Sestanek za delovno šolo v Mariboru. Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru. — Razgoyor o vzajemnem delu s Slovensko Šolsko Matico. Dne 4. t. m. je bil v Mariboru sestanek propagatorjev za delovno šolo iz cele Sloves nije. Udeležencev je biLo kakih 20. Da imajo veliko ljubezni do stvari priča dejstvo, da so prišli iz zelo oddaljenih krajev, nekateri po več ur peš do postaje in to v najslabšem vremenu. Razgovor se je pričel itakoj zjutraj ob 8. uri in se je nadaljeval na občnem zboru Pedagoške centrale, ki se je vršil neposredno po sestaniku in so se ga poleg druigih članov udeležili tudi vsi zastopniki delovne šole, ker je njih program v bistvu isti kakor de= lovni program Pedagoške centraJe. Namen sestanka je bil: 1. določiti enotne smernice pedagoških načel delovrre šole: 2. razgovor o organizaciji dela in propagande za delovno šolo. Temeljne točke pedagoških smernic je podal tov. dr. Žgeč v svojem stvarnem in precizno izdelanem referatu »Idejni in prak« tični program Pedagoške centrale«. Program vsebuje bistvena načela delovne šole: osred= nja točka vse vzgoje je človek; razviti treba njegove etične, socialne in intelelktualne sile do najvišje možnosti. Vse delo v šoli se mora preosnovati s pedagoško^psihološkega in so cial-nega vidika; izhajati mora iiz otrokovega zanimanja ter mu dati možnost, da se razvije. Spremeniti treba duh in način dela, računati z otrokovim miljejem, postopati individu« alno. Sedanje šolske knjige ter 'učni načrti! ne odgovarjajo današnjim potrebam šole. Ni več problem, ali ročno delo, ali duševno udejstvovanje, ali oboje, ampak dobro je vsako sredstvo, ki lahko pripomore k raz= voju otrokove duševnosti ter ik dosegi smo< tra delovne šole. Tudi za drugi bistveni del razpravljanja v delovni šoli je vseboval osnovne temelje in navodila dr. Žgečev referat: Najvažnejši pToblem je vzgoja najširših plasti naroda, bazo za to pa mora ustvariti nova šola, de« lovna šola. Učitelj se mora v svrho dosege tega smotra poglobiti v teoretični in praks tični študij. In v tem smislu hoče tudi Peda^ goška centrala, ki bodi nekako žarišče vsega pedagoškega stremljenja, usmeriti svoje delo. Prmičevati hoče: otrokov milje ter vzroke otrokovih dejanj in v to svrho pioglobiti tudi teoretični študij; razvoj dnužbe ter tako sta* viti sociologijo v službo pedagogike, kulturno življenje našega in drugih narodov. V svrho Ikonkretnega realiziranja delov« nega prograroa bo skušala Pedagoška cen« trala; 1. razširiti sviojo knjižnico, da bo do» stopna vsemu članstvu; 2. organizirati pedagoške ikrožke; 3. prirejati razstave, tečaje itd.; 4. organizirati študij otrokovega miljeja ter resne izsledke publicirati; 5. sodelovati p.ri snovanju učnih. inacrtov ter stremeti za ustvaritvijio svobodne šole na znanstvenem temelju; 6. organizirati delavske in kmetske na» daljcvalne šole; 7. skrbeti za stike z inozemslkimi korpo* racijami istih stremljenj; 8. vse delo tehnično orgarrizirati. Popoldne se je ¦vršila debata o programu Pedagoške centrale, ki je bila samo madalje* vanje jutranjih razgovorov. Udeleževali so se je skoro vsi navzoči in je pričala kako so vsi odušcvljeni od skupne ideje delovne šole. G. nadzornik Senekovič izvaja svoje misli k idejinemu programu: Poglavitna na» loga Pedagoške centrale je, da seznani >uči» teljstvo s pravim bistvom nove šole, z gonil» nimi idejami in s podrobnim delom samim. — S principiom: pouk izhajaj iz otrdka se stririja samo deloma, kajti proces izobrazbe ne sme biti odvisen samo od otroka in nje» govega razpoloženja. Vzpodbuditi treba sicer učenca, da sam sprašuje, toda upoštevaiti, da dajejo mnogo pobude tudi pTimerna vpraša* nja s strani učitelja. Istotako svari pred ekstremi g. nadzor« nik Tomažič, dočim se večina strinja s tov. dr. Z g e č e m, da moramo zavzeti sta» lišče, ki ga izavzema sodobna pedagogika, psihologija in sooi'ologija; napovedaiti treba boj vsaki normi. Za teoretioni študij je važna zlasti pri* merna knjižnica. Za enkrat naj se skuša raz» širiti na ta način, da se apelira na požrtvo« valne člane, da odstopijo nekaj svojdh knjig Pedagoški centrali (predlog dr. Zgeča). Trosi naj se tudi za subvencijio v svrho nabave. V svrho širjenja idej .Pedagoške centrale (oziroma delovne šole) naj se ustanavljajo pedagoški krožki v posameznih krajfh. Tov. Dolgan pioda svoj zamislek o pTOpagandi: idejno in propagandno delo za delovno solo se je .osredotočilo v Pedagoški centrali v Ma» riboru in v odseku za delovtno šolo v olkviru osrednjega izobraževalnega odseka pov. UJU. Nujtk) potrebno bi 'hilo eno samo središče za celo Slovenijo že iz praktičnih ozirov. Vsak ^rez naj bi 'imel po enega zastopnika, ki bi propagiral nove ideje ter se v to svrho ptosluževal samodzobraievalnih krožkorv; zbi* ral naj bi podatke o napredku ter o vzrokih, ki ovirajo v njegovem otkraju realiziranje idej delovne šole. O vsem naj bi poročal centrali. Idejna centrala naj bi bila v Mari* boru, združena z ljubljansflcim odsekom. — Zastopmika poverjeništva UJU tov. iPahor in Hreščak pojasmta stališče organizacije napram pedagoški centrali: v idejnem oziru bodi Pedagoška centrala popolmoma avto* nomna, tehnično izvedbo dela pa prevzame organizacija. Kajti le smotreno organi_rano skupno delo bo imelo uspeh spračo velike na> loge Pedagoške centrale. Zato se naj Peda* goška centrala poshižuje v svrho propagande svojih ddej samoizobraževalnih krožkov, iki že obstojajo in ki so se osnovali z namenom, da se .izmenjavajio in propagirajo ddeje, ki se tičejo reforme šolstva, izobrazbe učiteljstva ter vobče vseh afktuakiih vpTašanj za učitelja, kjer je torej najprimerneje torišče za razšir« janje izsledkov o idelovni šoli. Če je začela večina samoiziobraževalndh krožkov s socU ologijo, se je to zgodilo iz nujne potrebe, da spozna učitelj sooialne probleme kot podlago za udejstvovanje v smislu delovne šole. Poleg krožkov ima Pedagoška centrala na Tazpo* lago tudi organizačni tisk. Prevzanre naj tudi Šolsko Matico, ki naj kot pododsek Pedago« ške centrale izdaja vsa važna pedagoška dela, — S temi izvajanji se navzooi povečini v bistvu strinjajo. Razpravljalo se je o mi&žnosti fuzije ŠoU ske Matice s Pedagoško centralo in je podal tov. H r e n nekaj nasvetov: ne vidi v zdru* žitvi ničesar nemogočega. Nasprotno, ker za* sledujeta Pedagoška oentrala in Šolska Ma= tica liste oilje, je samo v interesu stvari, da se združita, saj danes Solska Matica itak ne odgovarja prvotnemu namemi. Treba se je zediniti le z ozirora na tehni&no organizacijo obeh institucij, ki bi event. lahloo nosili skup< no ime Pedagoška Matica. Člani bi bili lahko vsi, tudi nečlani stanovske organizacije. Idej« no fei bila avtonomna, tehnično stran pa pre< vzame UJU. Nadaljnji razgovo* se je nanašal zlasti na ptodrobno dek> in so posegli v debato zla* sti tov. Bregant, Juuančič, Žgeč, Tomažič, Rode, Ostero, D © be r * šek, Vranc, Dolgan in drugi. Pripo« ročale so se hospitacije pri onih tovariših, ki so svoje delo v šoli že usmerili v smislu no« vih idej. Propaganda naj se vrši tudi osebno med posamezniki. V svrho spoznavanja otrokovega miljeja maj se uvedejo po šolah posebne popisne pole, dn sucer dve vrsti: ena za otroka, ki vsebuje popis njegovega raz« voja ter miljeja o predšolski dobi psihieni ustroj otroka itd.; druga vrsta popisruice naj opiše socialne razmere dotičn&ga kraja. Ome* njenih dveh vrst popisnic se je uspešno po= služeval tov. Doberšek in jih namerava po njegovem vzorcu izdati tudd Pedagoška centrala. — Dalje se je govorilo tudi o testih, za katere maj Pedagošlka centrala pripravlja snov. — Tov. D o 1 g a n j'e predlagal uvedbo »šo.l&kega lista«, ker sedanje čitanke niso pri* merne. — Tov. B r e g a n t je priponočal zla* sti orgaraizacijo enorazredne delovne šole. — Iz vseh načetih vprašanj se je videlo, kako obsežen delokrog si je zasnovala Pedagoška centrala ter bo treba združiti vse sile, da bo dosegla stavljene si cilje.