Pavel Keller: Konec. *P Hubert 44 Roman iz gozdov. Pos.ovenil dr. Ivan Dornik. Stara Grčarica se je vrnila iz preiskovalnega zapora. Šla je k Belčarju na žago in ga prosila, naj ji dovoli, zopet prebivati na koči na barju. Belčar je pobesnel, zgrabil starko za vrat, jo vrgel iz hiše, toda se ni brigal več zanjo, ko s^ je naselila v koči. Belčar je postal sicer čisto brez čuta. Prežal je vsak dan na pismonošo, če mu slcdnjič vendarle ne prinese kakega glasu o sinu. Boltežar pa je prišel k Hubertu z novim > razvozljajem« tega skrivnostnega naključja. »In vendar je stara Grčarica ubila Bianko!« je bruhnil iz sebe. »Gospod Boltežar!« je odvrnil Hubert. »Čc pa \o je umoril Tim?« »Zaradi Tima sem se motil. Grčarjco bom dal zapreti, Grčarja osvobodim, Timu pa bom dal častno izjavo, kakršnokoli bo hotel, ravnoiako seveda tud njegovi nevesti, gospodični Milčki.« Ko mu je Hubert povedal svoje pomisleke, ga je Boltežar zavrnil: »Čeprav se tu in tam zmotim — toda iztikam vendarle: vi pa — oprostite — pri tej stvari ne napravite čiste nič!« »Oho — jaz tudi iztikam!« je rekel Hubert »Za kom?« »Za Belčarjevim Tončetom!« In Hubert je obrazložil Boltežarju, zakaj sum. Tončeta. Boltežar ga je vprašal, če tudi gospodijna Eri'.:a misli ta^o. Ko rau je Huberi potrdil, je reke »P.::. _to, če je tako, pa moram paziti, kajti EvrI . ima bistro glavo.« Ko sta se tsko raz^cvarjala na Hubertovem vrti je prišel pismcr.oša in pomolil Hubertu čez ploi kai to, ki jo je pisal Tim. Pisal je, da se je naveličal TL\ rope, da je dobil n: ..'.o natakarja na Loydovem par niVu .n'd.. že pr" .dnji t.den odpotuje v Ameriko Pred svojim odhodom pa pošilja še srčne pozdrave Ker je pod svoje ime napisal tudi svoj naslov, je Bol težar takoj pripisal izjavi, ki jo je Imel že pripravljenc za gospodično iMJI^Vn ?<» lole: »Pravkar sem izvedei za naslov Vašega gospoda ženina. Pošiljam Vam ga v tem pismu. Žalibog se že prihodnji teden namerava odpeljati v Ameriko. Hitite torej! Zelo me bo veselilo, če Vam le količkaj morem pomagati. Boltežar.« In končno je Hubert moral poslati Timu brzojavko, v kateri ga je pozval, naj se vrne, ker je vse v redu. To leto so imeli ljudje hudo žetev. Sonce je vroŁe pripekalo, tako, da je vse žito hitro zorelo in vse aaenkrat sililo pod srp. Vsak drugi dan pa je prišla aevihta. Bil je torek in Hubert je vstal zgodaj. Šel je v gozd in legel med vresje. Nenadoma _.a je zašumelo za njim. Planil je kvišku, se ozrl in zakričal. Pred njim je stal Belčarjev Tonče. Ustrašil se je ravnotako kakor Hubert. Stisnil je pesti in zavpil: »Ne smejo vcdeti, da sem tukaj — nikomur ne smete povedati! — Gorjč vam, če —!« Nato je izginil. Hubert je tekel najprej po Eriko in z njo je šel k Boltežarju na polje, kjer mu je povedal, da se potika Tc. _e v okolici. Ponoči nato sta se v nevihti odpravila Hubert in Eoltežar z občinskim stražnikom, da bi v temi zajeli Tončeta, ki se je najbrž skrival v koči na barjr. Ko pa so prišli do barja, je treščilo in koča se je užgala, Tekli so h koči, pa je bilo že prepozno: našli so le kup ožganih podrtij še, o Grčarici in Tončetu pa ni bilo ne duha ne sluha. V dolini je v tej strašni noči začelo goreti še na dveh krajih  Ko je šel Hubert zjutraj proti domu, je našel pod križem Tončeta in Liziko. Tonče mu je povedal, da je on zažgal očetovo žago, ukradel očetu denar, Bianke pa da on ni ubil. Sedaj hoče spraviti Liziko v mesto, toda nihče naj ne ve za to. Doma je Hubcla povedala Padovka, da je že Boltežar poslal ponj, ker se je stari Belčar obesil. Hubert je hitel na žago. Starec je mrtev ležal sredi sobe. Boltežar j'e pokazal Hubertu na mizo, kjer je bilo napisano s kredo: »Grčarja naj takoj izpuste. Jaz sem ubil Bianko. Tonče jc nedolžen. — Jakob Belčar.« Preteklo je nekaj dni. Prišel je na graščino stari Čresnik, graščak, ki je nekega večera obiskal Huberta. Ponudil mu je posestvo za nizko ceno v nakup. Hubert se je odločil, da kupi, če mu pritrdita dva: Erika in Boltgžar —. Jesen. Hubert je srečal Eriko v gozdu. Obstala sta drug pred drugim. Hubert je videl, da je Erika zardela. Ali je slutila, kaj ji hoče reči? In Hubert ji je rekel: »Erika, prosim vas, bodite rnoja žena!« Sprva mu ni odgovorila ničesar; nekaj časa je šla molče poleg njega ,.. nato pa je vprašala: »Zakaj?« Povcdal ji je po resnici: »Ker vas srčno ljubim.« S tresočo roko je segla po njegovi, nato pa jo je zopet izpustila. Ko sta šla dalje po poti, je rekla: »Toda jaz sem samo neznatna učiteljica na deželi.« »Erika, boste pa velika učiteljica na deželi!« ji je odgovoril Hubert, Nato ji je povedal o svojem načrtu, da namerava kupiti graščino. Če bi se mu le posrečilo, da dobi še Boltežarja za oskrbnika, svetovalca in prijatelja, potem bi poskusil. Na robu gozda mu je Erika dala roko in ustnice v poljub. In z milimi očmi ju je blagoslovil jesenski gozd. Belčarjev Tončc jc bil obsojen na dvc leti, Šipčeva Lizika ga je čakala v mestu. Čakala je na re- šitev iz samote in trpljenja, čakala svojega dragega. Grčar se je vrnil domov. Hubert ga je vzel k sebi in mti dal udobno sobico. Hodil je okrog kakor v sanjah in pomežikoval na soncu. Ta sin gozda je V zaporu tako bridko hrepenel po gozdu, da bi mu se^ daj ne mogel več storiti žalega s sekiro. Pozimi je umrl, Hubert je večkrat premišljeval, kakšen bo Grčar, ko bo ležal na mrtvaškem odru. S sršastimi lasmi, s čemernim obrazom je ležal tam. Toda njego^ ve roke! Tako preproste v svoji zasukani obliki, ta-^ ko razsekane v življenju, ki je bilo polno težkega dela, sedaj pa mirno sklenjene na prsih  Erika Grubelnikova je postala Hubertova žena.: Boltežar je trdil, da bo najsijajnejša žena v vsej pokrajini. Ob tihih, dolgih večerih večkrat sanjarita Erika; in Hubert o bližnji pomladi. Tedaj se bo začelo novo življenje. Brez te cvetoče mlade žene bi Hubert ne strpel v tej zimski samoti. Tako pa je bil vedno zadovoljen, tudi če je sedel pri svojih knjigah. Dovolj mu je bilo, da je vedel, da je Erika v hiši, in ni bil prav nič sa« m.ien. —