GLOSE IN KOMENTARJI
SE O KULTURI V KOMUNI. Veliko je dejstev, ki kažejo, da postaja problem kulturnega življenja v komunah vedno bolj pereč — in sicer v nekem prav posebnem smislu. Očitno namreč ne gre le za nekakšne probleme nasploh, kakršnih je pač vedno dovolj, marveč gre za dejstvo, da naraščanja problemov ne spremlja tudi ustrezni napor za njihovo razreševanje.
Kot ponazorilo položaja in prispevek k razpravi objavljamo iz zapisnika z nedavne Okrajne konference Svobod in prosvetnih društev ljubljanskega okraja nekaj dejstev in ugotovitev, ki jih je na tej konferenci navedel Bojerman Rihard iz Zagorja:
Kaj storiti v občinah, ki so finančno šibke in kjer ne gre za to, da občana ne bi hotela dati denarja, marveč tega denarja kratko in malo sploh nima.
Občinski svet Svobod je izdelal temeljito analizo o splošnem kulturnem položaju v občini in ugotovil, da je v Zagorju kulturna tradicija še vedno živa, tako da je možno to tradicijo še naprej ohranjati. Vendar pa je kljub temu položaj iz leta v leto slabši, in sicer zaradi nizkih finančnih sredstev, ki jih daje komuna. To dokazujejo tudi nekatere številke. V letu 1960 je dobilo deset društev z 2191 člani 300.000 dinarjev, leta 1961 520.000, leta 1963 950.000, leta 1963 pa 670.000 dinarjev. Zato dvorane propadajo, strehe puščajo, razen Delavskega doma v Zagorju je v dobrem stanju samo še dvorana v Cemšeniku in celo kinematografe so morali ponekod zaradi previsokih davkov zapreti.
Društva imajo tudi knjižnice, a večinoma le z 200 ali 500 knjigami, ki pa so vse zelo stare. Vsi vaščani so jih že prebrali. Pač pa ima knjižnica v Zagorju 6000 knjig, le da je bila občina mnenja, naj jih ne bi izposojali ljudem, ki niso iz Zagorja.
Za Delavski dom v Zagorju očitno ne bomo nikdar izvedeli, koliko je v resnici stal. Po uradnih podatkih je veljal 1,5 milijarde dinarjev. Zal pa je
379
le lep, a mrtev spomenik. Samo za njegovo vzdrževanje je potrebno na leto šest milijonov dinarjev. Občina daje v ta namen le dva milijona — in odkod dobiti, kar še manjka? Ni tedaj čudno, da je imel dom v letu 1963 1,8 milijona dinarjev primanjkljaja. Graditelji doma so dobili odlikovanja, dom sam pa ne more služiti svojemu namenu ...
... Kultura v občinskih statutih... Pri nas imamo statut, ki pa je le lepa deklaracija. Zagotavlja namreč, naj občina po svojih močeh vzdržuje in pomaga, da bo imela kultura mesto, ki ji gre. Vendar je hkrati rečeno še, da bo dajal finančna sredstva za kulturno aktivnost posebni sklad za pomoč društvom. Ta sklad pa je neobvezen in lani bi moralo vanj priteči osem milijonov, priteklo pa je le dva milijona dinarjev. Občinski svet Svobod je dobil za 2200 ljudi 670.000, fizkulturniki so dobili za 60 ljudi 1,600.000 dinarjev...
... Želim omeniti še nekaj, kar naši ljudje sicer neradi slišijo. Npr. mladina! V letih 1961 do 1963 se je odstotek otrok, ki obiskujejo verouk, zvišal za 22,7 %. To ni tako čudno, saj imajo župnišča kino, filme, župniki imajo lastne knjižnice in v šoli npr. ne moremo organizirati pevskega zbora, v cerkvi pa 26 otrok poje na koru ...
... Pred nami vstaja vprašanje, kje najti rešitev? Če na občini povedo, da nam ne morejo pomagati — kdo nam bo torej pomagal? Prepričan sem, da ni tako samo v naši občini, marveč je revnih občin še veliko. Zato bi kazalo prikazati na več mestih položaj v finančno slabih občinah in se vprašati: ali v teh občinah kulturne institucije zapreti ali pa se pridružiti gospodarsko močnejšim občinam?
380