva borca v celjski občini V celjski občini se bodo prosla- ve dneva borca začele nocoj ob dvajsetih v veliki dvorani Narod- nega doma, kjer bo večer parti- zanskih pesmi. V soboto, 2. julija se bo ob pol sedmih zvečer začel pri spomeniku na Slandrovem trgu promenadni koncert godbe na pihala France Prešeren. Ta dan pa se bodo začele še prire- ditve na čast krajevnega praznika v Strmcu. Ob dvajsetih bo nam- reč pri Zgankovih v Hrenovih pri Strmcu partizanski miting. V ne- deljo, 3. julija pa bodo v dopol- danskih urah razvili žastova kra- jevne organizacije Zveze borcev, po proslavi pa odprli razđtavo NOB. V nedeljo in ponedeljek bodo osnovne organizacije Zveze bor- cev organizirale več izletov v partizanske kraje. V teh dneh pa bodo povabile še partizanske vdove, matere in očete padlih borcev na tovariške razgovore. ŠE TRIJE AVTOBUSI Avtobusno podjetje v Celju je letos že nabavilo tri nove avtobu- se znamke FAP. Za te so izdali preko 45 milijonov dinarjev. V kratkem pa bodo nabavili še tri nove avtobuse iste zmamke. Zaradi težav ali navkljub velika aktivnost o žalski občini kaj radi govori- mo, da je bogata m zato navadno tudi napačno mislimo, da obči.ia za- radi tega lahko neprimerno laže re- šuje pereče probleme. Ces, kjer je denar, se da vse narediti. Tako miš- ljenje pa Žalčanom prej škoduje kot koristi. Relativno so namreč občin- ski proračuni na isti ravni. To pa hkrati pomeni, da imajo v žalski ob- čini spričo pomanjkanja sredstev še večje težave. Razvitejši kraji imajo razumljivo tudi večje potrebe. Za- radi tega je tudi vprašanje dviganja življenjske ravni v žalski občini še najbolj pereče. Saj je znano dejstvo da razen v Celju, nikjer v celjsikem okraju ni tako hude stanovanjske stiske kot prav v žalski občini. Za- nimivo je tudi, da v vsej žalski ob- čini in ne samo v 2alcu. K'ljub težavam pa v Žalcu niso vrgli puške v koruzo. Letos name- ravajo urediti dokončno družbeno prehrano v občinskem središču. Se- danji prostori so neprimerni. Enako tudi v Libojah, kjer bodo razen tega ustanovili še pekarno in uredili ne- kaj tujskih sob. Računajo tudi, da bodo letos lah- ko do kraja rešili pereče vprašanje servisnih delavnic, ki jih bodo strni- li v enem poslopju. V Zabukovci vprašanje družbene prehrane zaen- krat rešeno, tudi v Šempetru delno, kjer so uredili zaprto restavracijo za delavce Agroservisa, DES in za delavce iz kmetijskega gospodar- stva. Tudi Lesno podjetje namerava v kratkem zas voje delavce urediti manjšo restavracijo. Na Polzeli je ta problem že rešen. V Preboldu pa zaenkrat ni soglasja, tako da zade- va počiva«? Tudi pro'blem razširjevanja in usposabljanja trgovskega omrežja so odločno načeli. Občina bo najela republiški kredit v višini 50 milijo- nov dinarjev, s katerim bodo zgra- dili trgovski paviljon v Žalcu, kjer bodo opremili sodobno samopostrež- no trgovino. Delno samopostrežno trgovino nameravajo še letos uredi- ti tudi v prostorih kmetijske zadru- ge v Preboldu, v Petrovčah pa ka- že, da bo zamisel za ureditev sodob- ne trgovine propadla zaradi zasta- relih pojmovanj nekaterih domači- nov. Z letošnjimi sredstvi bodo ure- dili še eno poslovalnico na Polzeli in na Vranskem. Istočasno nameravajo izboljšati javno razsvetljavo v Žalcu in neka- terih drugih krajih. Prav tako bodo še naprej nadaljevali z elektrifika- cijo občinskega območja. Zlasti po- trebno je napeljati elektriko v Loke in del Liboj. Med najbolj perečimi problemi pa vsekakor ostane stanovanjsko vpraašnje. Stanovanj je skratka premalo za vse potrebe, občinski stanovanjski sklad pa ne zadošča za vse potrebe. Stanovanja sicer gradijo v Žalcu, v Zabukovci, v Preboldu, na Polzeli in drugih več- jih krajih, vendar bo stanovanjski problem v naslednjem letu prav ta- ko — če ne še holj pereč — kot le- tos. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delov- nih razmerij pri lesnoindustrijskem kombinatu »SA- VINJA« Celje razpisuj e naslednja delovna mesta: a) 1 KLJUČAVNIČARJA 1 KLEPARJA 1 STROJNIKA ZA LOKOMOTIVO 2 KURJAČA Z IZPITOM ter večje število delovnih mest za nekvalificirano moško delovno silo. Nadalje razpisuje štipendije za študij na nasled- njih šolah: b) 2 za Srednje tehnično šolo — lesni oddelek 3 za Ekonomsko srednjo šolo Pod točko a) je potrebna strokovna izobrazba za kvalificiranega delavca. V prošnji je treba navesti dosedanjo zaposlitev. Pod točko b) je treba priložiti življenjepis, potr- dilo o premoženjskem stanju, potrdilo o zadnjem opravljenem izpitu, izjavo prosilca, da drugje ne pre- jema štipendije in potrdilo o vpisu na šolo. Pismene prošnje je treba vložiti do 20. julija !960 na upravo podjetja lesnoindustrijskega kombinata »SAVINJA« Celje, Jurčičeva ulica št. 1. Pol ure z vprašanji med košaricami VSI so ZA! — V CELJU POTREBUJEMO SE VEC SAMOPOSTREŽNIH TRGOVIN — SAMEC NA LOVU ZA NAJBOLJŠIM SADJEM — IN NA KONCU BETIN BLUES. Pred dnevi sem obiskala samo- postrežno trgovino v Celju, ven- dar tokrat ne z namenom, da tu nakupim, marveč, da vprašam za Шпепје o takem načinu kupova- nja in prodajanja tiste, ki v njej kupujejo ali so zaposleni. Velik promet, ki ga je trgovina dosegla 2e v prvih mesecih svojega po- slovanja, je presenetil celo naz- ^ečje optimiste, saj je dnevni promet dosegel kmalu enako vi- šino kot promet v šestih špece- rijskih trgovinah, ki so še kla- vno urejene. Gospodinja Kučan Marija pravkar izbirala med vrečica- z mesom, ko sem jo vprašala kdaj kupuje v Samopostrežbi kako je zadovoljna z izbiro in kvaliteto blaga. '^Izbira je večja kakor v drugih ^'''govinah, blago je kvalitetno in cecino sveže. Kupujem tu že od novembra, ko je bila trgovina ustanovljena in sem se tako pri- vadila, da sploh ne obiskujem več ^''^ugih trgovin z živUi. Ugotovila ^^'^j da je tu malone vsak dan ^^eže pecivo. Zelo zadovoljna sem '^tii zato, ker je blago embalira- no. Pa tudi z estetskega vidika je samopostrežba neprimerno boljša kakor trgovina klasičnega tipa. - Spočetka, ko smo ča- kali, da samopostrežbo odpro, sem imela nekoliko pomislekov, če se bo ta novost tudi v Celju tako obnesla kakor drugje; no, presenetila je nad vsa pričako- vanja. — Samopostrežnih trgovin naj bo čim več in to ne le špece- rijskih, marveč tudi mesnic in drugih.est blata luknjo v steni. Družine so ponekod raje izbirale to, kar so kje že videle, kakor da bi segale po dramaturško »zaple- tenih« in vsebinsko »težkih« so- dobnejših telcstih, čeprav je tudi res, da domačih del ni na pretek, kakor tudi, da je dramskih del, ki z njimi razipolaga republiški prosvetni servis, jjremalo. A ven- darle. Dramska knjižnica pri okrajnem Svetu Svobod in pro- svetnih društev šteje 600 knjig, od katerih jih gre mesečno v pro- met okrog 100, in prihajajo ponje celo s Koroške (!), medtem ko društva nekaterih občin v našem okraju skoro ne vedo zanje! Ni brez pomena ugotovitev^ da je mentaliteta sodobnega človeka taka, da ga ne more uspavati še tako močna doza romantične za- nesenosti ali patosa, zapopadene- ga v kakšni zaprašeni dramski predlogi minulih časov — pa bo- disi, da mu jo vsiljuje poklicno gledališče ali amaterski oder. Da- našnji človek stoji na trdnih tleh morda bolj kakor so stali ljudje nekdanjih dob, zato bi bilo ne- smiselno, da bi mu meglili so- dobno stvarnost z igrami in igri- cami, ki z njo nimajo nobene zveze. Samo po sebi razumljivo pa je, da takšno stališče ne za- nika vrednosti klasičnih stvari- tev, katerih nesmrtnost odsvita tako danes kakor bo odsvitala jutri družbeno stvarnost človeške preteklosti, narobe, naši amater- sld odri bi jih morali, če le mo- goče, posredovati čim širšim kro- gom ljudi, saj je končno tudi to njih poslanstvo. Duhovni razvoj naše družbe gre v smer, v kateri se profesionalizem in amaterizem stapljata v celoto — amaterska gledališka dejavnost poklicno le izpopolnjuje. Repertoar vsakega amaterskega odra posebej bi mo- ral tedaj upoštevati osnovne vi- dike — ti pa so v umetniški vred- nosti teksta, njegovi idejno vse- binski aktualnosti in od tod v učinku, ki ga neko delo na gle- dalca ima ali pa ga nima. Vzgoja in oblikovanje duhovnih vrednot človeka je družbeno po- membna in odgovorna naloga tu- di amaterskih gledališč. Tehtni rezultati kulturno pro- svetne dejavnosti so bili dosežem naposled na pvodročju vokalne in instrumentalne glasbe. Medtem ko je bUo opaziti stagnacijo v kvantiteti zborov, pa so tisti zbo- ri, ki jih imamo, toliko kvalitet- nejši. To so potrdile tako občin- ske kakor okrajne revije, v naj- večji meri pa republiški festival. Zato ni strahu, da bi brnenje mo- torjev preglušUo petje. Za kvaili- tetno afirmacijo te panoge bo treba še nadalje vso skrb ix)sve- titi občinskim festivalom, različ- nim pevovodskim tečajem, kakr- šni so bili v Celju, Velenju in Gornjem gradu, hkrati ipa poskr- beti za metodično izpopolnjevanje novih kadrov in jim omogočiti šolanje na višjih glasbenih šolah. Isto velja za instrumen^taino glasbo, ki je v okraju zajela ne- kaj desetin skupin, ki so s šte- vilnimi prireditvami in samostoj- nimi koncerti prepričevalno uspe- le. Hvalevredno je, da so vse god- be opremljene z novimi instru- menti, za kar gre zasluga posa- meznim delovnim kolektivom. Tu- di sosvet pri okrajnem Svetu Svo- bod in prosvetnih društev jim nudi vso pomoč. Priredil je dvoje tečajev za dirigente ter pridobil zanje ugledne glasbenike. Za bolj- še uveljavljanje pa bo treba vključiti v društva več ansam- blov, ki doslej še niso vključeni, posvetiti pozornost vzgoji mladi- ne in omogočiti sodelovanje in- strumentalnih skuipin v okviiTU klubov. Na dnevnem redu plenuma je bilo nadalje vprašanje izobraže- vanja. Z ustanovitvijo občinskih delavskih univerz in okrajne de- lavske univerze je prišlo na po- dročju, s katerim so se poprej ukvarjale Svobode, do temeljitih in pK>membnih sprememb. Stro- kovno, družbeno ekonomsko in družbeno politično izobraževanje so prevzele te ustanove, s čimer je ostalo Svobodam le še področje kulturne vzgoje in estetskega iz- obraževanja naših delovnih ljudi. Gre za vprašanje prostega časa in objektivnih pogojev, v kakršnih delavec prihaja na delovno me- sto — o čemer je bil septembra lani v Hamburgu svetovni kon- gres UNESCA, ki so mu priso- stvovali tudi jugoslovanski pe- dagogi. Po teh vprašanjih je Zve- za svobod in prosvetnih društev anketirala 900 delavcev v Trbov- ljah, Medvodah in na Vrhniki ter prišla do zanimivih rezultatov. 86 odstotkov delavcev najraje po- sluša radio (narodno glasbo, le 3 odstotki klasično glasbo), 76 od- stotkov bere časopise — najraje tednike, 69 odstotkov delavcev hodi v kino, 59 odstotkov bere knjige, 26 odstotkov delavcev se aktivno udejstvuje v pevskih zbo- rih in orkestrih. Po tem vzoru bo tudi okrajni sosvet izvedel anke- to, na podlagi katere bo potem sestavu program izobraževanja. Po vsem tem, po razpravi in sprejetih sklepih, namenjenih na- daljnjemu razvoju kulturno pro- svetne dejavnosti, lahko pričaku- jemo, da bo tudi delež celjskega okraja tehtno prispeval na bliž- njem kongresu Zveze Svobod in prosvetnih društev. dhr Šolski izlei je velik praznik Komaj je jutranje sonce rahlo zardelo nad Hrvatskim Zagorjem, že so romali s cekarčki in torbi- cami proti nekaj kilometrov od- daljeni avtobusni postaji v Golo- binjek. (Prihodnje leto bo že bo- lje, ko bo končno po novozgra- jeni cesti vozil avtobus tudi čez Virštanjsko!) Čeprav avtobus od- pelje šele nekaj minut čez šesto, so povečini bili že pred četrto uro na nogah. Živahna Julčka je po- kašljevala pod oknom tovariši- čine spalnice, ko je še učiteljica trdno in brezskrbno spala. In pred avtobusom, kjer sem jih srečal, so odgovorili v velikem številu, da še niso videli Celja. Ali je bil kdo med osemnajstimi, ki se še ni vozil z avtobusom? Sest rok je bilo v trenutku v zraku. Da, še danes, ko so polne ceste avto- mobilov, ko večkrat na dan brni- jo avtobusi na vse strani, je pol- Pivi izlet — vesel obraz no preko deset let starih učen- cev, ki se še nikoli niso popeljali v avtobusu. Tudi prijazna Julčka se ni. O, ko bi videli samo njene svetle, razigrane oči, kako nav- dušeno so gledale v svet skozi avtobusno okno, pa bi spoznali, da je šolski izlet za učenca pravi veliki praznik, poln doživetja! V Celju so seveda obiskali mu- zej. Mnogo so slišali o starih ča- sih in o dogodkih, toda zdaj so to tudi videli. V čitankah so brali o tovarnah in visokih dimnikih, zdaj so se kar glasno čudili, ko so najprej zagledali štorske dim- nike. To pot so šele prav utrdili domoznanski pouk. Široko odprte oči so zvedavo in željno dojemale niz vtisov, ki so jih srečavali na vsakem koraku. Razumljivo je, da so se ustavili še pred okencem, kjer prodajajo sladoled in da si je Stanko, ki si je prihranil v šolski hranilnici nekaj denarja, kupil celo lepo knjigo. In kako sta bila vesela Micika in Dolfi, ki težko dobita denar, ko so pionirji zanju zbrali toliko denarja, da sta lahko šla na izlet in okusila tudi slo, doled. Ali ni to lepo tovarištvo} Utrujeni so se zvečer vračali, Cekarčki so bili prazni in malica že skoraj pospravljena, toda gla. vice so bile polne misli, da so jifi jezički kar srbeli in so še doma na veliko pripovedovali o leptí» doživetjih; šele potem so lahko zaspali. In Julčka je drugi dan povedala, da se ji je o avtoma, bilu celo sanjalo. Da, šolski izlet je veliko doži. vetje! Vse leto so govorili o njem in celo siedili denar. Tudi to je del šole in del drobnega učenče- vega življenja, ki ga moramo upo- števati in tudi dobro izkoristiti. \ Sotelski ISO let šole na Gomilskem Prijazna savinjska vas Gomil- sko ter okoliška naselja Grajska vas, Zakl in Šmatevž praznujejo te dni pomemben jubilej. Letos poteka 150 let, odkar je v juliju 1810. leta takratni upravitelj An- drej Juh, eden redkih takratnih naprednih duhovnikov, zbral za šolo sposobno mladino in jo sprva tudi sam poučeval. Njegovo delo so potem nadaljevali laični uči- telji. V teh 150 letih se je zvrstila lepa vrsta vzgojiteljev in vzgoji- teljic. Mnogi so poučevali na tej šoli cela desetletja, med njimi Lovrenc Poznik polnih 50 let, se- stri Minka in Julka Miklič pa vs» svojo učiteljsko dobo. Prebivalci gomilskega šolskega okoliša proslavljajo ta redki ju- bilej s kulturnim tednom. Glavna proslava pa bo v nedeljo, 3. julija z odkritjem spominske plošče, kulturnim programom in razvit- jem pionirskega prapora. Doma- čini pričakujejo, da jih bodo ob tej priložnosti obiskali tudi mno- gi bivši učenci in učitelji, ki žive sedaj v drugih krajih. Center v Velenju Med izobraževalnimi centri, katerih dejavnost je v polnem razmahu, je tudi center pri Rud- niku lignita v Velenju, vendar pa se njegovo delo bistveno raz- likuje od dela centrov v drugih delovnih kolektivih, predvsem, ker so same okoliščine bistveno drugačne. Problem fluktuacije, jezikovna neenotnost rudarjev, ki prihaja- jo iz drugih republik in se le po- časi privajajo našemu jeziku, de- lovni čas v treh izmenah, vse to ne dopušča ustaljenega in dolo- čenega sistema izobraževanja. Pa vendar v rudiku lignita niso za- nemarili tega pomembnega pod- ročja. Uvedli so tridnevni semi- nar za novosprejete rudarje, na katerem se ti seznanijo z organi- zacijo podjetja, nagrajevanja po učinku, s praktičnim delom na zunanjem obratu in si poleg tega ogledajo še jamo in objekte rud- nika. Ko je vse to mimo, so т glavnem seznanjeni s svojim de- lovnim mestom in jih zaposlijo na šolskem čelu. Tu delajo z nji- mi —• nadzornik, prvopisani ko- pač ter instruktor. Po dveh mese- cih, v katerih posvetijo dnevno po deset minut razgovorom o pro- belmih, ki so se med tem pora- jali, in potem, ko so naredili praktični preizkusni izpit, jih pošljejo v revir. Da pa ne ostane samo pri tem, je delavska uni- verza poskrbela za predavanja v obliki pogovorov iz družbene ure- ditve, ekonomike FLRJ, social- ne politike, kulture in estetike človeka. Namen teh predavanj je v razumljivem posredovanju sno- vi rudarjem. Kadrovsko socialni oddelek pri Rudniku lignita v Velenju si pri- zadeva, da bi za izobraežvanje čim več storil in tako je preko delavske univerze poskrbel tudi za seminarje za člane delavske- ga sveta in upravnega odbora, namerava pa prirediti seminarje tudi za vse ostale člane kolekti- va. Pivovarna Laško v Laškem sprejme v uk vajence za naslednje stroke: 6 VAJENCEV — PIVOVARJEV 2 VAJENCA — KLJUČAVNIČARJA 2 VAJENCA — AVTOMEHANIKA Pogoj za sprejem je dovršena osemletna šola. Prijave sprejema tajništvo podjetja do vključno 15. julija I960. M festival Da DobrDí v dneh od 2. do 4. julija bo na Dobrni prvi občinski dramski festival, ki ga v počastitev dneva borca in petnajstletnice tamkajš- njega prosvetnega društva »Ka- juh« prirejata dramski sosvet pri občinski zvezi Svobod in prosvet- nih društev ter pokrovitelj Zdra- vilišče Dobrna. Namen festivala je trojen: da bi poživili zanimanje za amater- sko dramsko dejavnost in hkrati pregledali, kaj vse je bilo na tem področju v občini doseženo; da bi i tako duhovno kakor materialno ; podprli prosvetno društvo »Ka- juh«, in naposled, da bi v času, ko vsa prosvetna društva zaklju- čijo svojo sezono, nudili gostom Zdravilišča prijetno in solidno razvedrilo. Kakor so prireditelji povedali na sestanku z novinarji, naj bi se festival, v kolikor bo uspel, vršil na Dobrni vsako leto v teh dneh, v perspektivi pa bi lahko postal tudi prireditev re- publiškega značaja. Otvoritev festivala bo 2. julija ob 20.30 z nastopom pevskega zbora »Kajuh« in z uprizoritvijo Marinčeve komedije Ad acta, ki jo bo pod režijskim vodstvom Tončke Jakšc izvedla dramska sekcija društva »Kajuh«. 3. julija ob 15.30 bo dramska skupina Svo- bode iz Stor uprizorila Roševo Desetnico Alenčico, ob 20.30 pa Delavski oder iz Celja Kesselrin- govo parodijo na detektivske zgodbe Arzen in stare čipke, ki jo je režijsko pripravil Cveto Vernik. Zadnji dan festivala, 4. julija bo ob 17. uri v proslavo dneva bor- cev in petnajstletnice prosvetnega društva »Kajuh« koncert njego- vega pevskega zbora in zabavne- ga orkestra, ob 20.30 pa zaključek festivala z uprizoritvijo Linharto- ve igre Ta veseli dan ali Matiček se ženi v izvedbi Delavskega odra in režiji Zdenka Furlana. Poleg tega bodo vsak dan do- poldne posvetovanja o amaterski gledališki dejavnosti in reperto- ami politiki, na katera bodo po- vabili tudi režiserje, ki s predsta- vami ne bodo soudeleženi. V celjski občini je 15 Svobod in prosvetnih društev, ki skoroda vsa skrbno negujejo amatersko gledališko besedo in tako jim bo festival na Dobrni, če bo postal tradicionalen, odprl široko per- spektivo in možnost sodelovanja, saj bodo prišla v poštev le naj- boljša dela. Ta prireditev naj bi bila manifestacija vsakoletnega najboljšega izbora najboljših odr- skih stvaritev — vsekakor pobu- da, ki je vredna vsega priznanja. Iz Velenja v razmeroma kratkem časn so v Ve- Ijenju naštudirali kar dve igrici: prvo, pravljično »Čudežne gosli«, ki jo je z mladimi igralci Osnovne šole M. Pintar- ja — Toleda naštudirala tov. Sevčnikar- jeva, in Priestleyevo dramo »Inšpektor na obisku«, ki jo je uprizorila dramska sekcija Svobode, režiral pa jo je tov. Jeriha. Obe prireditvi sta na dokaj kva- litetni višini, predvsem Inšpektor na obisku. Na razpravi so se pogovorili še o reper- toarju v jesenski sezoni. Da bi zadovo- ljili velenjsko prebivalstvo, bo reper- toar pester, saj od desetih predlaganih del nameravajo uprizoriti opereto, dve domači igri, komedijo in po možnosti še kako množično igro, ki bi jo uprizo- rili na prostem. Hkrati se bodo pričeli pripravljati za otvoritev kulturnega do- ma, 29. novembra. Za ta dan bi uprizo- rili Cankarjevega Hlapca Jerneja v do- mači izvedbi. Zlatorna sprejme v letošnjem letu v uk 1 graverja in 2 zlatarja. Prošnje z navedbo šolske izobrazbe je po- slati na upravo podjetja. Pohorje se spominja v TEH DNEH, KO PRIPRAVLJAJO V KONJIŠKI OB- ČINI ODKRITJE PETIH SPOMENIKOV POD ROGLO, SMO HODILI PO OKOLICI, SREČEVALI LJUDI IN JIH SPRA- ŠEVALI, KAKO SE SPOMINJAJO SLAVNE PRETEKLOSTI. Med mnogimi partizani smo srečali tudi Jožeta Vahterja, ki je bil nekoč kurir komandanta I. bataljona XI. brigade »Miloša Zidanška«, imenovane tudi Po- horska brigada, mladega in ne- ustrašnega Borisa Vinter j a. Iz Vahterjevih spominov posne- mamo nekaj odlomkov: »Vključil sem se v Pohorsko brigado, ko sem se na Resniku srečal z Borisom. Z njim sem osta- vse do njegove smrti. Spominjam se pohoda čez Planino leta 1944 in napada na vlak pri Vuhredu. Med pohodom smo napadli poli- ciste, ki so se pripeljali v avto- busu. To je bilo pri Puščavi blizu Lovrenca. Pobili smo jih trideset. Ze prej smo v neki trgovini na- brali živeža, ki nam je bil hudo potreben, toda zdaj smo od poli- cistov nabrali toliko orožja in streliva, da smo morali živež pu- stiti, kajti orožje je bilo za nas še bolj važno.« Partizan Vahter se potem spo- minja bojev na Veliki Kopi, nad Meslinjem, bojev v Savinjski do- lini in drugod. Med njegovimi do- godivščinami je tudi ta, ki jo je doživel v neki vasi nad Hrast- nikom: »Komandant Štefan me je poslal v vas k čevljarju, da ga pripeljem v štab, ker so bila nuj- na razna popravila. Ko sem bil pri čevljarju, zagledam, da je mimo okna prišel zelo postaven moški. Čevljar je prestrašen vzkliknil: ,Gestapovec'! Jože Vahter i Hitro sva se dogovorila. Stopil sem za vrata, čevljar pa je vzel v roke jermen. Ko je moški vsto- pil, sem vanj uperil brzostrelko in zavpil, naj dvigne roke. Okle- vajoče jih je dvignil in čevljar ga je hitro p>ovezal z jermenom. Peljala sva ga v štab. Drugega dne so prišli ljudje iz okolice. Vsakemu je storil kaj zalega in zdaj so se maščevali. Ljudska sodba je bila izvršena in mnoge žrtve maščevane.« BOLNI ZDRAVEGA NOSI... Iz Savinjske doline pripoveduje Vahter šaljivo zgodbo o županih iz Gornjega grada in Ljubnega. Ko so jih prišli justificirat, se je izkazalo, da je gornjegrajski žu- pan šepav in ni mogel hoditi sam. Na izvršitev smrtne kami je mo- ral svojega pajdaša nositi Ijuben- ski župan in vso pot sta se prav prisrčno zmerjala. Vahter je doživel tudi hude trenutke: »Marca 1945 so nas Nemci obkolili na Menini. Pet dni so nas obstreljevali in ves čas smo bili brez hrane. Mislili smo, da je konec. Nazadnje pa smo se prebili brez strela. Našli smo luknjo in ko smo prišli v dolino, smo tekli mimo presenečenih topničarjev med topovi, ki so še vedno sipali granate v goro, kjer ni bilo nikogar več. Takrat smo sicer izgubili mnogo ljudi, a ušli smo jim. Bila je Prinz Eugen ova divizija, ki smo jo kasneje v sklo- pu XIV. divizije čisto potolkli. Oče Jereb Takrat smo ujeli za dva bataljo- na sovražnikov!« Tudi lepi trenutki so se ponu- dili partizanom. Vahter se spo- minja, kako so v Gorju nekoČ napadli tovarno električnih šival- nih strojev in izdelovalnico nem- ških uniform. »Takrat smo se vsi oblekli od pet do glave in bili smo čisto zeleni. Lahko bi se šli Švabe. Tovarno smo potem raz- dejali.« HUDIRJEVI VASILIJ S Pohorja se Vahter spominja še dogodka, ko so partizani se- CELJSKI TEDNIK — STEV. 26 — 1. julija 1960 strelili sovražno letalo. »Taborili smo na obronku gozda, kuhinjo pa smo imeli na drugi strani. Pa se pri vlečeta dve ,Štorklji' in tresk po kotlih. Kuharji so se razbežali, kotli pa so bili čisto zveriženi. Naš mitral jezeč Vasilij se je razjezil in poprosil nekoga, naj nastavi hrbet. Naslonil je nanj svoj mitraljez in tra-tra- tra. ,Storklja' se je malo zazi- bala, potem pa je treščila v Mi- slinjski graben, kjer je zgorela. Druga pa jo je ucvrla. Ja, ja, naš Vasilij je bil ves hudirjev. Pri Sv. Trojici nad Ljubljano si ni znal drugače po- magati, da je zlezel na slamnato streho neke hiše, prislonil mi- traljez za dimnik in tako žgal po Svabih, da so še bežati pozabili.« SMRT BORISA VINTERJA Jože Vahter je bil kurir Borisa Vinter j a. »Bil je čudovit fant. Po- gumen ko vrag, pa takšen tova- riš, da mu ni enakega. To je bilo kmalu za tem, ko smo se vrnili 2 Dolenjske. Bila je zima 1945. Zadrževali smo se na Menini in v okolici. Nekega jutra so nas pre- l>udili sovražnikovi rafali. Boris je zbral deseterico najboljših in šli smo v napad. S seboj smo imeli pet mitral jezov in drugo iz- brano orožje. Tekli smo proti Spi- taliču in Boris pred vsemi. Prišli smo že skoraj v naselje, ko se je Boris nazadnje le ustavil. Vrnili smo se in pri nekem kmetu smo dobili kruha in žganja. Omam- ljeni od zmagovitega pogona in malo od žganja smo se napotili počez k odredu. Ko smo plezali po neki strmini na vrh, nam je začel nekdo z druge strani vpiti: .Boris, ne tam! Spodaj so Šva- bi'! Bil sem tik za Borisom, ki je bil prvi. Medtem je že prilezel na vrh grebena in se postavil tik neke debele bukve. Nastavil je dlani na usta in vprašal onega, kaj pravi. Mi, ki smo onega raz- umeli, smo klicali Borisa nazaj, a nas menda ni slišal. Tedaj pa je počilo. Boris je padel. Poteg- nil sem ga za škorenj nazaj v jarek in ugotovil, da mu je kro- gla prebila prsi. Se je dihal, a od bolečin si je grizel ustnice. Na greben smo hitro postavili zaščito treh mitraljezcev, kcmisarka Sla- vica pa je stekla k neki hiši, da bi napravili nosila, jaz pa sem naložil Borisa na rame. Bil je te- žak in po dvajsetih metrih sem ga moral odložiti. Videl sem, da je vsega konec. Boris Vinter, hrabri komandant I. bataljona je bil mrtev. Isti večer so nam Američani s padali poslali zaloge. Toda, kakor smo se vedno teh pošiljk veselili, ta večer ni nihče pel. Pozabili smo celo na lakoto. Izguba nas je preveč močno bolela.« OČE JEREB SE SPOmNJA Med pohorskimi kmeti smo srečali tudi očeta Jereba. Kakor mnoigi drugi se tudi on dobro spominja mnogih dogodkov. Pri njem so se partizani začeli zgo- daj ustavljati. Bilo je zbirališče novincev, pa tudi javka. Oče Je- reb pravi: »O, bili so čedni fantje. Četudi so bili bolj lačni ko siti, so bili vedno dobre volje in zato smo imeli tudi mi pogum. Nemci so nas vedno strašili, pretepali in postavljali pred puške. Pa smo vseeno molčali. Vedeli smo, da je bolje umreti, kakor da bi izdali naše fante, ki so nam prinašali edino luč v tistih temnih časih. Dajali smo jim vsega, kolikor smo mogli, četudi nismo imeli do- sti. Pa še od tistega so nam Nem- ci vedno pobrali. In če bi bilo treba, bi jim spet dajali!« To so samo utrinki, kakršnih morete slišati po Pohorju cele vr- ste. Vsak človek, ki živi v teh krajih, je doživel svoje. Nihče si ne želi več takih časov, a ljud- je še vedno niso pozabili trenut- kov, ko so kljub strahu pred so- vražnikom komaj čakali, da se pojavijo nasmejani obrazi utru- jenih in sestradanih borcev, ki so jim obljubljali svobodo. Svoboda je zdaj tu, a žal mnogo tistih res hrabrih fantov danes ne ve, da pri nas ni več zla. Slava jim!! H. S. Boris Vinter! ЏШ kmečkih гатаготапсет, pa še ne m iz poročila, ki ga je pripravil 2avod za socialno zavarovanj[e v Qeljn za zasedanje skupščine, smo izbrali nekaj zanimivih podatkov o tem, kako se izvaja v praksi za- jjon o zdravstvenem zavarovanju jjjnetijskih proizvajalcev. 2e ko je stopil zakon v veljavo, je bilo najtežje ugotoviti, kdo bo 5ploh zdravstveno zavarovan po tem zakonu, saj so na upravah za dohodke imeli samo sezname onih, ki plačujejo zemljiški da- vek, brez ozira na to, ali so kmet- je, ali delavci, ki imajo nekaj jemlje in so torej že zavarovani. Kmečke proizvajalce so nato va- bili na krajevne urade, kjer so jim ob popisu izdajali tudi zdrav- stvene izkaznice za njih in njiho- ve družinske člane. To delo je zahtevalo tako od zavoda za socialno zavarovanje kot od krajevnih uradov izredne napore in je bilo pravzaprav opravljeno v rekordno kratkem času. Ne moremo pa pohvaliti drugih priprav za to akcijo; naši kmeč- ki proizvajalci ponekog sploh niso bili seznanjeni z vsebino no- vih predpisov, ali pa zelo po- manjkljivo obveščeni o predno- stih, ki jih zavarovanje ima. Ce bi bile še te priprave bolje orga- nizirane, bi lahko dosegla akcija lepši uspeh, kot ga je. Nekateri kmetijski proizvajalci so celo mislili, da jim ne bo tre- ba plačevati prispevkov, če se ne bodo prijavili v zavarovanje, ali pa so skušali zatajiti nekatere člane družine, ker so mislili, da tako vsaj za njih ne bo treba pla- čevati prisi)evkov. Zanimivo i>a je, da so hoteli zatajiti večinoma starejše ljudi, ali pa otroke, to- rej nekako tiste, ki ne predstav- ljajo zanj »delovne sile«. Mislim, da je tu vsak komentar odveč. Pri popisu so tudi ugotovili, da je na naših kmetijah še zelo ve- liko primerov, ko kmetje izkori- ščajo »tujo delovno silo«, saj so skušali zopet nekateri čisto tuje ljudi, ki so pravzaprav gospodar- ski pomočniki, prijavljati v to za- varovanje kot svoje družinske člane. Težko jim je bilo pojasniti, da so to pač redni zavarovanci, ker so kot tuji ljudje v delovnem razmerju in da je treba za njih plačati reden prispevek za scc. zavarovanje, ker bodo v starosti ali ob onemoglosti upravičeno zahtevali bodisi peko j nino, bodi- si invalidsko dajatev. Potem, ko so zamudnike ponov- no pozvali k popisu, so v celj- skem okraju skupno izdali do konca maja zdravstvene izkaznice 15.393 kmečkim proizvajalcem ter 34.238 družinskim članom, ali skupno 49.633 ljudem. Ker pa še dnevno prihajajo po- samezni zamudniki — zlasti če zbolijo — lahko rečemo, da smo zdravstveno zavarovali 50.000 kmečkih prebivalcev; to pred- stavlja okrog 93 % tistih, ki so do zavarovanja upravičeni. Po posameznih občinah pa je bil uspeh popisa takle: v Celju 98, v Konjicah 96, v Mozirju 95, v Šentjurju 94, v Šoštanju in v Laškem 91, v Žalcu 90 in v Šmar- ju 87 odstotkov. dr. H. A. Zdravstvene izkaznice v konjiški občini Na območju konjiške občine je v kmečko zdravstveno zavarova- nje vključeno okoli 96 % vseh kmetijskih proizvajalcev, to je 1457 kmetijskih gospodarstev s 3.844 družinskimi člani. Skupaj je podružnica zavoda za socialno zavarovanje v Slov. Konjicah iz- dala že nad 5.300 zdravstvenih iz- kaznic, prav tako pa socialno za- varovanje že plačuje ustrezne zdravniške storitve za te zavaro- vance. Prvotno so pričakovali, da bo večji naval na ambulante in druge tovrstne zdravstvene usta- nove v občini, vendar po seda- njem pregledu ni tako. Zdrav- stveni delavci pa predlagajo, da bi morali zdravstveno zavarova- nje kmečkega prebivalstva po- enostaviti glede administracije. Vitamini — zdravje — sokovnik VAS OTROK POTREBUJE PRAV ZDAJ, KO DORASCA, največ VITAMINOV. Sadje je začelo zoreti. Dovolj ga je v domačih sadovnjakih in na mestnih trgih. Ne pozabite pa pri tem, da bo zima kmalu tu in sve- žega sadja ne bo več. ZDAJ JE CAS, DA PREMISLITE, KAKO BOSTE LAHKO NUDILI VASI DRUŽINI TUDI POZIMI DOVOLJ VITAMINOV. SOKOVNIK VAS REŠI VSEH SKRBI! TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE V BO)U ZA KRMO ZMAGUJEJO NENASITNI SILOSI... Živina, živina ... Meso in mle- ko. To so danes najpogosteje uporabljene besede, kadar govo- rimo o našem kmetijstvu. Cim več živine, čim več mesa. Teh be- sed so polni naši plani, naši per- spektivni načrti. Toda kako se te številke odra- žajo v pravih okoliščinah, kako od papirnatih postavk postajajo stvarnost? Včasih so rekli: Najprej »šta- lica«, potem kravica. Danes pra- vimo, najprej krma, kravica bo molzla četudi k plotu privezana. In tako je: Letos ustanovljeni kmetijski kombinat poslovne zveze »Plani- na«, ki združuje obrate: Ander- burg. Loko pri Zusmu, Planino, Rimske Toplice in Smohor, ubira to pot. Pot polno začetnih težav in naporov. V Anderburgu pri Šentjurju bodo te dni napolnili in z zemljo zagrnili polovico 600 kubičnega silosa. 300 kubičnih metrov sila- že je torej že pod streho, 300 ku- bikov pa morajo še napolniti do zime, da bo zagotovljena prehra- na za 200 pitancev tipa beby beef. Ker nimajo ljudi, da bi sušili, enostavno vse silirajo. kar je tu- di bolje in izdatneje. Silirati mo- rajo kar celo travo, ker nimajo silos-kombajna, ki bi travo zre- zal. Vse dni, odkar silirajo, tlači od zadruge sposojeni traktor kr- mo v silosni jarek. Včasih kdo pravi: Ej, držav- nim »gruntom« je lahko, saj ima- jo vse, če nimajo dobijo. Le po- glejmo si Anderburg. Tu je skromnost pretirana. Nimajo last- nega traktorja, nimajo vode, ni- majo elektrike. Vse kar imajo je par konj, nekaj ljudi in travo, ki je zrasla med cesto in Voglajno. Cez dober mesec bodo imeli prvi dvestoglavski hlev, čez leto še dva taka. Težko če bodo pospra- vili vso krmo. Vrgli so v javnost klic na pomoč. Mladina je oblju- bila, doslej je še ni bilo. Plan pa terja, druga prazna polovica silosa terja, in živina, ki bo čez nekaj tednov povečala število ži- vih bitij v obratu, bo terjala. Plan pa nakazuje smer: Na razpoložljivih 70 hektarih pitanje vsaj v treh dvestoglavskih hle- vih, ki naj letno dajo okoU 800 pitanih živali. Podobni položaj je na Planini, kjer so hlevi že polni. Na 200 hektarih dela 18 ljudi. Delovne sile ni, strojev premalo. Ce bi kosili in sušili krmo, bi ljudje, ki jih hlevi lahko pogrešajo, su- šili ravno do decembra. Kaj sto- riti. Silos. Silos je bila rešitev v obratu, kjer na mestu hlevar- ja strokovnjaka dela 15-letni fant in kjer tudi inženir mora sesti na miolzni stolček in molzti. Najbolje še odreže obratu v Loki, kjer je zaenkrat delovne si- le še zadosti, pa tudi tja že pri- haja delavski avtobus iz Štor. Vrnimo se spet v Anderburg: Drugo leto bo treba pridelati krme za 600 glav. Treba bo na- polniti tri 600 kubične silose, si- losi pa so nenasitni... Drugo le- to bo tudi več zraslo, ker bo ži- vina dala gnoj, vendar vsega te- ga ne bo moč storiti če: Ф če ne bodo iz\a-šene vsaj del- ne hidromelioracije površin; Ф če obrat ne bo dobil tekoče vode in elektrike; Ф če ne bodo zgrajena stano- vanja za delavce, ki naj ostanejo stalna delovna sila; Ф če obrat ne bo do takrat do- bil osnovno mehanizacijo. Bil sem priča, kako silos poži- ra travo z razsežnih travnikov. Kmalu pa bomo lahko priče, ka- ko kopni silaža s kupa, ko bodo v hlevu prežvekovala teleta z edi- no nalogo, zreti, debeliti se in čim hitreje rasti. S težkim kamnom obložen traktor tlači od jutra do večera... Novi jelšingrajski hlevi Preko šest sto hektarjev obsega- joče Kmetijsko gospodarstvo Jel- šingrad v Šmarju pri Jelšah se nenehno razvija. Svoje obrate ima v Šmarju, Rogaški Slatini, Ro- gatcu, Pristavi in Virštanju. Prav- kar dograjujejo velike odprte hle- ve za sto glav goveda v Šmarju. Poleg hlevov pripravljajo še stroj- no molznico. Tako so tik zraven naredili tudi odprto silažo, kjer so že v velik jarek stlačili in za- grebli okrog 400 prostorninskih metrov silaže. Pred dnevi je posestvo prevzel tudi priznan kmetijski strokov- njak Aleksander Videčnik kot di- rektor, icer je dosedanji direktor ing. Marine odšel na novo služ- beno dolžnost. Posestvo so si pred dnevi ogle- dali tudi najboljši pionirji, ki jih je sprejel predsednik občine in se tako tudi spoznali z oblikami so- dobnega kmetijstva. Vsi bodo mopnii storiti tolto Nisem se še vozil z letalom. Toda pogled na obsotelsko po- krajino je verjetno izpod oblakov pravljično lep. Ob reki se vije nova pitoga, a na vsako stran vzvalovijo griči, kot bi vznemi- ril veter zelene valove. Njivice, sadovnjaki, gozdiči in vinogradi, vse je prelep prirodni mozaik, posejan z raztresenimi naselji, osamljenimi kajžicami in zidani- cami. Posebno Virštanjsko je pi- san niz vinogradov, sadovnjakov in prislonjenih njivic. Vinogradi pa niso vsi enaki. Tudi letalec bi to opazil. Veči- noma so stari, količeni, samo proti vrhu Virštanja vidimo moč- ne stebre, povezane z napeto ži- co. To so obnovljeni vinogradi jelšingrajskega kmetijskega go- spodarstva. Vendar pa čisto na vrhu poldrugohektarski kom- pleks, sodobno obnovljen, ne pri- pada k posestvu. To obdeluje Jo- že Plevnik, eden izmed redkih virštanjskih kmetičev, ki je uvi- del, da edino sodobno urejeni vi- nogradi z izbranim sortimentom utemeljujejo gospodarstvo. »Vem, da stari, izmozgani vi- nogradi ne morejo biti tako do- nosni, da bi opravičevali vložene investicije in delo. Začel sem s pomočjo kmetijske zadruge — drugače bi tako ne zmogel! — in smo se resnično mučili po teh strminah, toda ne obžalujem. Bo- ste videli: pridite samo čez kaki dve leti; to bo vinograd. Nasadil sem traminec, muškatni silvanec in laški rizling. Nekateri pravijo, da sem neumen, ker se toliko mučim, da bo vse hudič vzel, če bodo začeli atomske bombe me- tati. Prepričan sem, da jih ne bo- do, ker bi takrat tudi nje pobralo. Delam pa, ker vem, da drugače biti ne more, saj zemlja mora biti obdelana. Pa povejte, »je dejal skoraj nekako zanosno in poka- zal z roko na strmino, »mar ni lepo, če lahko porečem, da sem skupno z mojo družinico in s po- močjo družbe opravil to delo.« Vsi bodo morali tako storiti, ver- jemite, ker drugače ni prihod- nosti za virštanjsko vinogradni- štvo. »Ce pa bo vrag vzel,« se je krhko zasmejal, »bo vsaj dobro vzel. Sedemčlansko družino imam in vsi delamo od najmlajšega do najstarejšega. Vsi tudi uživamo, kar pripravimo. Siti smo vedno, zato lahko delamo in to mora biti. Poprijeti pa bomo morali vsi. Ce bi se s sosedom sporazumela za tisti nerodni kot, bi naš vi- nograd še lepše izgledal, tako pa se mi zajeda obronek vanj; pa kaj, ko ni hotel... Vidite, imam pa še pet glav živine,* same si- mendolke. Vinogradnik ne more biti brez gnoja. Ukvarjal se bom samo z vinogradom, živinorejo in deloma sadjarstvom. Upam, da bom toliko pridelal, da si bom ostale potrebščine potem že na- Kakor da bi ajdi razsuli svoje kamnite igračke po pobočju, tako izgleda vinograd sredi bitke, k] jo bojuje vinogradnik Plevnik kupil. Ne velja več to, da bi na siromašni krpi zemlje prideloval vse, to ni gospodarsko.« Tako je pripovedoval Plevni- kov oče, ki se poleg obrti zagri- zeno ukvarja s kmetijstvom. Prav lepo si ureja gospodarstvo in ve, da je s sodobnimi metoda- mi obdelovanja mogoče uspevati. »Da se ne izplača delati,« je krep- ko zaključil, »pravijo nekateri; toda to je le jalov izgovor za lenu- he. Da, le taka pot je pravilna, Virštanjci jo bodo morali povzeti. S. „Vroca bitka" pod Anskim vrhom TA£LTlCliA VAJA jaeZBBVNlH ОЕЈСЖМ Sovražnik je zavzel Celje in po- tisnil hranilce proti Lihojam. Bra- nilci so na izgubljenem področju pustili manjše enote, ki naj po principih partizanske taktike de- lujejo med sovražnikom ... Ena izmed kolon napadalcev prodira po desnem bregu Savi- nje proti Petričku. Po poti pod Šahom naj bi se približala fronti pri Libojah in zamenjala enote, ki so že komaj čakale na poja- čanje ... Patrole varujejo pohod kolone, stikajo po strminah, po vršacih. Ničesar niso odkrile... Pač, ena od patrol je odkrila zasedo, toda šele takrat, ko je bilo že prepozno. Kolona pride v dolino pod kmetijo, ko se od strani vsu- je ogenj. Sovražnik nekoliko po- časi reagira, vendar tudi ni slab taktik. Del kolone obide položaj glavnine partizanske zasede. Branilci so uspeli kolono za- držati, jo deloma onesposobiti, nato so izginili v strminah An- skega vrha in Huma ... * Tako približno je izgledala »vroča bitka« v nedeljo nad Pe- tričkom. Sodelovali so fantje centrov pred vojaške vzgoje, ki so jih vodili rezervni oficirji in pod- oficir j i, sodelovali pa so tudi pri- padniki JLA in pa piloti celjskega Aero-kluba. ' Celotna bitka je imela, začudo, veliko več opazovalcev, kakor je bilo vojakov »obeh vojskujočih se sil«. Taktično vajo so priredili za članstvo Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev iz Celja. Na žalost je bilo število prisotnih veliko manjše od števila članov, ki so v združenje vključeni. Po- tek vaje je ves čas tolmačil re- zervni major Ljubičič, ki je bil s svojo radijsko postajo v zvezi z vsemi oddelki, tako napadalci kakor z branilci (rdečimi in pla- vimi). Vaja je uspela, pri čemer so rezervni oficirji in podoficir j i lahko praktično videli primer raz- meroma majhne praske, kakršne pa dostikrat, kadar gre za res, lahko odločilno vplivajo na izid boja v večjem obsegu. Fantje iz pred vojaške vzgoje, njihovi ko- mandirji in letalci so nalogo iz- vrstno opravili. -ček. Rezervni oficirji so opazovali pot ek operacij... V kotu mitraljezko gnezdo v zasedi... Odšla je prva srednješolska brigada v četrtek zjutraj je odšlo na avtocesto »Bratstva in enotnosti« v Gevgelijo 113 brigadirjev in bri- gadirk, ki sestavljajo prvo celjsko srednješolsko mladinsko delovno brigado »Borisa Kidriča«. Njen komandant je Tone Zimšek. Bri- gada bo ostala na delovišču me- sec dni. V soboto se bo v Celje vrnña druga celjska mladinska delovna brigada »Cvetke Jepinove«. VAŠE VRSTICE Je svetinska koča res »zaprtega tipa?« Objavljamo pismo, ki nam ga je poslal Štefan Novak iz Celja, dijak na III. osemletki. Takole je opisal svoj doživljaj: Lepi majski dnevi so nas zva- bili v naravo. Odločili smo se, da gremo na Svetino, kjer bomo praznovali »dan pomladi«. Ko smo po utrudljivi hoji vendarle prišli v kočo in si pogasili žejo, smo prosili za kosilo, ki smo ga naročili že prejšnji dan. Odgovor: »Nimamo!« Po posredovanju profesorjev so se v koči odločili, da nam skuhajo kosilo. Sedli smo za nepogrnjene mize in jedli juho, ki bi jo le redkokdo tako imenoval. Ko pa so naši profesorji prosili, če lahko dobijo še prikuho in črno vino, se je odgovor »nimamo« spet po- novil. Razočarani smo odšli v na- selje in se čez čas vrnili v kočo. V sobi so za pogrnjeno mizo se- deli gostje, ki so se pripeljali s tujim avtomobilom, govorili nem- ško, obirali piščance in pili črno vino. Spet smo bili presenečeni in presenečenje se je stopnjevalo, ko smo vključili gramofon. Izid op varovalke! Upravnica nam je po- vedala, da je ukinjen tok. Drago pa je ugotovil, da je izklopljena le varovalka v koči. Upravnica, ki je zdaj nehala tajiti, nas je osorno zavrnila: »Z gramofonom motile goste! Sicer pa je to koča zaprtega tipa!« Menda ni treba ničesar več pri- pisati! Pet spomenikov Pet spomenikov je postavljenih ob poteh na Roglo. Trije so ob poti iz Zreč in eden na poti iz Vitanja. Zadnji spomenik je na vrhu med rogelsko kočo in raz- glednim stolpom. Prvi spomenik je pri gornjem Vidmarju nad Res- nikom. Tega bo skupina iz Zreč odkrila ob 7. uri. V nadaljevanju poti proti Rogli bo odkrila še dru- gega ob 7.30 in tretjega ob 8.30. Skupina iz Vitanja bo odkrila spomenik ob 9. uri. Glavna sve- čanost pa bo ob 10.30 pri zadnjem spomeniku na Rogli. NIČ ni konjskih vpreg na cestah Zadnje čase smo tu in tam uje- li kakšno besedo o prepovedi pro- meta z vprežnimi vozili na ne- katerih cestah našega mesta. Da bi zvedeli, koliko je v tem res- nice, smo se o zadevi pogovorili z načelnikom oddelka za notra- nje zadeve Jožetom Ančikom. Večkrat slišimo kakšno pikro pripombo na račun vprežnih vo- zil in njihovih voznikov. Pravi- jo, da so nedisciplinirani, da se tu in tam preveč vdajajo alkoho- holu, res pa je tudi to, da s str- njeno, počasno vožnjo v kolonah ovirajo promet predvsem na ce- stah prvega reda. Voznikov vpreg pa je na naših cestah še vedno zelo veliko: frekvenca v 24 urah je na primer na Frankolovem 47, v Arji vasi 54, v središču mesta pa celo nad 200. In če upošteva- mo še to, da so vozovi še vedno opremljeni z železnimi obroči na kolesih in da konji še vedno ne nosijo podkev z gumijastimi »podplati«, vemo, kolikšno ško- do povzročajo na svežem asfaltu. Morda bi ne bilo prav, če bi tr- dili, da vsi vozniki ne upoštevajo prometnih predpisov, res pa je, da je med njimi še vedno precej takih, ki preko mere popivajo, nimajo ponoči razsvetljenih vo- zov, z vožnjo po sredini — ali pa celo po levi strani ceste — pa ovirajo promet in podobno. Promet z motornimi vozili pa na naših cestah ne glede na to stalno narašča. Razvija se tudi turizem in dostikrat se prav na račun vprežnih vozil zvišuje tu- di število prometnih nesreč. Za- to je ukrep o preusmeritvi konj- skih vpreg — kljub temu, da bo prizadel ne le marsikaterega voznika, temveč tudi podjetje — glede na varnost prometa na ce- stah pravilen. Nekako od desetega julija bo veljala odločba o prepovedi vož- nje z vprežnimi vozili na odseku od Medloga pri železniškem pre- lazu do križišča Mariborske ceste s cesto na Trnovlje oziroma pro- ti Hudinji. Od 15. marca do 15. septembra pa bo na cesti I. reda proti Mariboru od vasi Tepanje do vasi Zajasovnik na meji celj- skega in ljubljanskega okraja prepovedana vožnja z vprežnimi vozili med 19. in 7. uro. Na istem odseku bo od 15. septembra do 15. marca promet prepovedan med 16. in 8. uro. Toliko o vprežnih vozilih zaen- krat, ko bo pa odločba začela ve- ljati, pa morda še kaj. RAZPIS ŠTIPENDIJ OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1960/61 naslednje štipendije: 15 Pravna fakulteta 5 Ekonomska fakulteta 2 Gozdarska fakulteta 3 Naravoslovna fakulteta, skupina matematika 3 Naravoslovna fakulteta, skupina fizika 5 Filozofska fakulteta, skupina sociologija 2 Filozofska fakulteta, skup. pedagogika-psihologija 1 Filozofska fakulteta, skupina filozofija 2 Filozofska fakulteta, skupina slovenščina 2 Filozofska fakulteta, skupina angleščina 2 Visoka šola za telesno kulturo 8 Medicinska fakulteta, oddelek za splošno medicino 5 Medicinska fakulteta, oddelek za stomatologijo 15 Višja stomatološka šola Maribor 3 Višja pedagoška šola, skupina defektologija 1 Višja pedagoška šola, skupina logopedija 2 Višja pedagoška šola, tehnični pouk ,| 2 Višja pedagoška šola, skupina glasba 1 3 Višja šola za socialne delavce ^ 2 Višja šola za telesno vzgojo i 1 Višja gospodinjska šola \ 2 Sola za sanitarne tehnike 10 Učiteljišče i 3 Ekonomska šola \ 3 Administrativna šola j Prošnjo za štipendijo je treba kolkovati z 250 din dr-] žavne takse in jo opremiti z naslednjimi prilogami: j 1. potrdilo o premoženjskem stanju staršev; j 2. potrdilo o višini mesečnih prejemkov očeta in ma-l tere z navedbo nepreskrbljenih družinskih članov; 3. overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala (let- nega in maturitetnega) ali potrdilo o opravljenih izpitih; 4. priporočilo mladinske ali kake druge krajevne orga- nizacije. Prošenj izven razpisa ne bomo upoštevali. Rok za vla- ganje prošenj je do 15. julija 1960. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE OLO CELJE Celjski trg star krompir — (28—35), nov krompir 60 (50-70), nova rebula 50—100 (80-100), resen 160 (100—120), solata 30 (30—50), spinata — (150), visok fižol v stročjn 165 (180). peteršilj 100-160 (80-120), ze- lena — (100), koleraba 30 (40—60), pesa 50—100), korenjček 80—100 (55—60), hren — (150—200), redkvica — (80), belo glav- nato zelje 40—60 (50—60), grah v stročja 80-100 (100-120), ohrovt 50-60 (50-70), gobe sveže — (150—200), češnje 80—90 (70—110), jagode — (150—250), borovnice 144 (120-150), breskve 170 (-), paradiž- nik 150 (—) paprika 300—350 (—) hruške 110 (100), kumare 140—160 (150—160), cvetača 80-100 (120-150), jajca 20 (20), Kljub novi in lepi tržnici pa na trgn primanjkuje še vedno tistih živil kot na stari: perutnine, jajc, mleka in mlečnih izdelkov. V preteklem tednu so se zvi- šale cene borovnicam, kumaram, cve- tači in jajcem. Nekoliko pocenil se je krompir (nov), solata, zelje, grah in ko- leraba. Kronika nesrel HLOD JE PADEL NA NOGO Rudolfu IrSiču iz Štor in mu jo težje poškodoval. AVTO JE PODRL Franca Goropevška iz Vranskega. Utrpel je težje poškodbe na glavi in rokah. KACA JE PIČILA Ano Korošec z Zgornje Ložnice pri 2alc«. NEZNANEC JE ZABODEL v roko Ivana Bukovška iz KostriTnice pri Šentjurju. NESREČNI PADCI S kolesom je padel Martin Stropnik iz Rogaške Slatine. Zlomil si je ključ- nico in rebra ter si poškodoval glavo. — Pri padcu si je poškodoval glavo Ivan Klenovšek s Kersnikove ulice. — Z voza, ki je bil naložen s senom, je padel Jože Hrusti iz Pake pri Vitanju. Dobil je notranje poškodbe. — Marija Ovčar iz Bohovega pri Ponikvi je padla in si vlo- mila nogo. Gibanje prebivalstva v časn od 18. do 25. junija 1960 je bilo rojenih 35 dečkov in 37 deklic. Poročili so se: Ivan Cendak, uslužbenec iz Celja »n Olga Mastnak, uslužbenka iz Šmiklavža. Stanko Šmid, tehnolog iz Dobja pri Pla- nini in Erika Cehovin, trgovska pomoč- nica iz Štor. Rudolf Mraz, metalurški delovodja iz Celja in Marija-Ana Grm, kemijski tehnik iz Kranja. Jože Zaje. poljedelec in Marija Strojanšek, šivilja, oba iz Rakovelj. Vincenc Zaje, učitelj iz Prebolda in Smiljka Jovanovič, pro- fesor iz Celja. Dragutin Vlahek, stroj- nik iz Glogovca in Ana Ramšak, poljska delavka iz Jezerc pri Šmartnem. Alojzij Weissenbach, urar in Ana Stojnšek, go- spodinja, oba iz Celja. Jožef Plank, livar in Štefanija Premrl, učiteljica, oba iz Kompol. Miloš-Josip Blagotinšek, prav- nik in Alenka Podpečan, absolvent arhi- tekture, oba iz Celja. Andrej Benedej- čič, delavec in Zdenka Šekoranja, de- lavka, oba iz Celja. Umrli so: Pavla Bajde, gospodinja iz Velenja, stara 42 let. Barbara Krajnčan, otrok iz, Bukovžiaka, stara 2 meseca. Ciril Brlož-^ nik, otrok iz Laz. star 3 mesece. Andreja^ Jelen, otrok iz Velenja, stara 3 mesece, j Terezija Colnarič, gospodinja iz Stoj-i nega Sela, stara 71 let. J IZ DRAMELJ STRELSKA DRU2INA »MILOŠ ZIDAN- ŠEK« je priredila tekmovanje z zračno in malokalibrsko puško. Tekmovanje je veljalo kot dvoboj med družino ter re- zervnimi oficirji in podoficirji. V ekip- nem ocenjevanju je v obeh skupinah zmagala SD »Miloš Zidanšek« in sicer pri zračni puški s 270:228, pri maloka- librski pa s 121:115. Med posamezniki je pri streljanju z zračno puško zmagal 1лап Javornik z 80 od 100 možnih kro- gov, pri malokalibrski pa Franc Slejko s 45 od 100 možnih krogov. A. C. Novo kolo - priznanje za uspešno delo v prometnem krožku Zaključek šolskega leta so na osnovni šoli v Šmartnem v Rožni dolini združili še z eno lepo pro- slavo. Predstavniki prometne službe pri oddelku za notranje za- deve v Celju so namreč mladim članom prometnega pionirskega krožka izročili v priznanje za uspešno opravljeno delo novo ko- lo. V pionirskem prometnem krož- ku je na tej šoli delalo 57 učen- cev od tretjega razreda naprej. Vsi ti so ob zaključku opravili ustrezni izpit druge stopnje. Za delo v krožku so otroci pokazali veilko zanimanje, saj so se v njem zbirali že v zgodnjih jutra- njih urah, pred začetkom redne- ga šolskega pouka. Krožek sta vodila ravnatelj šole Tine Lor- ger ter učitelj Vlado Krizman. Pionirski krožek v Šmartnem v Rožni dolini je drugi doslej, ki je v celjskem okraju prejel takšno nagrado. Prvo kolo so dobili učenci enakega krožka na osnov- ni šoli v Strmcu. Na sliki: tovariš Poljanšek (na desni) čestita ravnatelju šole k doseženim uspehom. Poklicna gasilska četa Celje razpisuje na podlagi 33 in 36 člena zakona o javnih uslužbencih naslednja prosta delovna mesta: 1. AVTOMEHANIKA 2. ŠOFERJA C ALI D KATEGORIJE 3. ELEKTRICARJA 4. STROJNEGA TEHNIKA 5. KROJAČA Kandidati naj vložijo svoje prošnje pri Poklicni ga- silski četi Celje, Trg V. Kongresa 1. Nastop službe je možen takoj. Plača je po uredbi o plačah javnih uslužbencev in uredbi o plačah poklicnih gasilcev. Pogoj za sprejem v službo je do 25 let starosti. HOTEL EVROPA CELJE PRIREJA V ČASU SEZONE OD 1. JULIJA DAUE V SVOJEM OBNOVLJENEM VRTU VSAK VEČER PLES IGRALA BOSTA IZMENIČNO PRIZNANA ANSAMBLA EDIJA CORSICA IN VENDIJA YIDICA • KOLEKTIV SE VUUDNO PRIPOROČA ZA OBISK CELJSKI TEDNIK — STEV. 26 — 1. julija 1960 155 cm REKORDNI SKOK Nataše Uibančičeve Kot kažejo letošnji nastopi, so j^ki tisti mitingi, na katerih celjski atleti ne postavljajo re- kordnih rezultatov. In če takšnih vrhunskih uspehov ni, potem že skoraj majemo z glavo in pravi- mo — no ja, ipovprečni rezultati. Da je temu v resnici tako, so »krivi« tudi atleti sami, saj le redkokdaj »razočarajo«. V minulih dnevih — v soboto in nedeljo — smo znova dobili dva rekordna rezultata. Prvega je postavil Srnovršnik na domačem mitingu v Celju, kjer je v teku na 300 metrov izenačil celjski Lorgerjev rekord v času 35.9 sek. Svojo odlično formo pa je ta atlet potrdil še v teku na 100 m, kjer je znova premagal mejo enajstih sekund in zabeležil rezultat 10.9. Razen njega so se na domačem nastopu izkazali še drugi, kot Korber v teku na 1500 m (4:14.4), Samec na 400 m (52.8), Lešnik v teku na 110 m čez ovire (16.6), Golner v teku na 100 m (11.3) ter še Kramaričeva z zmagama na 60 in 100 m, Krofličeva, Medve- škova, Gašparutova itd. Drugi rekordni rezultat pa je dosegla mladinka Nataša Urban- čičeva, ki je v družbi nekaterih drugih članov in članic Kladivar- ja nastopila na velikem medna- rodnem mitingu v Sarajevu. Tu je v skoku v višino premagala 155 cm ter tako izenačila repub- liški rekord za ženske in posta- vila novega za mladinke. Ostali celjski udeleženci pa so se izkazali takole: Lorger je zma- gal v teku čez visoke ovire v času 14.5 in bil drugi na 100 m (10.9) za Grkom Georgopulosom (10.8). Zanimivo je, da je Kolnik, prav tako član AD Kladivar, postavil v teku na isto razdaljo, v tem ko je tekmoval v deseteroboju, celo rezultat 10.7. Lepo zmago si je priboril tudi Važič v teku na . 1500 m, ko je pustil daleč za se- boj vse svoje zasledovalce. Nje- gov čas pa se je glasil 3:48.4. V teku na 800 m za ženske Slamnik-Gradišnikova ni imela prave konkurence in je zmagala z 2:19.6. V tej disciplini je bila Belajeva tretja. Pomembno zma- go je dosegla tudi Sikovčeva- Luncer v teku na 200 m, saj je prav tako za precej metrov ušla vsem sotekmovalkam. Njen čas 25.2. Mimo tega je Olga v teku na sto metrov zasedla drugo me- sto z istim časom (12.2) kot Po- ljakinja Salacinska. Konec dober - vse dobro Bela Krajina ; Olimp 3:1 - 3:4 Olimp je že prestal prvo pre- izkušnjo. Zdaj pa ga v borbi za vstop v slovensko consko ligo ča- ka druga zapreka — ena j storica Nafte iz Lendave. Povratna tek- ma v Črnomlju je imela drama- tičen razplet. V rednem času se je tekma končala z zmago doma- činov 3:1. Ker pa so Celjani v prvem srečanju zmagali s komaj 2:0 in je bil z rezultatom 1:3 v drugi tekmi dosežen skupaj ne- odločen izid 3:3, je sodnik znova postavil igralce na sredino igrišča in dal znak za podaljšek tekme. Kar niso Olimpovci dosegli v pr- vem delu dvoboja, so nadoknadili v podaljšku. Po zaslugi večje po- žrtvovalnosti — voda jim je že tekla v grlo — in zlasti še boljše kondicije, so se Florjancu, ki je zabil prvi gol, pridružili v po- daljšku kar trije — Posinek, Hoj- nik in Dimirovič. Tako je bil po- stavljen končni izid čmomeljske- ga dvoboja 4:3 v korist Olimpa. Poraz se je tako v zadnjem hipu spremenil v dragoceno zmago. Prva zapreka je premagana, sedaj čaka Olimpa druga. Žreb mu je bil naklonjen, saj se bo z Nafto najprej srečal na doma- čem igrišču in šele naslednjo ne- deljo, to je 10. julija, romal v Lendavo. Zmagovalec tega dvo- boja bo postal novi član sloven- ske conske lige. Naša želja je, da bi to bil Olimp, Upajmo, da nas Gabrčani ne bodo razočarali. Ljubljana in Kladivar favorita Finale ekipnega prvenstva države v «tletiki za starejše mladince in mladin- ke bo prav gotovo dogodek, ki bo na stadion AD Kladivarja privabil v ne- deljo, 3. julija popoldne veliko število ljubiteljev atletike in mladine. Po šest moških in ženskih ekip se bo spoprijelo v borbi za točke in za osvojitev čast- nega naslova državnega prvaka. Pri starejših mladincih je stanje v točkah po prvih dveh kolih takšno, da ima Ljubljana 502 točki prednosti pred Kladivarjem. Po vseh predvidevanjih lahko ravno med mladinci Ljubljane in Kladivarja iščemo novega državnega prvaka. Zato bo borba med obema slo- venskima ekipama zelo zanimiva. Nič manj zanimivi pa ne bodo pogledi na ostala mesta, saj so ekipe Crvene zvez- de, Sarajeva, zagrebške Mladosti in osiješkega Metalca močno izenačene. Razlika v točkah med tretjo in šesto ekipo ni niti tisoč. Pri mladinkah je Kladivar, vsaj na papirju, favorit številka 1. Drugoplasi- rana Sloboda iz Varaždina zaostaja za njimi za skoraj štiri tisoč točk. Zato pa bo zelo zanimiva borba za drugo mesto, za katero se bo potegovalo vseh pet ostalih ekip. Tu je namreč razlika v točkah med drugo Slobodo ter šestim Mariborom komaj 871. Sicer pa bodo na- stopile še mladinke Spartaka iz Subo- tice, Vojvodine iz Novega Sada ter za- grebške Mladosti. MALI OGL.\S Pol za šalo pol zares Komisija za iskanje predsednikov športnih društev razpisuje delovno mesto predsednika AD Kladivarja, potrebnega zaradi tega, j ker se zdi, da z vajeti ne more ] oprovljati več ljudi istočasno, ka- kor ne more več rok hkrati držati 1 za volan. Pogoji: visokokvalificiran atletski J strokovnjak, najraje ustanovitelj društva ali pa športni delavec brez ; funkcij In zato s precejšnjo dozo razpoložljivega časa; lahko poro- čen. Plača po dogovoru, v najbolj- šem primeru pa nič. (Amaterizem.) Stanovanje zagotovljeno od zgod- njih jutranjih do poznih večernih ur pod milim nebom, na svežem zraku, na stadionu. Pismenih po- nudb z navedbo takšnih ali dru- gačnih okoliščin mu ni treba po- šiljati nikamor, v skrajnem pri- meru se lahko s trdno voljo do de- la kar osebno zglasi na naslov pod šifro »Predsednik-amatert. Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg Y. kongresa 3 — poštni predal 152 — telefon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Komunalni banki Celje 605-70-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana vgotovini. Želje so splavale po vodi Čeprav so veljali igralci iz Slovenjega Gradca za favorite, so Celjani vendarle gojili tiho upanje, da bodo v kvalifi- kacijah za vstop v slovensko ligo zma- gali in tako celjskemu mestu znova pri- borili mesto med vodilnimi rokometnimi klubi, mesto, ki so ga nekoč že imeli. Žal, pa je imel razplet nedeljskih do- godkov pri Skalni kleti drugačen konec. Zmagali so fizično močnejši igralci iz Brežic, ki so vse dvoboje zabeležili v svojo korist, tako tudi odločilnega s Celjani. To je bila tudi najbolj razbur- ljiva tekma turnirja sploh. Začetek je pripadal gostom. Domačini so se bolj razživeli šele proti koncu polčasa, ko so zmanjšali razliko v golih na 8:7. Na začetku drugega dela so imeli gostje še vedno pobudo, dokler niso Celjani nekaj minut pred koncem rezultat ize- načili, nato pa celo povedli s 11:10. Toda veselje je bilo kratkotrajno. Visoki in močnejši Brežičani, so se znova zagrizli in dosegli še tri gole. Tako je zmaga pripadla gostom, Celjani pa so ostali praznih rok. Rezultatu tekme ni kaj oporekati. Zmagali so boljši, zlasti pa učinkovitejši strelci. Toda, navzlic temu se zdi, da bi lahko potegnili Celjani za daljši konec, če bi imeli nekoliko več posluha pri sestavi ekipe. Sicer pa, po toči zvoniti . . . Posamezni dvoboji so se končali z naslednjimi izidi: Celje : Slovenj Gra- dec 9:5 (4:3), Brežice : Murska Sobota 17:8 (5:2), Celje : Murska Sobota 20:12 (8:4), Brežice ": Slovenj Gradec 20:16 (10:10), Slovenj Gradec : Murska Sobota 26:16 (15:7) in Brežice : Celje 15:11 (8:7). Končni vrstni red: Brežice 6, Celje 4, Slovenj Gradec 2 in Murska Sobota O točke. Z osvojitvijo prvega mesta si je moštvo iz Brežic priborilo pravico do sodelovanja v republiški rokometni ligi. бРОЕТУКЕШЕМ ŠPORT V KRATKEM SPORT V MLADLNCI KLADIVARJA - ČETRTI V nedeljo se je v Mariboru končal finalni del republiškega prvenstva v no- gometu za mladince. Mlada enajstorica Kladivarja ni imela sreče, saj je pri- stala na četrtem mestu z eno samo »svetlo« točko, ki jo je zaslužila z ne- odločenim izidom 2:2 v igri z mladino trboveljskega Rudarja. Ostali tekmi pa so Celjani izgubili s 5:0 proti Ljubljani in 6:0 v igri z Mariborom. Zmagal je Maribor pred Rudarjem, Ljubljano in Kladivarjem. KOŠARKA, v nedeljo je bil na vrsti zadnji zavrtljaj druge republiške lige v košarki, v tem kolu sta se srečala edina predstavnika celiskeira območja, Šoštanj in Celje. V dvoboja so zma- gali Šoštanjčani z 89:65. S to zmago so si igralci iz Šaleške doline zagotovili peto mesto na lestvici (10 točk), medtem ko so Celjani pristali na predzadnjem s petimi točkami. Med tednom so košarkarji Šoštanja gostovali v Velenju, kjer so premagali domačega Rudarja s 135:5в. Ženska mladinska vrsta Celja je so- delovala na republiškem prvenstvu v košarki. Tu se mlade Celjanke niso uveljavile, saj so zasedle zadnje mesto. Tekme pa so izgubile takole: proti Ma- riboru 15:49, Olimpiji 14:57, Jesenicam 20:47 in Slovanu 17:34. Zmagala je Olim- pija iz Ljubljane. Na finalnem delu republiškega prven- stva za mladince do 18. leta v košarki so sodelovali tudi mladi igralci iz Ve- lenja, ki so v končni razvrstitvi zasedli zadnje ali osmo mesto. V borbi za sed- mo oziroma osmo mesto so jih prema- gali igralci kranjskega Triglava s 37:30. Zmagala je vrsta ljubljanske OUmpije. AVTO-MOTO DIRKE V VELENJU. V nedeljo so bile po velenjskih ulicah avto-moto dirke za republiško prvenstvo. Med 62 tekmovalci so en naslov repub- liškega prvaka osvojili tudi Velenjčani. Tako je Miletič s sovozačem Zalarjem zmagal v vožnji motorjev e prikolico. Pripadniki JLA so začeli udarniško delo pri izgradnji strelišča v Celju Pripadniki JLA so se spoprijeli s kubiki zemlje in kamenja«. V soboto je bilo pri Pe- tričku izredno živahno... V jutranjih urah so tjakaj pri- speli pripadniki enote pol- kovnika Franca-Jake Rojška, tokrat oprtani z delovnim »orožjem«. Pod vodstvom svojih predstojnikov se je 110 vojakov zagrizlo v oba bregova onstran strelske lo- pe, kjer bo čez mesece stalo sodobno urejeno malokalibr- sko strelišče. Težko bi našli delovne prostovoljce, ki bi s tako vnemo, skoraj brez be- sed in s tako izdatnostjo po- pri j eli ... Po treh urah dela so v hri- bu izginili kubiki zemlje in trdega laporja, nasip na obeh straneh globeli pa se je vidno podaljšal. Sekali so grmov- je in... ... In ker so pač vojaki, so izvedli tudi majhno praktič- no vajo. Holmec, ves prera- ščen s koreninami in prepre- den s kamenjem bi jim dal obilo dela. Tam so v tla sko- pali tri globoke luknje, za nameček pa še eno v lapor- nato skalovje. Medtem, ko so vojaki pri gostilni v zavetju malicali, je vso dolino pre- treslo nekaj zaporednih de- tonacij. Vojaki minerji so svojo nalogo dobro opravili. Holmec je izginil... Potem so se spet s krampi, lopatami in samokolnicami spoprijeli z bregom. Tako vse do opoldne ... Enote celjske garnizije so otvorile dela pri prostovoljni akciji za izgrad- njo modernega strelišča ... -C. PRI PETRICKU ENO IZMED NAJSODOBNEJŠIH STRELIŠČ PRI NAS . . . Predsednik Okrajne strelske zveze polkovnik ROJŠEK Franc-Jaka, pred- sednik gradbenega odbora podpolkovnik SlMONlC, mentor strelskega športa т Celju Drago CATER in ostali iz teg« štaba so mi »prinesli v mlin.« — Kaj se tu dogaja? — je bilo moje vprašanje. Evo, kaj so mi nasuli v odgovor: Strelišče pri Petričku bo letos popol- noma modernizirano. Poleg malokalibr- skega strelišča za 24 strelskih mest bo- do tam zgradili še lovsko in pištolsko strelišče. Doslej obstaja tiam že 300 metrsko strelišče za vojaške puške, ver- jetno pa bodo zgradili še vmesne jarke ZH tarče na krajše razdalje. Strelišče bo zgrajeno po najmodernejših princi- pih. Načrte zanj je izdelal ing. arhi- tekt Janko HARTMAN, tehnična dela pa vodi ing. MAREŠ. Prvega julija bo pod vodstvom tov. Cntra začela delati delovna brigada pet- desetih strelcev iz vse Slovenije in tudi iz drugih republik. Ti svojevrstni bri- gadirji bodo dopoldan delali, popoldan pa bodo imeli strokovna in politična predavanja. Po treh tednih bodo briga- dirji opravili izpite za inštruktorje т strelskih organizacijah. Na pomoč bodo pristopili tudi strelci- prostovoljci iz Celja in bližnje okolice, saj dela bo več kot dovolj. Nameravajo zgraditi tudi stanovanjsko stavbo s pri- padajočimi prostori, vanjo pa bodo vse- lili člana Zveze borcev, ki bo upravnik strelišča in orožar. Sredstva za izgrad- njo bodo šla v milijone. Del jih je pri- j spevala republiška strelska zveza, del jih premore celjska zveza sama, del pa je obljubil OLO. Tako bo Celje dobilo izredno športro in turistično znamenitost, kajti po konč- ni izgradnji bo objekt sposoben za tek- movanja ne samo v državnem, temveč tudi v mednarodnem merilu. 1 V NEDELJO OKRAJNO PRVENSTVO V ŽALCU Namesto lige, bo v nedeljo 3. julija z začetkom ob devetih dopoldne v 2а1сш okrajno prvenstvo v košarki za člane. Nastopila bodo štiri moštva: 2alec, Pre- bold, Velenje in Štore. Tone Goršič med kandidati v ponedeljek je začel v Zagre- bu skupni trening kandidatov za državno mladinsko reprezentanco v vaterpolu, ki bo v juliju nasto- pila v Vzhodni Nemčiji na med- narodnem turnirju. Zvezni kape- tan reprezentance Lovro Stakula je med drugimi na trening v Za- greb poklical tudi člana celjske- ga plavalnega kluba Neptuna To- neta Goršiča, ki se je posebno iz- kazal na lanskem turnirju ob pro- slavi ljubljanskega kluba Ilirije in na turnirju za Veliko nagrado Celja. To je vsekakor lepo priznanje za klub, še bolj pa za mladega vaterpolista. Tone Goršič je ta- ko tudi prvi Slovenec, ki je uvr- ščen med kandidate za državno reprezentanco. SLUŽBE NUJNO^ IŠČEM samostojno gospodinjsko pomočnico k 4 članski družini. Nastop službe takoj. Mesečna plača 6000 din. Naslov v upravi lista. VAJENCE slikarske in pleskarske stroke sprejmem. Kari Jug, Vrbje, Žalec. RAZNO ODDAMO v najem avtogaražo za osebni avtomobil v Cankarjevi ulici. Ponudbe z navedbo višine najemnine je po- slati do 10. 7. 1960 v upravo lista pod šifro -Garaža-. IZGUBILA SEM ŽENSKO JOPICO vinsko- rdeče barve dne 24. t. m. na poti Cret, Leskovškova ulica. Mariborska cesta, Gregorčičeva ulica in del Ljubljanske ceste. Poštenega najditelja prosim, naj jo odda na naslov: Koštomaj, Otok blok 3. NAŠLI SMO ŽENSKO URO. Dobi se Razlagova 10. OBLOGE TAL IZ POLIVINILA, STRA- GULE, PODOLITA, GUME itd. boste pravilno vzdrževali samo z najnovejšo WIX-EMULZIJO, specialnim loščilom iz inozemskih surovin. Ne pozabite, da z drugimi loščili to oblogo samo uničujete. Zahtevajte jo v svojih trgovinah, ki lahko prve količine že nabavite pri gro- sitičnem podjetju -MERX- v Celju s skladiščem v Slovenjem Gradcu. ZAHVALE Državnemu zavarovalnemu zavodu Ce- lje se iskreno zahvaljujem za kulantno izplačilo ob moji nezgodi in priporočam vsakemu bodisi kolektivno ali posa- mezno zavarovanje. Šah Lovro Celje ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dobrega moža Maksa Rap se iskreno zahvaljujem dr. Malgaju za ves trud, s katerim mu je lajšal dolgo in hudo trpljenje. Posebej se zahvaljujem kolektivu Merkurja in Zelezninarja. RK Trnovlje, č. duhov- ščini, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremljali na nje- govi zadnji poti. Žalujoča žena in sorodniki Celje, Trnovlje ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega sina STANISLAVA MARENCICA, dijaka 8. a razreda se iskreno zahvaljujemo vs^m sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence. Prav posebno se zahvaljujemo tov. prof. J. Medvedu, ravnatelju osemletke Franja Vrunča, za njegovo požrtvovalno pomoč, vsem go- vornikom ob odprtem grobu, šolskemu pevskemu zboru in zlasti še vsem ti- stim, ki so nas finančno podprli. Še en- krat iskrena hvala vsem in vsakomur posebej! Družina Marenčičeva Çelje-Iriovl^ei^ 22. junij« 19M RAZPISI Upravni odbor ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE v Celju razpisuje naslednja delovna mesta: 1. KNJIŽNIČARJA 2. KNJIŽNIČARSKEGA MANIPULANTA Za delovno ttiesto pod 1. se zahteva popolna srednješolska izobrazba, pod 2. pa končana osemletna osnovna šola. Prošnje z življenjepisom in podatki o kvalifikaciji pošljite do 15. 7. 1960 upravi Študijske knjižnice (Celje, Mu- zejski trg 1, p. p. 17). Razpisna komisija Jugoslovanske inve- sticijske banke, Centrala za LRS, Ljub- ljana razpisuje na podlagi določil člena 32—41 Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ štev, 53/57) naslednja delovna mesta v podružnici JIB Celie: 1. eno mesto kreditnega referenta z vi- sokošolsko izobrazbo; 2. eno mesto kreditnega referenta s srednješolsko izobrazbo; 3. eno mesto pripravnika bančnega uslužbenca III. vrste. Kandidat za delovno mesto pod štev. 1 ima zagotovljeno družinsko stanovanje s takojšnjo vselitvijo. Službeno razmerje in prejemki se ure- jujejo po določilih Zakona o javnih uslužbencih. Prošnje s potrebnimi doku- menti je treba predložiti Jugoslovanski investicijski banki, podružnica Celje. PRODAM UGODNO PRODAM GRADBENI LES 9.5 X 12,60 m t^T 200 kg železa Na- slov v upravi lista. POCENI PRODAM osebni avto ÒPEL, dobro ohranjen, registriran. Srebot- njak, Polule, Celje. TOPOLINO — B v dobrem stanju ugod- no naprodaj. Naslov v upravi lista. PRODAM motorno kolo znamke. Tomos Colibri (moped). Ogled od 18. ure na- prej. Naslov v upravi lista. SOBNO KREDENCO ugodno prodam. Mlekarna, Zidanškova ulica, Celje. PRODAM arondirano posestvo ca. 4 ha s stanovanjsko hišo in z 2 gospodar- skima poslopjema. Drešinja vas 12. p. Petrovce. UGODNO PRODAM dvoje balkonskih vrat s stranskima oknoma, 1 trodelno in eno dvodelno okno, 2 vrati, desno- zidan štedilnik s ploščicami in razno pohištvo. Naslov v upravi lista. V VELENJU prodam 6 ločenih zapored- nih sob — možnost ureditve treh sta- novanj in gospodarsko poslopje pri- merno za obrt. Naslov v upravi lista. POLŠPORTNI otroški voziček »Tribuna« prodam. Berglez Ljubomir, Gregorči- čeva ulica 7 — Celje. PRODAM lepo trosobno komfortno sta- novanje v visokem pritličju Jenkova 18. Vprašati pri lastnici, Tomšičev trg l/ll. PRODAM motorno kolo Puch Roller 125 ccm, prevoženih 20.000 km. Golav- šek Franc, učitelj, Vransko. MANJŠI LOKAL prodam. Ponudbe pod -Obrt- na upravo lista. KINO KINO UNION Od 30. 6. do 4. 7. 1960 ZDRAVNIK Di MAZAC, italijanski film Od 5. 7. do 8. 7. 1960 VELIKE DRUŽINE, francoski film KINO METROPOL Od 2. 7. do 5. 7. 1960 OBRAČUN* PRI O. K. KORALU, ameriški barvni VT LETNI KINO Od 30. 6. do 3. 7. 1960 BELO PERO, ameriški film Csc Od 4. 7. do 7. 7. 1960 AVANTURE CA- SANOVE, ameriški barvni film DPD SVOBODA CELJE MLADINSKI KINO 2. in 3. 7. 1960 NOCOJ NASTOPAMO, češki film KINO SVOBODA ' .ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Od 2. do 3. 7. 1%0 VOZOVI NA ZAHOD, ameriški barvni film Samo 4. 7. 1960 KANAL, poljski film Od 6. 7. do 7. 7. 1960 ŠTIRI KILOMETRI NA URO, jugoslovanski film Ces OBJAVE Občinski ljudski odbor Celje obvešča, da bo s 1. julijem 1960 uvedena pri od- delku za narodno obrambo dežurn« služba vsak dan popoldne od 14. do 17. ure. V navedenem času bo možno opraviti prijaf no-odjavne vojaške zadeve. — Predsednik občinskega ljudskega odbora Celje — Franc Rupret. Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Šmarje pri Jelšah razpisuje mesto DIREKTORJA za Kmetijsko gospodarstvo Šmarje pri Jelšah. Pogoji: agronom oziroma samostojen ▼ vodenju kmetijskih gospodarstev z več- letno prakso. Prijave je poslati do 1. 7. 1960. STANOVANJA TRIČLANSKA DRUŽINA želi kupiti et«- novanje. Pod šifro -Letos vsiljivo-. ŽELIM ZAMENJATI dvosobno stanovanje v središču Rogaške Slatine z enakim v središču Celje. Naslov v upravi lista. DIPLOMIRANI EKONOMIST išče oprem- ljeno sobo za nekaj mesecev. NasloT v upravi lista. MIRNA USLUŽBENKA išče opremljen« sobo s posebnim vhodom. PoAudbe M upravo lista. ISCEM PRAZNO ALI OPREMLJENO Isobo pod šifro -Poštena-. STROKOVNA UČITELJICA išče оргеш- Ijeno sobo. Ponudb« ▼ ir{orini Singer, T«miičev trg 11. Iz življenja starih Rimljanov SMRT IN POKOP Navada je bila, da so se okrog postelje zbrali sorodniki. Včasih so položili umirajočega na tla. Ko je človek umrl, so mu zaprli cči in ga pričeli klicati po imenu. Nato so mrliča umili v topli vodi in telo masirali z raznimi mazili,' kar bi naj preprečilo hitro raz- krajanje. Ustno votlino чо napol- nili z dišečimi snovmi. Truplo so oblekli, in sicer rimskega držav- ljana v belo togo, razne odličnike v častna oblačila, ki so imela škr- latno ali zlato vezenino. Moškim so nadeli pečatni prstan, ženam pa poleg prstanov še drug nakit. Svojci so pokojnika položili na visok mrtvaški oder, bogato ob- ložen z blazinami in pregrinjali. Mrtvaški oder je stal v atriju, dostopen vsakemu mimoidočemu. Okoli odra so gorele sveče. Stalno je bil navzoč družinski član, ki je čuval mrliča pred zli duhovi. Zunanji znak hišne žalosti so bili venci, spleteni iz cipresnih vejic, ki so viseli nad vhodom. Nadalj- nji znak žalovanja je bil, da so pogasili ogenj na domačem og- njišču. Ze takoj prve ure po smrti so nastopile žene, ki so objoko- vale pokojnika (naricalke). Mrlič je ležal na mrtvaškem odru raz- lično dolgo: čim bolj bogat in ugleden je bil, tem dalje časa je bil na ogled. Rimljani so poznali dva načina pokopa. Starejši je bil običaj, da so mrliče sežigali. Temu se je kmalu pridrubžil še navaden po- kop in je prvega z uveljavlja- njem krščanstva popolnoma iz- podrinil. Pokop je bil pri Rimljanih ob- vezen iz religioznih ozirov, ker so verovali, da pokojnikov duh ne najde miru prej, predno mrliča ne pokopljejo s častmi. Zato so tudi trupla zločincev izročali svojcem, da so jih lahko pokopali. Ce je vojak padel na bojišču in trupla niso našli, so mu doma po- stavili navidezen grob — kenotaf. Pogreb je bil ponoči. Slovesen pogreb je oznanil znanilec, ki je obenem vabil k udeležbi. Pred hišo žalosti so se zbrali pogrebci in liktorji so jih razvrščali v spre- vod. Spredaj je igrala godba, no- silci bakel pa so se razvrstili vzdolž sprevoda. Zene so prepe- vale žalostinke. Posebno pom- poznih pogrebov so se udeleževali tudi plesalci in igralci. Eden med njimi je predstavljal pokojnika. Glavni del sprevoda so bile slike prednikov, ki so jih spravljali v atriju. Neposredno pred nosili pokojnika so stopali liktorji s po- vešenimi baklami in njegovi osvobojeni sužnji. Mrlič ni ležal v krsti, pač pa na bogato okrašenem ležišču in je bil nepokrit. Za pokojnikom so sto- pali njegovi sorodniki in prijate- lji oblečeni v temna oblačila, že- ne z razpletenimi lasmi in brez nakita. Pozneje so se žene obla- čile v bele obleke. Grmado so postavili v obliki oltarja iz lesa in hitro vnetljive snovi. Na vrh grmade so položili mrliča skupno z ležiščem, jedili, darili in pred- meti, ki so bili pokojniku dragi. Da bi preprečili smrad, ki se je širil pri sežiganju so dodajali raz- ne dišave. Po končanih ceremo- nijah so se pogrebci kmalu od- stranili, sorodniki so pa počakali do konca, da so žaro s pepelom položili v grob. Še isti dan so žrtvovali prašiča in ovco. Ob grobu so imeli sedmino. Najglob- ja žalost je trajala devet dni. De- veti dan so žrtvovali na grobu manom pokojnika, nakar je sle- dila druga sedmina in spet so prinesli darila. To se je večkrat na leto ponavljalo. Žalna doba je bila različna. Vdove so morale žalovati najmanj 10 mesecev. Po- gosti so bili primeri, ko so ma- tere in žene žalovale celo živ- ljenje. Za može podobnih pred- pisov ni bilo. Rimljani so svoje mrliče poko- pavali izven naselij ob glavnih cestah. Tako imamo za Celejo ugotovljenih dvoje grobišč — ob Mariborski cesti in na Bregu. Grobovi so bili zelo različni. Naj- bolj pogost je bil primer, da so žaro s pridatki zakopali v zemljo. Cesto so grob obdali.s kamenjem ali opeko. Pokopavali so v sarko- fage, ki so stali na prostem, ali pa v grobnice, ki so bile zidane iz opeke in imele lepe kupole. Skupnih grobnic, kot jih pozna- mo v Rimu — kolumbariji, pri nas nimamo. Cim bolj je bila družina premožna, tem lepši spo- menik je imela. Najbolj razkošne družinske grobnice pri nas ima- mo v Šempetru. V. K. Grobnica, kakršno so si premožni meščani Celeie zgradili v Šem- petru ... Zanimiv predlog »Sutjesio«' Dne 7. junija 1943 se je pričela ena izmed-najstrašnejših, toda naj- slavnejših bitk iz naše narodno- osvobodilne borbe. V spomin na to obletnico je Tobačna tovarna v Ljubljani izdala cigareto »Sutjeska«. ki pa jih je pred enim letom ukinila; verjetno iz ekonomskih razlogov. Medtem, ko so nazivi raznih ciga- ret, ki nosijo imena rek v naši drža- vi, samo geografskega značaja, ima- jo cigarete »Sutjeska« izredno va- žen zgodovinski pomen, ki naj prak- tičio ostane tudi v Sloveniji poznim rodovom živ spomin na slavne dni. Iz teh razlogov je uvedba ljudskih cigaret »Sutjeska« primerne kakovo- sti in cene nujna, pa čeprav na ško- do naslova ene ali druge že vpelja- nih imen. ŽE ŽE i VE BOGATE NAPOČIL JE ČAS ... Žetev ... Cas, ko iz stare- ga vzklije novo, ko zemlja vrne s stoterimi obrestmi vse tisto, kar smo vanjo vseja- li, ko se brez težav lahko razbere, kakšno je bilo seme in kakšna je zemlja. To je čas, ko se ob klasju kmet dosti nauči, vsako leto zno- va in vsako leto več. Ob žet- vi se zavemo, da majhno zr- no lahko rodi bogato klasje, klasje, ki bo kmalu dajalo kruh neštetim ljudem. In ta kruh je plod marljivega de- la, vztrajnega truda in tež- kih skrbi. Tam, kjer so po- skrbeli za zemljo in za se- me, bo žetev bogata; tam pa, kjer so oboje prepustili sa- memu sebi, bo le malo zlata in le inalo kruha ... Tudi v dolini oh Savinji je tako. Kamorkoli splava pogled, povsod valovi zlato. In ko bo klasje padlo, ko bo zrno napolnilo kašče in mli- ne in ko bodo iz sveže zmle- tega zlata pekli nov kruh, ta- krat se ho oddahnil kmet, zadovoljno se bo nasmehnil, kajti ena njegovih nalog je opravljena. Prihaja čas, ko bodo kma- lu povsod želi — ne le na resničnem polju, temveč tudi kot kmet, ki se ob žetvi vsa- ko leto znova in več nauči, se ob tej žetvi učimo tudi mi. Majno zrno lahko rodi bo- gato klasje, če je zemlja prava in če je seme dobro. Zmleli bomo zrnje v žuljavi dlani in odpihali plevev. Že- limo lahko le to, da bi bila ta žetev — in vse naslednje — res žetev zlatega žita in zlatih ljudi. 50 let jugoslovanskega letalstva OGNJENA SREČANJA z »ADLERJI« V ŠPANIJI Napredek letalstva je v svetu vse bolj do-bival značaj vojnih pri- prav. Ko so fašisti v Italiji in na- cisti v Nemčiji prevzeli oblast in se začeli mrzlično oboroževati, je letalstvo v oborožitveni tekmi igralo prvo violino. Politični dogodki so tej oboro- žitveni tehniki prinesli »ugodno priliko«, da so bodoči agresorji lahko svoje letalsko orožje tudi praktično preizkusili. To je bila španska državljanska vojna. Delovno ljudstvo Španije se je goloroko borilo za pravičnejši družbeni red. Ta boj je vzbudil simpatije vsega sveta, ki je na španska bojišča poslal svoje naj- zavednejše proletarce. Španska revolucija ni bila le boj španske- ga ljudstva z okrutno izkorišče- valsko reakcijo, bila je boj na- prednega sveta zoper rastočo fa- šistično nevarnost. Medtem, ko so delavci bili svoj pravični boj na strani republi- kancev, sta fašistična Italija in Nemčija odločno podpirali oko- relega reakcionarnega generala Franca. Na španskem nebu so se pojavili Hitlerjevi »Adler j i« s kljukastimi križi na krilih ... Toda stvar revolucije so bra- nili prcletarski junaki sinjega neba. Med njimi Boško Petrovič, ki se je kot komandir rdeče eska- drile proslavil v zračnih bojih. V svoji okretni »Rati«, ruskem lov- cu, je posegal v bitke s fašistič- nimi letalci. V bitkah za Madrid je vsak njegov polet pomenil zmago. Sedem Hitlerjevih »orlov« je treščilo v okrvavljena španska- tla, ko jih je spretni in junaški pilot Petrovič obsul z ognjem svojih strojnic. Boško Petrovič je med španskimi borci postal le- gendaren. Njegovo ime pa je za- šlo tudi med fašistične pilote, ki jim je vselej postalo tesno, če so slišali, da Petrovič vodi svojo eskadrilo proti njim. Prodorni uspehi jugoslovanskega prosto- voljca so fašističnim- vojskovod- jem vsilili odločitev, da je treba tega bojevitega letečega komuni- sta uničiti. Proti Petroviču so vedno poslali številčno daleč nad- močne letalske sile. Bilo je leta 1937. Nad Madri- dom so se spoprijeli rdeči lovci s fašističnimi bombniki. Petro- vič je spet krvavo rovaril med njimi. Po tem so ga spoznali. Dva Messerschmieda sta se vrgla nad njega. Njegov stroj ni bil kos njuni tehnični prednosti. Zadet je Petrovič žrtvoval svoje življenje za stvar proletariata. DEDNOST OČESNIH BOLEZNI Okrog 8 odstotkov vseh moških je slepih za rdeče in zelene barve, to- da le 0,5 odstotkov žensk, je izjavil dr. Mohamed Sahi Mekri. Po njegovem mnenju je bolezen slepote barv najbolj razvita med ljudmi bele rase — skoraj 8 odstot- kov. Na Kitajskem je odstotek ne- koliko nižji — 6,5 odstotkov, med črnci in ameriškimi Indijanci 4 ozi- roma 3,8 odstotkov. Dr. Mekri tudi meni, da so v pre- ko 50 odstotkov primerov slepote pri ■mladih ljudeh očesne hibe obstajale še preden so se rodili — bodisi za- radi veneričnih bolezni bodisi zaradi kakšnih drugačnih infekcij. Potem- takem je razvoj oči v direktli zvezi z dednostjo. Ugotovili so, da je v primerih dnevne in nočne slepote dednost zelo pomembna — s to bo- leznijo je lahko prizadetih nekaj ge- neracij, če jo je imel en sam njihov prednik. Letos praznuje britanska p<^ta 300 let obstoja. Na sliki je prizor iz leta 1784, ko je poštna kočija v spremstvu oboroženega sprem- ljevalca predirjala pot med Londonom in Bristolom v 16 urah... Ob Gregorčičevi Soči Težko je z besedo povedati, ko- likšne lepote se nizajo ob njenem divjem toku, od tam kjer pod golimi stenami Jalovca bruha iz stene v prostost, vse tja prek krivične meje do izliva, kjer slo- venski ribiči razpenjajo svoja ja- dra na sinji gladini Jadrana. Ka- kor je razčlenjena njena pot, tako je razburkana zgodovina krajev, ki jih namaka. Óivja je v svojem skalnem ko- ritu, ko zapušča prav tako divje gore in domovanje slovitih'gor- skih vodnikov, Kugyjev raj. Raz- penjena buči pod prevrtanimi skalami, kjer je tujec zgradil svoje minljive utrdbe. Trentsko dolino s svojimi skromnimi hiši- cami in še bolj skromnimi ljud- mi, previhra, kakor da hoče na- brati zaleta za tok po slovenski Benečiji. Ob vznožju ošiljenega Svinja- ka se združi s prav tako divjo Koritnico in v zložnejšem toku prisluhne pripovedi svoje družice o Strmcu, vasi žena-vdov, o gro- bovih tisočev vojakov, o trdnjavi. ki ni hotela služiti vsiljivcem. Pod Bovcem, kjer trti dela družbo jeglič, sprejme v družbo razbičane vode slapa Boke, zdrvi skozi kanjon proti Zagi in se umiri, domala zastane. Počasneje, toda še vedno živahna, osvežu- joča, da skoraj ledena tudi v kratkotrajnih poletjih prinaša, planinske pozdrave Kobaridcem, sprejema njihove želje bratom na jugozahodu. V njen prisojni breg stisnjene hiše, ozaljšane z mnoštvom cvetja na lesenih hod- nikih, že kažejo prave primorske oblike. Med Matajurjem in Sto- lom nadaljuje svojo pot po viju- gasti dolini in iz njenega dna t> soncu mežika Gregorčičevemu planinsekmu raju, osveži bregove Tolnkincem. Pod Tolminom se zlije s Tolminko, ki se je pre- tolkla skozi slovita tolminska ko- rita, potem pa se na6)ikrat za- ustavi, postane mlečnozeleno je- zero in pri Mostu na Soči iz svo- . je prve elektrarne pošilja ljudem luč... Kanal na Soči ... Goriško polje^ Tu vsa prevzame vsiljeno vlogo meje, potem pa zapušča svobodna tla in motna ter lena postane ne- ma družica rojakom na tujem* tujka v lastni strugi... J. V Kobaridu je na glavnem trgu veličasten spomenik poeta soške pokrajine Gregorčiča...