16. številka. V Jrstu, v soboto 25. februvarja 1888. Tečaj X „E D I N O S T " izhaja dvakrat na teden, vsako sr«do n soboto ob 1. uri popoludiie. Edinost" stane: za vse leto gl. fi.-; izven Avst. f).— tri. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ PoHamiene Številke ne dobivajo v pro-■dajnlnicith tobaka v Trstu po *» nov., v Gorici in v Ajdovščini po *t nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopiHi no pošiljajo uredništvu v ulioi Tnrrente St. 12. Vftako ptnmo mora biti frankovuno, ker nefraukovanane m sprejemajo. Rokopisi ■« ne vračajo. Oglasi in oznanila se raemte po 7 nov. M-ticu V petitu: za naslcve / dehulimi «'i kami ne plačuje prostor, kolikor l>i ga ukrnoglo navaduili vr>tie. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ho riu'une po pogodbi. Naročnino, reklamaeije in innerate prejema upravništvo v ulici Tononte 12. Odprto lekluinaeije so prontu poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V eJinotti je raoSi. Dvojna mera magistratova. Iz tržaške okolice. Ko sera bral predzadnjo „Edinost", došlo mi ji; brzo na misel, kako se je uže mnogokrat pritoževalo, da tržaški magistrat vedno meri z dvojno mero. Edno itna za Italijane, drugo pa za Slovence, in da je ta vedno taka, da poslednjim več škoduje, nego koristi. In kdo je temu kriv? Da magistrat nam in z nami tako dela, nismo pač Slovenci sami brez krivde. Ko bi se Slovenci v vsakej stvari in o vsakej priliki trdno postavili po robu in na nogu in povsod zahtevali svoje pravice, težko bi magistrat tako z njimi gospodaril in izvestno ne bi jim povsod metal polena pod noge. Baš zaradi tega pa, ker so Slovenci mirne, dobre, pač — predobre duše, zavoljo tega magistrat tako dela z njimi. Na magistratu je povsod vse laško, nihče ne zna in neče znati slovenskega, in če kdo pride in po slovensko kaj zahteva, nihče so ne zmeni zanj, in naj hodi tudi vsak dan mesec dnij zaporedoma. Pač bi morali Slovenci, kateri imajo posla z magistratom, drugače postopati, ako hočejo priti do svojih pravic — in če bi videli, da nič ne pomaga, vsako stvar bi si morali dobro zapomniti, zabeležiti in pritožiti so pri višjih oblastih, — pri domačih tržaških je do sedaj malo koristilo. Ako magistrat kaj stori, kar ne bi imel delati, ali kaj opusti, kar bi imel ispolniti, zato so nokateri malo zmenijo. Na Dunaji pri ministerstvu bi se nam bilo pritožiti in Če ne bi bilo niti tu dosta, idimo še dalje, saj je še državno in upravno sodišče in pri toni se tudi mora najti pravica, ni šraont, de ne bi Slovenci prišli polagoma do svojih naravnih pravic. Pri tem pa bi moralo Slovence tržaške podpirati pred vsem družtvo, katero je zato tudi ustanovljeno, namreč politično družtvo „Edinost". To bi moralo dobro paziti na vsak korak magistratovcev, posebno tam, kjer bi pretil Slovencem kakšen udarec. No, in baš teh so od .strani magistratovcev ne manjka. Vsaka mestna seja in poprej seja deželnega zbora je za Slovence nauk in ob ednem kažipot, kako bi se baš mi morali potezati po vzgledu Židov, neodrešen-cev iu družili naših neprijateljev na magistratu za svoje pravice. V predzadnjem listu je pisala „Edinost", kako je magistrat pograjal in pokaral pred- sedništvo slovenskega otroškega zabavišča, ker sta bila vpisana dva otročiča več, nego je magistrat dovolil. O tej priliki je „Edinost* tudi ponatisnola dokaz dvojne mere magistratove. Pa še druzega takega dokaza se spomina pisatelj teh vrstic prav dobro. Prinesla je predlanska „Edinost" dopis iz Rojana, v katerem se toži, v kakem stanu so nekatere tamošn je šolske sobe, v katerih so morajo otroci posebno po leti greti kakor hruško v peči, kose sušo in morajo tako iti pod zlo duševno in telesno. Tako nekako jo pisala „Edinost" takrat; tega sem se sedaj hitro spomnil in prišlo mi je tudi na misel, da povprašam, kako je s to stvarjo; se je-li uže kaj na bolje obrnolo, ali je ostalo še vse po starem kopitu. In res povprašal sem osebe, katerim je dobro znano, so li kaj popravili šolske sobe ali ne, in odgovor sem dobil povsod: tako je še vse kakor j o bilo pred letom dnij. V tisto „peči" se tlačijo otroci kakor „slaniki v sod" in zato se magistrat nič no zmeni, da bi popravil šolske sobo, da bi odgovarjali postavnim ukazom. Ne vem pa, zakaj bi ne bilo dobro na ednem konci Trsta pri sv. Jakobu, kar jo na drugem, — v Rojanu, Ne vem pa tudi, zakaj se zato nič ne zmenijo šolske oblasti, odločene v to, da se zakoni natanko izpolnujejo; vsaj bi bila, po mojem nemerodajnem mnenji, njih dolžnost, prepričati se, v kakšnem stanu so šolsko sobe; odgovarjajo li postavnim propisom in zahtevam ali ne in če ne, zakaj šolske deželne oblasti ne delajo v I to, da bi so vsaj tukaj zakon ispolnjeval? Če pa deželno šolske oblasti so no držo zakonov, kako bi se potem morali siliti drugi jih ispolnjovati, ali če se na edni strani zahteva vso na tanko po črkah, zakaj na drugoj tudi no baš tako ? „\Vas dem Einen reeht, ist dem Andern billig". Gospod urednik, svetoval bi Vam, da dotični dopis zopet ponatisnete v „Edinosti", ko drugi dokaz, da se magistrat sam ne drži postav in šolska oblast na-to molči! Opomnja ured.: „Fiat voluntas tua!" „Edinost" 2. oktobra 1886. št. 79. prinaša pričujoči dopis iz Rojana: Da tržaški magistrat in njegovi organi mnogokrat z dvojno mero merijo, dogaja se večkrat; to ni nič novega, ampak stara stvar, katera je gospodom na magistratu tako k srcu prirasla, da so jo ne PODLISTEK. 0 človeških dolžnostih. Ital. upis.I Silvij Pellieo, prel. Jos. K— svojo lepoto, živahnosti jo in duhovitostjo, nego da si zaslužo ljubezen s plemenitimi Čuti. (Daljo prih.) kona. čigar namen je v okom priti pomanj-zdravnikov po deželi in prosi deželni zbor, da naj prične posebno razpravo tega zakona, ki bode našo deželo spravil v vrsto dežel, kjer so zdravstveno razmere uže vrejene po enakih zakonih. Prvi se v splošni razpravi oglasi poslanec Pfeifer in iz svojih skušenj kot večleten župan pojasnuje novi zakon. Za njim je govoril dr. Bleiweis in tudi preporočal novi načrt ter posamezne določbe njegove. Zlasti je omenjal, da vladni načrfi enakih zakonov so bili pomanjkljivi, kor prosijo skoraj povsod za nekatere premembe, dasi je ta zakon za vlado velike važnosti. Konečno oznanja, da predlaga naslednjo resolucijo : „Deželni zbor pričakuje, da bode visoka c. kr. vlada z ozirom na troske, katere si je naložila dežela z vravnavo zdravstvene službe, skrbela v i s t o j meri za javno zdravstvo, zlasti pomnožila v državnoj službi na Kranjskem stoječe zdravstveno osobje in nastavila pri vsakem c. kr okrajnem glavarstvu vsaj enega plačanega c. k. okrajnega zdravnika". (I)obro, dobro!) Izmed velikih posestnikov je v splošnej razpravi govoril baron Svegelj, reksi. da jo imela vlada s tem zakonom človekoljuben namen pred očmi in da je hotela našo deželo v soglasje spraviti se sosednimi deželami. Opomina pa, da to soglasje ni popolnoma, ker se naš zakon v marsikateri točki loči od sosednih. Potem pretresa zakon /, administrativnega in denarnega stališča. (Unije prih.) Politični pregled. Notranje dežele. V državnem zboru jo začelo posvetovanje o proračunu naučnega mini-sterstva. O tej priliki je stavil poslanec Rnss interpelacijo na naučnega ministra, naj označi svoje stališče glede Liechten-steinovega predloga. Minister Gavč ni hotel odgovoriti na stavljeno interpelacijo, rekoč, da so ho vlada pozneje izrekla o tej zadevi. S tem je bila stvar dognana. Poslanec Ilerbst je hotel opravdati interpelacijo poslanca Russa; v nadaljno debato o tej stvari pa se ni spustil nikdo. V seji v sredo dne 22. t. m. so se sprejela poročila legitimacijskega odseka. Potrdila se je na odsekov predlog volitev poslanca dr. Klaiča in odobrila se je od-sekova resolucija, da v bodoče vlada ne sme več braniti prepisavanja volilnih izkazov. Potrdila se je brez ugovora tudi volitev poslanca pl. Siengalewicza; o verifikaciji volitve posl. Auspitza pa se je unela daljša razprava, katere so so udeležili : poročevalec Weber in poslanci dr. Zacek, baron dr. Sommaruga in prof. dr. Fiegl. Naposled se je sklenolo izročiti volilne spise li'giticijskemu odseku, naj z nova o njih poroča. Poslanec dr. Reicher s tovariši je interpeloval ob omejenji dovoljenja za uvažanje avstrijske moke v Bosno in Hercegovino; posl. Iioser in tovariši pa ob ustanovljenji stolice za zobozdravstvo na vseučiliščih. Vrorek 21. tega meseca jo razpravljal budgetni odsek o naučnem proračunu. Minister Gauč je trdil, da naučna uprava na vso moč podpira izdajanje šolskih knjig. Poslanca dr. Russ in dr. Matusch sta vprašala, kako so misli vesti naučna uprava o Liechtensteinovem zakonskem načrtu. Minister je odgovoril, da tej žel i ne more ustreči, kajti ne vidi mu se umestno govoriti o tem načrtu v imenu vlade. Načrt je vzbudil razne izjavo med občinstvom; državni zbor pa se ni mogel še baviti z njim, zatorej se poziva na prvo čitanje. Posl. dr. Russ jo ministru odgovoril, da mora imeti vlada v tako važnih zadevah svoje samostalno mnenje. Mini. ster Gauč odvrne, da ga je posl. dr. Russ krivo umel, kajti pozval se je na prvo čitanje, in naj bode osvedočen, da si vlada sama ustvarja svoje samostalno mnenje o tako važnih zadevah. Grof Kalnokv, minister vnanjih poslov, potoval je te dni v liudapešto, kjer je sedaj cesar. Iz tega potovanja izvajajo dobro poučeni krogi, da so dogovori z Rusijo in njene zahtevo glede bolgarskega vprašanja mnogo bolj kritične, nego se je mislilo s prva. Misli se v diplomatskih krogih, da se hoče dogovoriti Avstrija naravnost z Rusijo in da bode govoril Kal-noky s cesarjem v tem smislu. Neki nemški listi javljajo, da je Turška poslala v Petrograd noto, po katerej bi se imelo bolgarsko vprušanje rešiti sodobno z vprašanji, ki se tičejo Bosno in Hercegovine. Tu so mohamedani tlačeni, kakor trdi Turška, zato zahteva, da so vzpostavi turška suvereniteta. Vnanjfl dežele. Rusija je stavila predleg, naj se vlade izjavijo, da je knez Ko'ourg nepo-stavnim potem zašel bolgarski prestol ter zahtevajo, da ostavi Bolgarsko. Ta predlog je Francija prva vsprejela; tudi Nemčija se je udala ruskim zahtevam; Avstrija, Italija in Anglija se pa protive temu in Avstrija zahteva, naj Rusija, ako hoče odstraniti Koburga, uže naprej naznači kandidata za bolgarski predstol. Turčija, ki bi imela po ruskem predlogu vzpostaviti na Bolgarskem prvotno stanje, nemore sedaj ničesar storiti, ker stoje v tem vprašanji tri vlasti proti trem. Kakor javljajo iz Berolina, nadejati se je, da se bode Hismarku posrečilo pridobiti tudi Avstrijo za ruski predlog. Heigijsko-holandsko-fran-coska bankirska zadruga bode baje da posodila Rusiji zahtevano svoto za grajenje sibirske železnice, ako jej ta jamči, da 'se bode bolgarsko vprašanje rešilo mirnim potem. Srbska radikalna stranka je imela v ponedeljek v Bclemgradu zbor. Taušano-vič je razvijal program, kateri jo razvil o svojem času v skupščini ministerski predsednik Gruič. Naglašal je posebno dobre odnošajo mej Srbijo in Avstrijo. Za kandidate v Belemgradu sta postavljena črev-Ijar Raka Milenkovič in bravar Vaso Jan-kovič. Vlada je imenovala poverjeništvo sestoječe iz štiridesetih članov, ki ima nalogo proučiti vprašanje o znižanji železniških tarif za promet v kraljevini ter o tem staviti vladi primerne predloge. Kakor javljajo iz S red ca, odpotoval je dne 17. t. m. Smetkov z novimi instruk-cijami svoje (bolgarske) vlade v Carigrad, da reši carinsko vprašanje. Bolgarska vlada bi namreč rada dosegla, da Turčija in Bolgarska vzajemno odpravite pobiranje carine za domače proizvode. V Srodci stavijo veliko važnost na ugodno rešitev tega vprašanja. Kar se tiče zveze bolgarsko-tutških železnic, so med bolgarskimi in turškimi poverjeniki natanko ustanovljene vse določbe prometa. O razvijanji bolgarskega vprašanja govorimo zgoraj. Na povelje francoskega pomorskega ministra so mobilizovane vse vojne ladije v srednjem morji, katerih ima Francija samo tam trinajst. Kakor se je pokazalo sedaj, bile so neresnične one vesti, katere so donašali razni listi o Italiji sovražnih govorih francozkega ministra vnanjih poslov v Briangonu in Gopu. Minister FIou-reus trdi, da on v teh mestih ni nikdar javno govoril, da so bili to samo privatni pogovori, katere je on imel z raznimi osebami v onih mestih, da je pa popolnoma neresnično, da se je .zrazil o Italiji v sovražnem zmislu, temveč bas nasprotno ; on bode vedno delal na to, da se ohranijo, poboljšajo in utrde prijateljske razmero mej obema državama. Tudi iz Italije dohajajo vesti, ki nam pričajo, da se italijanski državniki ne dajo zapeljati, da bi tirali Franciji sovražno politiko. Ministerski predsednik Crispi jo rekel te dni, da bi bila vojska s Francijo največja nesreča za Italijo. Ako bi bila Francija premagana, bilo bi uničeno evropsko ravnovesje in bi zaradi tega največ trpela Italija. Italijani bodo v Afriki do sredo marca meseca zgradili železnico do Saati. Sedaj je začela vročina in ni upanja, da bi letos rešili afrikansko vprašanje. Nemška vlada je stavila baje da švicarskoj zvezi predlog, da jo varuje, ako bi v slučaji vojske Francozi hoteli korakati skozi njo dežele proti Nemškej. Švicarska vlada je zavrnola ta predlog rekoč, da je za svojo obrano skrbela uže takrat, ko je bil sprejet zakon o črnej vojski. Odgovorila je nadalje Nemcem, da jo Hvica v vsakem slučaji podpoluo nevtralna, da bode p i, ako bi kdo prestopil njo meje, sama skrbela za obrano svojih pravic. Nemški listi pravijo, da je ta vest izmišljena; nedavno so pa trobiii v svet, da je fran-cozka vlada stavila Švici podpolno ednak predlog. Kdo ve, katera teli dveh vestij je resnična, prva ali druga, ali pa more-bit\ obe? Nemški prestoli.naslednik je še vedno zelo bolan in kakor pričajo zasobne vesti, malo upanja je, da še kedaj okreva. O dopolnilnih volitvah za angleško zbornico so pridobili G ladstouovci tri poslance. Ta zmaga je za Anglijo velicega pomena, ker nam kaže, da torijska stranka propada. V angleškej zbornici je propal predlog Parnolov, da se vladi izreče nezaupanje zaradi njenega postopanja na irskem. Za ta predlog govoril je Gladston dve uri. V svojem govoru jo očital Glad-ston irskemu višjemu tajniku Balfouru „neverjetno podlost", ter je pozval unioniste, naj sprejmejo Gladstonov homc-rule. V svojem govoru je nazval Gladston agrar-sko „vojno osnovo" malo zlo, katero preči veče zlo in na Irskem povsod zmaguje. Narodna liga cvete in da je ona kriva agrarnim zločinom, tega vlada ni mogla dokazati. Spanjska kraljica misli pomilostiti vse politične hudodelnifce, so bili obsojeni zaradi raznih izjav In rabuk v zadnji čas vladanja pokojnega kralja in kraljice same. Nekatero stranke v parlamentu se temu protivijo, a listi to zahtevajo in kraljica bode najbrže v kratkem storila ta korak. DOPISI. Dolina 20. februvarja. (Volitve. Novi župan.) Ker se z brega sosebno iz Doline le redko nahaja kaka vrstica v časopisih, in ker sedaj imam še poseben uzrok prijeti za pero, hočem enkrat izpre-govoriti. Po napovedi občinskega glavarja dne 15. prosinca, zbrali smo se dne 18] t. m. vsi volilci razven ednega v občinskej dvorani. Mnogo ugibanja in razne misli nau-dajale so posamične, kateri mežje bi reševali in ispolnjevali težko nalogo. Po kratkem čakanji prišel je c. kr glavarjev namestnik iz Kopra, g. Ant. Rebek, ki je kratko, a jedernato nagovoril vse navzoče. Poudarjal je težkočo in potrebe ljudstva, dolžnosti in skrbi obe. načelnika; z dobrim svetom završil je svoj govor: „Volite takega moža, ki je vreden časti, ki pozna težkoče in potrebe ljudstva in jo spreten v vsakem poslovanji." Na to začno volitev, prva županova, zatem šestih svetovalcev. Poprej so bile različne misli, a zdaj so bili vsi edne. Soglasno bil je župan izvoljen g. Slavoljub Lampe. Vse je šlo v lepem redu, le edna stvar zdela se mi je odveč — umazana. In kaj neki? Vse volitve, vsi sklepi, v obče vse govorilo se je v našem jeziku — in gledi čudo! ko sem se podpisal na dnevni zapisnik, — vidim, da seje vse to promenilo v tuji jezik!!! Gospod župan in čestiti svetovalci! čemu podpisujete to nepoznano čečkanjo ? Sramota neodpustljiva! Ni čudo, da Vam samo v tujih jezikih pošiljajo spise v urade in iz njih, ker hočete sami tako imeti. Ako niso Vaši pisači vešči poglavitnemu, to je slovenskemu jeziku, poiščite si naj poprej slovenskih uradnikov, potem sami dobro pazite na to, da se izključivo v našem jeziku urad u je. Spoštujmo same sebe in svoj jezik in ne bodimo podlaga tujčeve j peti! Iz Pulja 22. febr. [Iz dop.] Kakor da da bi si bili dali besedo dopisniki slov. listov po Iatri: vsi molče. Kje tiči uzrok neveseli tej prikazni, nečemo preiskavati. V nedavno minolem času je bilo drugače, vsak dan smo čitali, zdaj iz tega, zdaj iz onega kota tužne Istro možko, ponosno, j slovansko besedo. Beseda naša je bila tako intenzivna, da je celo vzdramila mogočno našo šinjorijo. Pripovedovali smo svetu o krivicah, ki se nam gode, o na-silstvu, katero praznuje orgije svoje tlačeč j nas prepohlevne. Kazali smo razmere, ka-keršne so le pri nas mogoče, ko se zlob- j nimi inštinkti naudahneni protivnik najna- ■ ravnejše pravo potiska v stran, ne da bi, se spodtikali ob to oni, katerim bi bila! sveta dolžnost čuvati pravico. To so zares tožne razmere. Ni li to anomalija : gospodar, po božjih in človeških pravicah gospodar slovanskih teh tal mora hlapčevati; živl jenja soke nesajoči parasitje in za svoje globoke žepe skrbeči Italijani pa gospodujejo. Pravica nima besede. To vam jo stalni refren, ki so strani oblastne gospodo udarja na ušesa isterskemu trpinu: delaj, trudi so v potu svojega obraza; sad tega svojega truda pa prinosi nam, da si bo-demo redili okrogle trebuščke; sicer pa — molči. Da, molčanje, to je pač edino pravo, katero bi nam privoščili. In ako bi vprašali : kako je to mogoče? — vemo, da noben Slovan, noben pravicoljubni Avstrijec ne bi bil v zadregi gledč odgovora na to vprašanje. Sv. Avguštin je hotel doumiti bistvo sv. Trojice — mi pa napenjamo pamet svojo, da bi si raztolmačili ta čudna, prečudna pota, seveda z istim uspehom, kakor sv. Avguštin. Govori glasno, piši temeljito in prepričevalno, navajaj fakta — vso zaman, gluhi in slepi so. To je uže maksima teh gospodov: prezirati po pravici koprnečega, le pravico zahtevajočega primorskega Slovana in obožavati onega malika, ki ga zo-vojo: italijanska kultura. Če pa si stvari od bližje ogledamo, vidimo, da se vse to slavje opira ob puhle, neslane, naj-grše nasilstvo prikrivajoče fraze. Italijanska ta kultura poganja res lepo duhteče cvetke: nedavno so odličnemu, puljskemu: Slovencu pismeno zažugali, da hočejo meriti z njegovimi črevesi p ulj ske ulice. Včasih jim res nekaj v glavi za-svita, da so na krivej poti in da bi bilo treba razmere popraviti. Zalete se tudi malo v tem zmislu, a ko bi bilo treba odločnega koraka, da bi uveljavili avtoriteto pristne ideje, katere prvi atribut je: ravnopravnost, vsem jednake pravice — tedaj se pa ustraše; ustavije se sredi pota in vse ostane pri starem. V prošlom letu opozarjali smo večkrat na rogoviljenje družtva „Pro Patria", katerega zle tendence srno dokazali. In res je poveljstvo puljskega arzenala nekega dne po vseh delalnicah in v trehje-zicili objavilo prepoved, da ne sme nikdo bodisi težak, delavec ali pa mojster, vpisati se v rečeno družtvo, ako no prosi v to posebnega dovoljenja. Če je kdo uže pristopil, mora takoj izstopiti. Kdor bi ravnal proti temu ukazu, izgubi službo v arsenalu. Isto tako so ni mogla vršiti nameravana velika veselica na korist „Pro patriji," ker ni smela sodelovati nobena četirih puljskih godeb. To bi bilo vse lepo, ako bi bili gospoda dosledni v vsem in povsod. Ti gospodje so pa, kakor ona svetnica, ki po dnevi šiva, po noči pa zopet para. Le čujte! Nedavno so bilo v Pulji mestne volitve. Izid je bil tak, kakeršnega smo mi prorokovali naslanjajoči se na oficijozne izjave v dunajskih listih: slab za nas, neugoden avstrijskoj ideji. To je pa moralo tako priti. Na ednej strani skuša se pa-ralizovati pogubno delovanje družtva „Pro patria"; o puljskih volitvah so pa mornarski krogi podpirali kandidature mož, ki so kolovodje v rečenem italijanskem družtvu. Kako naj bi se to strinjalo, razume naj kdor more; mi ne! Kakor čujemo, gospodje zdaj se za ušesi praskajo, ko je prepozno. Mi pa kličemo: habeant šibi! Mi bodemo uže potrpeli, dobro vede, da je bodočnost naša. Slovanski značaj Istre bodo prodrl na površje, če tudi so irredentovstvo še tak6 upira. Na nesolidnej podlogi zgrajene barikado, ki naj bi zabranjevrle napredek narodno naše stvari, zrušile se bodo, in na njih razvalinah zasadili bodemo zastavo resnice in pravice. Da prej ko prej ta cilj dosežemo, treba je da bi se slov. listi češče na nas ozirali, nego do zdaj. Mnogokrat smo uže svarili merodajne kroge. Mi si umijemo roke, vsa težka odgovornost slonela bode na njih plečih, ako bodo neki agitatorji demoralizovali tudi one dele italijanskega prebivalstva, ki danes še pošteno in lojalno misli in čuti. Št. Viška gora. 19. februv. liže dolgo pričakujem v časnikih dopisa iz našega kraja, a nobeden dopisnik se nečo oglasiti. Pa no da bi jih bil „pust" polomil? Ako bi so bilo zgodilo kakšno otročarstvo, ki bi delalo nečast kraju svojemu, bilo bi uže izveseno stalo široko natisneno v časnikih. Zdaj pa, ko imajo lepo priliko poročati o napredku „bralnega družtva,44 nečo se nikdo oglasiti. Čeravno jo uže postni čas. vender sem so namenil opisati lepo domačo veselico, katero jo bilo napravilo „bralno družtvo" dne 2. feb. v svojih prostorih udom in drugim povabljenim gostom. Okolo C. uro zvečer so se začeli zbirati v bralni sobi gostjo, in kmalu je bila soba napolnjena. Veselje je nauda-jalo človeka, kadar je videl, da so prišli nas počastit možje, in v resnici pravi možje ! Veselica so je začela ob 7. uri. Prva točka je bila možki zbor „Slovan;" v tej pesmi so se odlikovali posebno basisti. Predsednik č. g. župnik je poudarjal potem namen in korist „bralnega družtva^ in razlagal, v kakšnem položaji jo mili naš narod, kako ga hočejo Nemci in Lahi potujčiti in uničiti; proti tem so ustanovili Slovenci „družbo sv. Cirila in Metoda;* razložil jo namen in korist te družbe, toplo preporočal, naj pristopijo vsi kot podporniki, in premožnejši kot ustanovniki in letniki k podružnici sv. Cirila in Metoda v Cerknem. Nauduševal je poslušalce, naj se o vsakej priliki kažejo prave narodnjake in naj so potegujejo za svoj mili narod. Njegov vse hvale vredni govor ni padel na kamenita tla; g. učitelj začne nabirati ude za podružnico sv. „Cirila in Metoda" v Cerknem, h katerej je pristopilo 5 letnikov in 24 podpornikov. Mešani zbor „Večerna." zl. Vilhar in možki zbor „Mladini" zl. llajdrih sta bila všeč. Na to je bila šaljiva deklamacija „Zupan.tt Mlada deklamovalka je se svojo krepko besedo in s ponosnim obnašanjem prou- uzročila mnogo smeha; inoralajoje ponoviti. Lep je bil tudi možki »bor „Sve sniva meni samu*4 zl. Vilhar. llurka „Soš-tarji/ katero je sam g. učitelj spisal, je prav primerna našim razmeram. V igri se jo g. učitelj pokazal pravega šaljivca. Tudi njegova pomočnika sta se dobro vedla. Igra je vzbudila splošen smeh. V šaljivi narodnej pesmi „Kaj pa je storil naš kajzer nas kralj/ za možki in mešani zbor, je vzbudil g. učitelj med poslušalci mnogo smeha. Mešani zbor „Le pevaj ptičica" zl. Volarič, jo bila poslušalcem naj bolj všeč; morala so je ponoviti. Sledilo je potem 8rečkanje. Mej svobodno zabavo so se vrstile razne napitnice in pesmi možkega in mešanega zbora. Pozno v noč smo se razšli, vsi zadovoljni in veseli; nobenemu ni bilo žal, da so je udeležil te veselice; vsuk je želel, da bi napravilo „bralno družtvo" še mnogo tako lepih domačih zabav. Zahvaliti se nam je č. g. župniku in g. učitelju, ki jo sain ponudil družtvu Bobo, in vsem, ki so pomogli, da je začelo zopet „bralno družtvo" krepko napredovati; pevskemu zboru, ki nas je razveseljeval ta večer se svojim lepim petjem ter mladoj deklamavalki, katero Bog še mnogo let ohrani! „Bralnemu družtvu" želimo, da bi krepko napredovalo, kajti močij ima dosta, vsak naj dela po svojih silah. Borimo so za narodni razvoj in pro-speh ljudske probujenosti. Stojmo trdni kakor skala, ker vemo, da se potegujemo za narodovo čast. Naj so nasprotni kričači še tako vzdigujejo zoper nas, ne dajajmo se premotiti; komur ni naša pot prava, naj hodi po svojoj! Domače vesti. Odbor za Dolenčev spomenik je imel v sredo 22. t. m. sejo, v katerej je bil navzočon tudi g. Rendič, ki jo predložil načrt Dolenčevemu spomeniku. Odbor je z ve8clje.ii vzprijol in odobril načrt. Spomenik delan iz nabrežinskega in isterskega mramorja bode 2 metra visok in v vznožji 1 metor dolg. Prihodnji teden bode odbor izložil dotični načrt v tržaškej čitalnici, da si ga vsak lehko ogloda. Kdor bi bil šo kaj nabral za Dolenčev spomenik, uljudno se prosi, naj nemudoma pošlje nabrano svoto odboru ali pa našemu uredništvu. Družba sv. Cirila in Metoda. Neimenovan rodoljub s Primorskega je po č. g. A. Karlinu, mestnem kaplanu pri sv. Jakobu v Ljubljani, poslal družbi sto goldinarjev ter postal njen pokrovitelj. Bog daj še več posnemalcov! Ženskej podružnici sv. Cirila in Metoda V Trstu je daroval g. Ivan Pekič za ubogo deco otroškega zabavišča pri sv. Jakobu 10 metrov kambrika in 10 parov nogovic in sicer, da česti spomin žalostnega obiteljskoga dogodjaja, G. Pekič je s tein pokazal vso hvalo vredno pot, da se tudi na slovanski način človek lehko spomina veselih ali žalostnih slučajev. Vsak dan se bere po italijanskih listih, da je ta in ta poklonil „Providenzi" ali „Pro Patriji" toliko in toliko, in žal, prečesto čitamo v teh vrstah tudi imena naših narodnjakov. Naša „Pro Patria" in naša „Previdenza" je — družba sv. Cirila in Metoda! Kdor želi pomagati, pomagaj najprej svojemu bratu, stoprav potem — tujcu. Tako delajo drugi, tako delajmo mi. Starinske najdbe na Primorskem. Dne 20. p. m. jo bila na Dunaji seja I. oddelka osrednje komisijo za uraoteljno in zgodovinsko spomenike, v katerej je poročal konservator Majonica iz Ogleja, da so bode skoro začelo z izkopavanjem pri S. Marcelliani staroj. Prof. Hauser jo poročal o potrebnih popravah na areni v Pu-lji. Ravnatelj dr. Kenner je govoril, opirajoč se ob poročilo kon9orvatorja Rizzija, ob odkritji temelja „portao aureae" v Pu-Iji. Ukrenolo se jo prositi naučno mini-BterBtvo državne podpore, da se ta zadeva završi. Naposled je izjasnjeval prof. Bo-nedetti ob ostatkih cekvo sv. Kozma pri Pazinu, kjer se upa najti mnogo starinskih predmetov. Odlikovanje. Cesar je podelil gozdnar-skemu asistentu Viljelmu Puticku zlati križec za zasluge v priznanje njegovih zaslug o preiskovanji podzemeljskih voda na Krasu. Gosp. tenorista Pogačnika dobro poznamo tudi v Trstu. O njem poroča se „Slov. Narodu": „Naš rojak, gosp. Pogačnik, dosedaj, kakor znamo slušatelj v Dunajskem konservatoriji, moral je pred krat- kim z Dunaja v Olomuc na sedemdnevne vaje z repetirkami, ker je častnik v prihrani. Kmalu se je razneslo po mestu, da pod vojaško uniformo tiči mlad operen pevec in udati se je moral naš rojak obči prošnji, da nastopi v tamošnjem mestnem gledišči. Dne 13. t. m. je res pel v operi „Marta" „Lyonela" s krasnim uspehom. Hiša je bila popolnoma razprodana in naš rojak žel je nenavadno slavljenje. Tasniki Olomuški so polni hvale. Pel je imenom Naval. Kritika pravi, da ima g. Naval polno čisto višino v nenavadno simpatični meh-koti in visoki glasi ne prouzročajo mu nobenih težav. Hvale izborno njegovo igranje in lično prikazen na odru. Prednašanje in modulacija je jako fina in strogo izvežbana. Sploh pojo g. Naval z nenavadnim čutom in petje njegovo sega vsacemu v srce. Občinstvo pozvalo ga je često, burno tnti ploskajoč in častniki njegovega polka, njega tovariši, poklonili so mu velik lovorov venec s krasnimi trakovi. Prošnji, da bi še jedenkrat nastopil, ni mogel ustreči, oditi je moral namreč v Frankfurt na M., debutovat v tamošnjo opero, kjer poje kot prvi tenorist v treh operah". Gospodarsko društvo v Škednji bode imelo v nedeljo 11. marcija t. 1. po drugej sv. maši v gostilni g. I. Sancina svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Razkaz računov oziroma letne bilance. 4. Razgovor o promeni pravil. 5. Posamični predlogi. 6. Volitev novega odbora. K obilnej udoležitvi vabi Odbor. Za kidanje snega s cest tržaške okolice je dovolila mestna delegacija svoto 1000 gld. Ženitbena ustanova. Iz ustanove barona Ambrozija Rallija se podeli 500 gld. vena ali doto zaročenima katoliške vere, rokodelskega ali kmetskega stanu, stanujo-čirna v Trstu ali v njega okolici, brez imenja, ako se poročita še v tem letu. Prošnje do 1. aprila t. 1. c. kr. naraeat-ništvu v Trstu. Posojilnica V Ceiji imela je svoj redni občni zbor dno 20 febr. 1888., pri katerem so bili izvoljeni v načelstvo sledeči gg.: dr. Josip Sernec ravnateljem, Lovro Baš namestnikom, odbornikom: Dr. L. Fi-lipič, Franc Janesch, Jernej Voh, dr. Dečko, Mihael Vošnjak, Franc Irgl (vikar), Janez Zupane in Maks Veršec; v nadzorstvo pa gg. profesor Ivan Krušic in Mihael Zolgar, Karol Vanič, dr. Gustav Ipavic in Andrej Elsbaher. Posojilnica Celjska končala je svoje sedmo upravno leto in posnaneno iz letnega poročila sledeče zanimive podatke; Prometa imela je 1887. leta 692.362 gld. 84 kr. Pristopilo jo njej 254 zadružnikov, izstopilo pa 40, tako da šteje 1441 udov, ki imajo v deležih 22.105 gld. Hranilnih vlog se je vložilo 167.226 gld. 76 kr., izplačalo pa 127.344 gld. 23 kr., in je njih stanje koncem 1887. leta s ka-pitalizovanimi obrestmi vred 377.028 gl. 48 kr. in 805 vložnikov. Novih posojil se je v letu 1887. dalo 123.751 gld. 14 kr., vrnilo pa 63.941 gl. 56 kr., tako da jo stanje danih posojil koncem 1887. leta 401.527 gl. 47 ki'.; posojila so dana 1332 zadružnikom. Na menjice je danih 263 posojil vkup s 129.400 gld.; proti vkn jižbi na zemljišča 169 posojil v znesku 96.390 gl.; ostala posojila so na osobni kredit proti zadolžnicam. Drugim posojilnicam se jo dalo 25.500 gl. posojil. Čistega dobička jo 3847 gl. 74 kr., ki se jo v smislu sklepa občnega zbora razdelil sledeče: 1. 5°/0no dividendo od deležev dobijo tisti zadružniki, ki niso ob enem dolžniki, t. j. 404 gld. 10 kr. 2. nagrada načelstvu 192 gl. 38 kr. 3. nagrada tajniku za 1. 1887. 200 gl. 4. dar katoliškemu podpornemu društvu v Celji 100 gl. 5. dar dijaški kuhinji v Celji 100 gld. 6. dar podpiralni zalogi slovanskih vseučiliščnikov v Gradci 50 gl. 7. za neposredne pristojbine leta 1887. 309 gld. 70 kr. 8. in ostanek čistega dobička 2.491 gl. 56 kr. vkup 3.847 gl. 74 kr. pridene so k specijalni reservi, ki znaša z 31. dec. 1887. 10.262 gld. 2 kr. in ta znesek po 2.491 gl. 56 kr. zraven, torej 1. januvarja 1888. 12.753 gl. 58 kr. splošni resorvni fond pa znaša 31. dec. 1887, 4.601 gld. 35 kr. torej ima posojilnica vkup 17.354 gl. 93 kr. reservnih fondov. Iz tega poročila se vidi jasno, kako velikansko je posojilnica Celjska napredovala in kako solidno se jc razvil zavod. Pridobila si jo v deležih 22.105 gl. in v rezervnih zakladih 17.354 gld. okroglih 40 tisoč gld. lastnega premoženja, t, j. 11°/0 hranilnih vlog; tako visokega odstotka v lastnem premoženji v razmerji hranilnih vlog še ni dosegla menimo nobena avstrijska hranilnica. Vrh tega pa še jamči za varnost hranilnih vlog neomenjena zaveza vseh zadružnikov s celim svojim premoženjem, ki znaša poprek računjeno nad 3 milijone gl., toraj za 377 tišoč gld. hranilnih vlog, kijih ima posojilnica, okoli devetkratna varnost ali pokritje. Varnost denarja vloženega pri posojilnici Celjski je toraj nedvomljiva v vsakem oziru, take varnosti še hranilnice dati ne morejo. Seveda je pa vodstvo tega izglednoga zavoda tudi v izvrstnih rokah, kar nam svedočijo skraja omenjena imena. Odkar posojilnica obstoji, vložilo je pri njej hranilnih vlog več kot 1500 vložnikov in dobilo posojil pa blizu 1700 zadružnikov, veliko jih je med temi rešila pogube in veliko stotin jo kmetom prihranila na eksekucijskih stroških, rešila veliko kmetij neizogibnih eksekutivnih prodaj. Pri tem vsem je pa posojilnica Celjska od leta 1883. sem darovala za različne dobrodelne namene 2365 gl., katera svota jo za naše mlado zavode precej znatna. Posojilnica v Celji sprejema hranilno vloge od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo s 4>/a°/o obrestmi. Posojila se dajo proti 6°/0 samo zadružnikom. Uradni dan je vtorek in petek od 9. do V2I2. ure. Prošnje se sprejemajo tudi druge dneve. . Jos. Stritarja zbranih spisov je izšel 35. snopič z vsebino: Zorko. Podoba iz dijaškega življenja. (Nadaljevanje.) „Slovenskega Pravnika11 je izšla 2. štev. z nastopno vsebino: 1. Jezik zemljiških knjig. 2. Komu se sme prisoditi odškodnina v kazenskej pravdi. 3. Pravniški razgovori II. 4. Pravosodje: a) Korum contractus. b) Kedaj treba določiti nov glavni vložek, c) Vsebina zapuščinskega prisojila. d) K pojmu „prizadete škode" (§ 2. post. z dno 25. maja 1883. št. 78. d. z.) 8. Listek. 9. Književnost. 10. Drobne vesti. I. Hrv. akad. zab. lit. družtvo „Hrvatska14 v Gradci napravi dne 6. marcija t. g. v prostorih „Hotel Danielw svečanost v proslavo tristoletnice poroda hrvatskega pesnika Ivana Frana Gunduliča. Početek točno ob 8. uri zvečer. Program. 1. Pozdrav predsednika: gosp. stud. med. Fran Do-maldovič. 2. V. Lisinski: „Ljubav i zloba", ouvertura, svira družtveni gudalački zbor. 3. P. Ilektorovič: „Radosalj Siverinac", pjeva druž. pjev. zbor. 4. V. Sviglin: „Slavjanska koračnica", udara druž. tamburaški zbor. 5. Cliarles de Beriot: I. Concert, gudi druž. član gosp. stud. mod. A. Kuhar, uz pratnju glasovira. 6. Iv. pl. Zaje.: „Diži se iz sna", pjeva druž. pjev. zbor. 7. Tamburaški kvinteti: a. D. pl. Barac: „Ljubila sam ga", b. V. Sviglin: „Ne psuj me majko", c. V. Šviglin: „U tebe je dragulja i bisera". 8. Vj. Klaič: „Serenada", svira druž. gud. zbor. 9. M. pl. Farkaš: „Ženska davorija", udara druž. tam. zbor. 10. * „, „Babica", svira druž. gud. zbor. 11. Komora. Družtvenima zborovima ravna gosp. stud. med. A. Kuhar. Nabor novincev za leto 1888. Število letošnjih primorskih novincev jo bilo postavljeno s 1529 mož za stalno vojsko (vojaško mornarstvo) in s 153 ..ož za nadomestno reservo, dalje z najmanjšo do-polnitveno potrebo 282 mož za c. kr. deželno brambo. Vojaški nabori so bodo vršili v posameznih nabornih okrajih tako-le: V Tratu: dnč 8., 9., 10., 12., 13. in 14. marca v pomorskej vojašnici. V pokneže-nej grofiji Goriški in Gradiški: V Červin-janu 1., 2. in 3. marcija; v Tržiči 5., 6. in 7. marcija; v Ajdovščini 5. in 6; v Gorici (za okolico) 8., 9., 10., 12. in 13., v Gorici (za mesto) 14. in 15; v Kanalu 16. in 17., v Sežani 16. in 17., v Komnu 20. in 21., v Bolci 20. in 21., v Tolminu 22., 23., 24. in 26., v Gradiški 23. in 24., v Korminu 26., 27. in 28. in v Cirknem 28. marca. V mejnej grofiji Isterski pa: v Pazinu 2. in 3. marca; v Matavunu 5. in 6., v Buzetu 8. in 9., v Podgradu 12., 13. in 14., v Kopru 16., 17., 20,, 21., 22. in 23., v Bujah 24. in 26., v Poreču 28. marca — in aprila meseca v Pulji 4., 5., 6. in 7., v Rovinji 9. in 10., v Labinji U. in 12., v Voloski 14., 16. in 17., v Malem LoŠinji 20. in 21., v Krku 23. 24. in 25. in v Cresu 27. aprila. Dogovori z Lloydom. 21. prihodnjega meseca bode glavni zbor, ki določi, ima se-li vzprijeti nova pogodba z vlado ali ne. Oba ministra se zdaj dogovarjata, ali so šo nadalje da poprejšnja podpora gld. 1.300.000. Poslednja vladna ponudba jo bila v znesku 1.200.000 gld., Lloyd pa zahteva 1.480.000 gld. Finančna ministra se upirata povišati državno ponudbo.r^Ven-der se nadeje, da se Lloydu posreči priti do 1.300.000 gld. Statistika umrlih. Od 12. do 18. t. m. je umrlo v Trstu 127 oseb in sicer 70 možkih in 57 ženskih. Po starosti jih je bilo: 28 do 1., 21 do 5., 9 do 20.. 4 do 30., 7 do 40., 22 do 60., 30 do 80. leta in 6 čez 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 10 oseb manj. Župniški izpit Sta položila ta teden čč. gg. Kjuder Anton in Kom pare Josip, oba vrla narodnjaka. Čestitamo! Pomiloščenje. Cesar je pomilostil 93 kaznencev, ki so bili vsled tega takoj izpuščeni iz jeČ. Med ostalim je bilo pomi-ioščenih iz kaznilnic v Gradci ti, v Ljubljani 5, v Kopru 6, v Gradiški 4. — Ženskih je bilo pomiloščenih: iz kaznilnico v Begunjah 3, v Lvovu 7, v Repyju 8, v Neudorfu 3 in v vlaškom Meseriči 5. Zbolel je včeraj kmet Lovrenc Sturm na trgu Barriera vecchia ter se zgrudil na tla. Odvedli so ga v bolnico. Nezgoda, llletni Jurij Ivabol je padel v sredo zvečer raz zid v letovišči Ca-pelletti ter si zlomil levo nogo. Odnesli so ga takoj v bolnico. Ogenj. V četrtek zjutraj se je unel pod v perišči zaporov v ulici Tigor. Gasilci so bili takoj prihiteli in požar zadušili; vender pa je kvare okolo 200 gld. Policijsko Stražniki so našli v sredo po noči 121etna dečka Justa Hitežnika in Ivana Krizmana, speča na smetišči v hiši št. 11 ulice Barriera vecchia. Vzeli so ju seboj ter drugo jutro izročili starišem. — Težak Artur Kovač je izbil svojemu drugu Ulrihu Cekinu s ključem dva zoba. Zaprli so ga, da ga pouče, da ima „kovač" kovati po naklu in ne po zobeh. — Ključar Anton Vatt iz Gorice in težak Anton Molk sta ukradla nekej kuharici par zlatih uhanov iz zaprtega kovčega. Spravili so uzmoviča v ulico Tigor. — Težak Ivan j Placutta, tržaški postopač, ukradel je na ne-1 kej ladiji kos vrvi vredne 25 gld. Stražniki so ga zasačili ter zaprli. — Iz stanovanja v I. nadstropji h. št, 3. ulice Madonna del Mare so odnesli nepoznani tatovi perila, vrednega 172 gld. — Služkinjo Angelo Cargnolli je iskalo sodišče zaradi hudodelstva tatvine. Policijski agentje so jo našli ter jo hoteli zapreti, a njen soprog, težak Cargnelli se jim je ustavljal s6 silo. Stražniki so bili prisiljeni spraviti tudi njega v zapor. — Nepoznani zločinci so ulomili v krčmo Henrika Simonettig v ulici delle Beccherie ter ukradli iz zaprte miznico 5 gold. Ker so so malopridneži baje da srdili, da niso našli večje svoto, razbili so iz same nevolje sod in razlili 250 litrov vina. — Mešetarja Ljudevita C. ao zatvorili, ker je provaril tržaškega trgovca za 400 gld. Dva druga mešetarja, njegova pomagača sta tudi uže pod ključem. Prodane deklice. Iz avstrijsko-ogerake države se izseljuje vedno več deklic v južno Ameriko, ker jih brozsvestni oprav-niki zavajajo ter jim obotajo najlepšega življenja. Kakšna je naposled usoda teh neizkušenih sirot, vsakdo si lehko misli. Da se to nesramno delovanje kolikor mogočo omeji in zapreci, izdalo je naše ministorstvo zunanjih poslov posebno okrožnico na c. kr. poslanstva v Rimu. Parizu, Londonu, Madridu, Lisboni in Hagu, naj strogo pazijo dotični konzulati na sumne osebe, katere se izseljujejo preko morja. Opozorilo je tudi domače politične oblasti, naj se pri izdavan,i potnih listov strogo drže naredbe, izdane v to svrho užo meseca decembra p. 1. Samoubojstev v avstrijskej vojski je bilo leta 1886. 394 in sicer se je ubilo 29 Častnikov, 84 podčastnikov in 281 pro-8takov. Žalostno! Piovstven promet v pristanišči tržaškem. Leta 1887. je prispelo v tržaško pristanišče vseh jadrnic in parnikov, in sicer: obtovarjenih 6181, praznih 1852, zatorej vseh vkup 8033. Med teini je bilo 29 črnogorskih in 11 ruskih. Leta 1887. pa je odšlo iz tržaškega pristanišča vseh jadrnic in parnikov, in sicer: obtovarjenih 6843, praznih 1285, zatorej vseh vkup 8128. Med temi pa je bilo 26 črnogorskih in 10 ruskih. Listnica upruvništva C g Lašičeva Ivnnka Vertojbu: U gl. - •Tatu Mulang. zelena n 100. - 108.- ('HnipiiiiiH..... „ 98.- loo.— liio oprana . . . . 112.- 114.— „ lina...... n m,- 95— „ srednja . . . . rt 00.- 9.'.— Cassia-lignea v zabojih . . 32.- 33.— Jlacisov cvet...... „ 4S0.— Ingber Bnifrnl...... _ 21.— 23.— Poper Bingapore ..... 94.- 95.— Penang ...... „ 75.— 77.— lbituvia...... n 88.- 89-— Fiment Jainaika..... yt 34.- Petrolej ruski v sodih . . 100 K. 9.— —.— „ v zabojih . TI 10.- —.— Olje bombažno amerik. . . yt 88.— —.— Tjecce jedilno j. f. gar. . n 42.— 44.- dalmat. s certifikat. . n 44.- 45.— namizno M.S.A.j.f. gar. ti 62.- 64. - Aix Vierge . . . . „ 73 — 74.- „ iino..... n 68 - 70.— Botiči puljeSki..... n 5.75 6.- dalmat. h eert. . . n 7.— 7.50 Smokve pulješke v sodili . 12.- — „ v vencih . n 14.— 14.50 Limoni Mesina...... zaboj 3.50 4 50 Pomcranča sicilijanske . n 4.- 4.50 Mandlji Bari I.a..... 100 K. 71.- 73.- ilalm I.a, s cei-t. JI 76.- 78.— Pignolli......... p 72.- 74.— Siž italij. najfineji . . . . » 20.- 21.— „ srednji . , , . n 18.- 19.- Rangoon extra . . . . n 14.25 14.50 , I.a..... n 12,75 13.- II a . . . . n 11.25 11.50 Sultanlne dobre vrsti . . n 33.— 35.— Suho grozdje (opaša) . . . 25.— 26.- Gibehe ......... „ 16.— 18.- Slaniki Tarmouth I.a . . . sod 13.- 14 - Polenovke srodne velikosti 1» 36.- 37,- velike..... 34.— 35.- Sladkor centrifug, v vrečah s certifik. . . . 100 K. 33. 83.25 Fižol Coks....... « 13.50 13.75 Mamloloni..... JI 11.50 11.75 svetlorudeei . . , . P IU — 10.26 temnorudeči . . . . JI 9.25 9.50 bohinjski...... m 11.ro 12.- kanarček ..... JI 10.- 10.25 beli, veliki..... 12.25 —.— zeleni, dolgi . . . . n 10.50 10.75 „ okrogli . . . ji 9.75 10,- mešani, štajerski . . n 8.50 8.75 Maslo.......... ji {♦().— 10.— Seno konjsko....... „ 3.39 8.93 volovsko ...... _ 4.01 4.88 Slama......... n 3.03 3.75 Les.......... -- — .— Oglje......... ji 2.90 —.— T 1 ATI J T \ za spoln t in želod-V 1 a S*V. bolesti, niistope U J 1 1 IX Vi loku/, n ja i oslnbeiijH možke slabosti, policij' . žgečo vodo, modeli je postelje, krvi, zabitje v. de, m zu vse bolez"i mehurja, aroba in živ.vv. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem postopanju s neškodljivimi sredstvi 49-99-104 C. Stroptfcl, specijalni zdravnik Linuau an Bodensee ^ Nova krčma. ]>odpisani je odprl 12. t. m. kremo na V rdeli, h. st. 205. ter ima jako bogato zalogo izvrstnega domačega vina, dobro kuhinjo in točno postrežbo. Preporoča so slavnemu slovenskomu občinstvu, da ga mnogobrojno obišče. Cok Vina črna vLusna. zanesljiva na prodaj! Cene ugodne! več p >ve upravništvo »Edinosti«. 5—6 Jurij krčmar na Vrdeli. o_o Bogat izbor semen vrtnih iN poljskih cvetlic je prispel od tvrdke Wilmorin-Andrieux v Parizu, kakor tudi krasne rože več ko tisoč raznih vrst. Cene jako nizke. Prodaja semen in cvetlic Jakopa Fonda Trst, Lloydova palača 3—10 Daje se v najem V dutovljah pri Sežani na več let hiša z ednim nastropjem obstoječa iz 7. sob. dvorane, kleti, hlevov in senika. V hiši je gostilna k „lepemu razgledu" i- trgovina z mešanim blagom. Natančneje se izve pri bratih Loser v Trstu Via di Vienna. 4-4 Dr. MOLLER-JA najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o na-stopk/h mladostnih pregreškov itd. Pošilja se tajno za 00 nv. v pošt. markah K A IlOL KREIKENBAUM 20 Braunschvveig. 3^-52 si lehko prislužiti na leto najmanje 12©© gld.' s prodajo raznovrstnih postavnih sreček na obroke Vprašanja naj ae pošiljajo pod naslovom: \Vechselhaus H. Fuchs Budapest, Do-retheerpasse 0. 9. 1—00 •• z> — K "3 "s OO O CL O t t C C F t O S D CD o w m to i 3 o <3 U r 5 «.: r * S • J5 'J « * s i v <* •še« >5 t * S'SjS u o - S >X o; C _ M - H = M «2 1« * s *; t t f C t P f, O O O O O o « m m r) t-i o)! v o u , — > a rt i _ os 1 I c__• ^ a o S « i c c t f? i o ! M /N— t. . ■ Na prodaj je v tiskarni Dolenc v Trstu, cela sodnijska obravnava Maffei-Ribos v nemškem jeziku, obse/.ajoča okolo 100 strani in 6 litografičnih podob. Cena 25 novČ. •••••soemmt o o o • o Proti hemoroidam! Kdor hoče čuvati svoje zdravje tiaj rabi, v |tpnv«' MENISKE KROGLJICE (Pilole dei Frati.) kri čisteče ni proti hemoroidam 33Jžr koje izdeluje P. Fonda. larmacista v Piranu Prepotrebne za vsakega, kateri trpi nit hemoroidah, zaba-anju, breztežnosti, glavobolji, ti-r sploh veliko sedi, one čistijo kri in dober vspeb potrjujejo zasebna in zdravniška snriee-vala. koja so priložena z podukom za porabo vsakej Škatljlci v slovanskem, n«mSKem in italijanskem jeziku. Prodajajo s« po 20 nvft -katljica v vsih lekarn*h Trstu R^ke, kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriškega in Trenta. 47 — 54 JAKOB PERHAUZ Acquedotto št. 10, Trst prodaje po nizkej ceni dobra isterska vina katera razpošilja po hišah, ali ne izpod 28 litrov. Slavnemu občinstvu se priporoča izvrstno vino. SLOVENSKI ŠALJIVI KOLEDAR" za leto 1888 bogato iluMtrovan "•O izšel je v tiskarni Dolenc in se prodaja v Trstu po 40 nvč< komad. Razpošilja se pa po pošti in prodaja v Gorici po 45 nvč. .000 v parov hlač za gospod« je bilo pr pravljenih za izvožnjo ali morah so zaosf.i.ti ''sled nove višje curine. Dobil s*m tornj ukaz. da jih prodam na drobno ali na debelo za vsako ceno. Zato otdam par takih spomladnih hlač za gospode za samo 2 gl. 20 novč. Hlače so izdelano jako dobro po naj no vej sej dunajskej noži. Z tem denarjem j» plačano samo šivanj« iri da ne bi kdo dvomil, izreči m, da so te hlače elegantne, trajne in tople gornje hlače ter j h sprejmem nazaj, ako to ni resnica. — Ker se te hlače strašno hitro prodajajo, naj se vsakdor požuri jih naročiti. Prosimo, da se naznani pri naročbi širokost kornka. — Pošilja se samo p poštnem povzetju. — Naslov je; 3-1 TVT. Apfel, Wien, I., Bezirk, \VolIzeile Nr. 29/XI. Šljuke ali k[junače. Kupujem kolikor koli svežih kljunačev ter prosim gospodo lovske lastnike, da naj mi blagovoljno 5>poroče, koliko in po katerej ceni mi jih morejo dobavljati. Josip Steiuman, Fisch und \Vildprethandlung Ried (Ober-Oesterreich). (1) Časi nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-8lovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKARO U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjigotiskarsko^a posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješća, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skriialjke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Kod naručivanja tiskanica molimo naznačiti točno naručbu, dotično naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Torrente 12 u Trstu. PRI JULIJU GRIMMU đežnikar, Barriera Veccliia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe ili gospode za jako nizke cone. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke ceno. 41—104 •••••••••••••63 KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih Solin gospodarjem v pouk. prodaja TISKARNA DOLENC v Trstu mehko vezano po 50, trdo po 70 kr. komad Z pošto 5 kr. već. E KRAMER, Kar komu ne ugaja sprejme se "brez prigovora franko nazaj. Ostanek Brnskega sukna sama volna 3.10 m. dol;? za kompletno >b|eko f 5 Ostanek PALMERSTOM, 2.10 in*t d )1r, za popolno zimski* sukno f. r» r»o Ostanek štajersk. i m za celo lovsko »likoio f 5 TRGOVSKA TVRDKA Bernhard Tteho Brno (Brtlnn) Krautmarkt št. 18/63 v iastnej hiši pošilja proti povzetju : De set met. kariranoga blaga za OBLEKE Uzorci in ceniki zastoj in franko. Ostanek blaga za vrhno suknjo sama volna 2.10 m. d'il^a za celo vrhno suknjo f. ft.ftO Deset metrov Terno Veloure sama volna 61) ctm široko v vseli modemih barvah t' i 00 ctm širokega za celo obleko f. * AO Ostanek MANDARINA sama volna, 2.10 m ib»l£ za celo zimsko sukno f. o )' set do dvanajM met. ostankov Holandskih tapetov zelo trpežnih t :i »O Kos (Jhiffona Nr. C b0 komolcev popol 0 i'tni. f. g.^O edna garnitura R1PSA za dve ogrinjali za postelja in jeden mizni urt, f. J 50 Ena konjska PLAHTA 100 .-trn dolga 130 clm. široka prav dobre ba* f | nO Deset metrov sukna za gospe sama volna v ' seh mode-nih barvah dvojna širokog, f h. Deset met. Valarijna flanele ki se da oprati na pol volna p t najnovejših ri« trljah 00 r.tm f -1 Deset metrov Baršena za oblekici s^ ibi oprati, krasni v z ti jesenske in zimske obleke dvojne S r kosti f -1 Jopica za {*ospc iz ovčje volne (Jersey), v vseh b:ir-vuh ki se lepo podaje f S Kanevas i/i širok, 80 komolc. lila f. 4 KO, platnen HO koniolu . lila rudeč r n Kos llamburškcKa OKSFORDA ki se da oprati, dobre bnže 29 komolcev popolnoma f 4 AO Kos domačega PLATNA */t 21) komolc. f | no V, HO komolc f. n SO Košulje za gosp. klatavsko blago, bele ali harvane 1 f* l b0 II. f. i.«o Kos zefira najbolje tu naj bo: j niorternvpa b liga za moške košulje in I>1 "JO kunioli'flv t o.nol En kos IVLŠOLINE s/4 Širok. 80 komolcev] popoln' ma, bolj i l;o oliitim f. <; r>o| K :šu je za GOSFE iz i'hiffona, vez 8 košulje f « 50 Jedna garnitura Jute za dve ogrinjali za posielj in j -den mizni prt f a no Zimski OGRTAČ i bil o I no Zaveza OD JUTE po turšk m usoreu popolna f. a no Dvojata ruta od| VELURJA- "/4 dolga sn m • v o nal t a no Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj iu odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Trstu.