T ećaj XX.
gospoda
sk
SK
brtn
• v

nar
Izhajajo vsako sredo po celí poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr. , za pol leta, 1 fl. 80 kr. za cetert leta 90 kr
posiljane po posti pa za celo leto i fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn.
V Ljubljani v sredo 2. aprila 1862.
Se nekaj zastran črne ali živinske solí.
Slavno c. kr. poglavarstvo krajnsko je z dopisom od
4) murbe
t
ki
ajbrže izvirajo iz semena
št. 3256, naznaniio tukajsni kmetijski družbi, da
9
se živinska sol v Trstu dobiva cent po 1 gold. 20 kr., in da se daje to vsem c. k. okrajnim gosposkam na znanje z ukazom, naj one po navadni poti razglasijo to znižano
ceno vsem županom; sicer pa c. kr. deželno poglavarstvo pa rejene s perjem pitanih ali cepljenih murb sicer naglo
filipink, oplođenih po divjakih ali cepljenih murbah.
Vseh teh murb perje uživajo svilodi, toda vsako perje jim ne tekne enako.
Moje velikoletne skušnje so me popolnoma prepričale, da svilni črviči, rejeni s perjem divjih murb, se najbolje ohranijo, najmanj bolehajo in najtrje mešičke predejo, — da
tudi želi, naj kmetijska družba po po deželi.
svojih potih razglasi to
rastejo, pa rade bolehajo, najbi rejene s perjem od filipine kasno rastej
ker se prepasejo
cepajo,
Da
mehke
Spolnovaje to željo si. deželnega poglavarstva se na- mešičke predejo, se godi najbrže zavoljo nedostoj
• V
pice
nasamo na oznanila, ki so jih „Novice" že pred razglasile
danes le še skrb za vse slovenske dežele,
v svojem 4., 11., in 13. listu, in pristavljamo
to
da „Novice44, kterim je
6 Ti
Veselilo me je v časniku „Neueste Erfindun

str
1862 brati , da se ta moja skušnja vjerna s skušnjo v
Tiroljskem. Ta časnik pravi: „Tridentinci se malo
iv , Vit*	, nalili.	» ov, ^"»vuonv	^	r	77--------------------
bojo skusile pozvediti, po kolikšni ceni se bo iz Trsta do- pecajo s cep Ij en i mi murbami, pokladajo svilodom zgolj
_	_	_	_	, .	»	^ J J • „ • • 1	_ 1	• _ y ^ __•	•	1*11*1	v • V • •
bivala sol v Celje, Marburg itd.
perje od divjih
Imenitno za svilorejce.
Svilorejcom (židorejcom) je znano, kakošna škoda jim
(galete) so vise cenjeni od drugih, je dražja od druhotné44.
b, in se niso imeli bolnih. Njih mešički
tudi tridentinska svila
T
zvedbo
dohaja od kužne bolezni svilnih črvičev. Vsem priporo
lasam z namenom, da se za svilorejo uneti gospodarji vejo ravnati po nji.
Toda še pristaviti moram , kako je treba divje murbe
čanim sredstvom vkljub se čedalje bolj širi ta huda boiezen. Ako 0 tej zadevi nekoliko globočeje segamo in premišlju-
leštati, da niso tmaste, ktere namesto obilo perja skor
tr
zgolj
jemo
y
moramo potrditi, da ta boiezen izvira iz nenaravne
sad donasajo.
Kakor vsako drevo, raste čvrsto tudi murba le v dobro obděláni zemlji, zatega voljo se mora vsako leto
klaje, po kteri se v crvicih nezdrava tvarina (materia) pri- okopavati in močno obrezavati družuje.
Resnico tega mnenja poterjuje živalsko in rastlinsko življenje. Kakoršna koli žival, od člověka do najmanjše
Tako gleštana divja murba bo dajala vsako
leto obilo
perja
y
ne bode tmasta, in tudi ne bo donašala sadj
Dr. Orel
živalice, hujša
in hira po vzitku nenaravnih jedil. Nektero jed vživa žival z veseljem, se tudi po videzu dobro redi in počuti; al vendar kvari njeno naravo , ji boiezen in smert donaša.
Pomladansko življenje.
od
kod
Tako si tudi že dolgo časa ubijamo glave : pride, da so žita pogostoma sentive, ali da zbledijo, pa ne pomislimo, da sejemo žita po njivah, na kterih jim potreb-
Gorkeje solnce sije, stopil se je sneg in zemlja zgu-bila je belo odejo. Ze poganja trava in cvetó beli zvončki in spomladanski podlesk. Stopimo tudi mi ob solnčnem dnevu
da se radu-
iz hise, da sopemo milo pomladansko sapico
y
nega živeža primanjkuje. Če tudi to ali uno žito videzno plenja, pa vendar nima lastnosti dobrega žita, zlasti pa mu
v .	, .	/•	.	. •	v r
primanjkuje zdravega zivelja (popolnoma plodne moci).
Tako se godi s krompirjem. Vedna skrb poljodelcev
je,
jemo nad prvimi cvetkami in mladim zelenim žitom.
Malo še smo koračili, ko že neko brenčanje čujemo. Kaj je to? od kod ti znani glasi? Glej, blizo nas pri potu raste vrbov grm, nima še perja; al že ga kinčijo rumene
obilo debelega krompirja pridelovati. V ta namen gnojijo lepodišeče mačiće. Od tega grma smo čuli znane glase: tù
njive ua vso moč brez prevdarka, kakošen
gnoj pfistje
praznujejo zuzki novo pomlad.
Kako vse mrgoli,
kako vse
kupe; al kdo bi poslušal to suho latinščino? Raje si po
krompirju. Pridelek je res obilen, krompir debel; toda je se premikuje. Naravoslovec nastel bi nam kmali imen na pregnan; njega sostavki niso v naravni meri; iz tega pa izvira njegova boiezen.
Ravno tako je boiezen svilodov ali svilnih črvičev
»•lejmo preveselo gibanje.
»
najbrže edino iskati v nenaravni klaji.
Znano je, da oni vživajo samo murbino perje je pa več plemen:
Murb
Največ hrupa delajo bčelice, ktere so znabiti uro hodá priletele, da si naberajo sladkega medu. Vidimo tudi še druge, divje bčelice, manje od prvih, unim po barvi podobne, ali pa po hrbtu belkasto-kosmate. Da to so divje bcele.
1. Divje murbe, ki donašajo bel, višnjev ali crn sad; kaže nam že vse njih obnašanje. Plašne letajo krog grma
y
vse imajo zobato perje;
malo posedejo in zopet urno kot blisk
odletijo, med
tem ko
2. cepljene murbe, ki imajo podolgasto nezobato domače počasi letajo od mačiće do mačiće. Vidimo tudi vec
perje, tudi bel, višnjev ali crn sad; perje njih je debeleje, plemen muh; posebno veselo leta od vejice do vejice
y
bolj
mastneje in bolj vodeno od perja divjakov;
3) murbe filipine, ki imajo sila veliko perje pa zlo vodeno z malo sladkorjem in belakom
igraje se kot hrano iskaje, muha z rumeno-prepasanim ži
*) Gosp. dopisnika tu prosimo očitno, naj bi nas veckrat
1
z micnimi
natoroznanskim spisi

Vred

106
votom. Ravno je ena tih živalec na rumeno maćieo se skoba- jezik odločil za nas zmagovavno. Gosp. minister pravosodja cala in^cïlo v majhno cvetko vtaknila — ko plašno odskoči, je sam spoznal očitno pred avstrijanskimi narodi, da so tir Prikazala se je namreč za-njo velika in grozovita zver
osa
y
ktera na deblu sedí in s svojimi močnimi čeljustmi
jatve slovenskih rodoljubov pravične, da se jim zadostiti
Izkazana je tedaj našim hrabrim vojščakom za na
mora.
mlado zeleno kožo trga,
da si iz nje napravi oseniše. Blizo rodne pravice po ministerstvu samem čast in priznanje
y
m
te sedí njena sorodnica, mala crna osa, se pa le bolj stra- osramoćeni so vsi tišti, ki so s toliko predrznostjo naše po-hovito obnaša. Vrh grma, lesketaje se v solncu, sedi metulj štene možake psovali, da so „ultrasi44, „fantasti", s krasnim pavoviin okom na perutnicah. Ravno se drugi, „utopisti", ki so jih denuncirali po vseh časnikih. da so
Wiïhler", „unverbesserliche Partei" in
lemonino-rumeno barvan , zraven njega odleti, išče si drugega sedeža , ker je preponósen
Ravno se drugi, vsesti hoče: al uni
, da bi
r>
„staatsgefahrlich", Bog
Y)
vedi, kaj se vse. Ta huda pravda je tedaj končana, sedel v svoji krasoti zraven brata v priprosti rumeni obleki. in blagor nam in Avstrii. Pravica toliko obrekovana , tako Daleč spodej se je v kotiček stisnila ponižna polonca s čr- dolgo iu tako trdovratno odbijana, ona je naposled vendar nimi pikami na rumenkasto-rudečem hrbtu; ne meni se za
le zmazala.
to
glasno rojenje;
vesela je, da je mogla svoje stanovanje pod suhim listjem pustiti in podati se na solnee.
To je življenje! Kako lazijo in plezajo male živalice kako letajo in frčijo, huče in mrmrajo
»
Res je, da nam še ni vse dovoljeno, kar smo prosili in kar nam po načelu ravnopravnosti tudi po vsej pravici
Novice" že zad
" iiiuiv oiTdiivo, gl'e 5 «i vg pi/uiioiiiiiu , rvarvui aie uia^c jji^uvifo	ju a u.—
se vé da čmrla njič omenile, -na strašne „berichte" tistih gospodov, ki so
al če pomislimo, kakor ste drage
z basom ne manjka.
radostna majka natora!
se, ceravno po lastnih ministrovih besedah
ne znajo našega
Pa kakor pri Ijudeh, tako je tukaj. Vrsti se veselje in jezika ne pisati ne brati, vendar predrzniii, smelo sodbo
žalost, ide
Sredi veselega gibanja marsiktero zivalico smrt do
storiti, da Slovenci še nimamo pismenega jezika, da se v suhem listku plena caka mali osmeronožni pajk. med seboj še ne razumemo ne, in toliko, da niso rekli, da
Slovenci tudi ne govorimo, ampak le lajamo: ne smemo se
gorje mušici
ako
Spledel si je v koticku malo hisico1, in mu se približa. Koj je mrtva in krv ji izpita. Pa ubijavec čuditi, da je ministerstvo danim dovolitvam sèm ter tjč pri ni samo pajk; tudi šestnogati mravljinci letajo po deblu gori
oběsilo přístavek: „kolikor je mogoče, kar se dá"
in doli, iskaje, koga bi zgrabili. Tako počne tudi osa, kadar
jo glad tare.
Zdaj pridejo temni oblaki, ki zakrijejo solnee
kako
Al na nas je zdaj, pokazati, ne samo, da imamo pismeni jezik, ampak da je on tudi popolnoma dozorel za pisarnico in javno življenje, in da je
mogoče opravljati v dragi Slovenci,
po
neprijazno je koj! Padejo kaplje dezja, v grmu vse potihne. njem vse službene delà; na nas je, Letajoče živali zginejo, bolj okorne pa se trdno vejic okle- kazati, da svoj jezik v resnici ljubimo, in da njega obve pajo, da ne bi jih veter na tla pometal. Kako kratko bilo ljavo v javnem življenji resnobno tirjamo.
je veselje!
Kaj ne
y
dragi
m oj i
Prašal bodeš, od kod
v
ze
kadar ste prišli v kancelijo, kjer
tako zgodaj
vse te živali? se je pisal tuj jezik, kaj vam je pomagalo, da ste bili
To ti bom, dragi čitatelj, skusil povedati, poprej pa
V
se
zraven, ako so se vaše izreke in izreke vaših prie zapiso
moram omeniti, da niso to že vse živalice, ki praznujejo vale v tuji, vam nerazumljivi nemščini? Kaj vam je poma
pomlad. Ce pridemo na večer k ravno temu
grmu,
naj dli
ar O
alo, če ste si besede, ki ste jih mislili govoriti, še tako
bomo ponoćne metulje in še več drugih ponoenjakov. Mnogo skrbno pripravili; ce se tako uatanko ste prevdarili vsako jih lazi tudi po potih, veliko jih leta nad vodami itd. Odkod črkico, pred-no ste jo zinili; kaj vam je vse to pomagalo,
tedaj že
tako zgodaj
te živalice?
ako niste vedili, kaj se je zapisalo , in ako je slovenščine
Kadar v jeseni drevje ze
golo
stoji
ptičice že omolk- ne zmožen uradnik zapisal, kakor je on vedil in znal?
y
nejo in je v naravi že vse mrtvo viditi
takrat je med
Ako tedaj, dragi moji, hočemo, da prestanejo enkrat
žužki še veselo gibanje. Veliko jih je še živih, poiskali so vse te grozne napake, ti žalostni spominki naše nesvobode, si pod listjem ali mahom, v votlih drevesih ali pod zemljo stopimo na noge in poprimimo se, kar nam je dano. Po mi-
prezimišča. žužki in mušice, ktere smo vidili, niso se zre- losti Njih Veličanstva našega presvitlega cesarja in po do
dili (saj ne vsi) še letos; zbudili so jih le gorki solnčnati volitvah našega
ministerstva mogoče
nam je zdaj , otresti
žarki iz zimskega spanja. Veliko muh nam kaže , da je se poslednjih verig naše narodne sužnosti.
nemilega časa zob na njih perutnicah
glodal. Mravlje
y
divje
Pa tudi vi, uradniki slovenski, poprimite se iskreno
bčele, čmrli in ose tudi prezimujejo. Ravno tako tudi mnogo narodnega jezika ; ne trpite na sebi otožbe, da ste vi edina
metulj ev.
zapreka narodne ravnopravnosti! Ne bojte se zacasnih tezav
f
Mnogo drugih
nam kaže na lepem , nikako poškodo- Omne initium fervet. Ne bojte se
y
v
ce
se vam veasi tudi
vanem životu, da so se spomladi žvalili, kakor: spomla- kaka tujka vkrade med čisto slovenščino. Saj tudi nemški danske muhe in ponoćni metulji. Ti so preživeli zimo v jezik ni čist, in reci smemo, da naš, ceravno mnogo po-
mešičkih. Ko je gorko solnee prisijalo, bilo jim je pretesno kvarjen , je veudar še čistěji.
v hišici, jeli so se stegovati, odeja je póčila, ali pa so jo
Posebno pa vi, slovenski Ijudje, ki imate v pisar
preirlodali sami
©
in veselo je stopila živalica na solnee, nica h opraviti, izkažite čast svojemu jeziku in svojemu
narodu. Posvojite si brez obotavljanja pravice, ki so vam
Podajajte kancelijam vloge 1 e v
praznovaje prvo pa oj! tudi zadnjo spomlad.
Veliko žužkov prezimuje tudi kot gosence, tako: ve- zdaj po vladi dovoljene. liko ponoćnih metuljev. Majhne, na pol odraščene leže po- slovenskem jeziku; tirjajte, da se vaše prošnje, vaše izreke zimi pod listjem ali perjem tistih rastlin, od kterih se živé. v protokolih pišejo le v vašem jeziku, da se vam bodo v
Najmanj veselja doživé tište, ktere ko odraščene gosence tem jeziku tudi vse povabila, vse odloke posiljale. Ne bojte zimo preživé. Koj ko spomlad nastane , zavijejo se v me-
se
če kak nemškutarsk birokrat tudi zareži na vas
ali
šičke, metulj pa, ki izleze, že zamudil je spomlad.
Poslednjič so živalice, ki v jajčkih prezimujejo
se vam celó zagrozí, ne bojte
se; ampak tirjajte svojo pra
pa
vico; ako vam jo odreče, pritožite se na višo gosposko in
« V
w	r	^ ^	•	w-	T	«	*	^	'	V
pustimo to, podajmo se raje h grmu nazaj, veselimo se ve- oglasite njegovo ravnanje tudi po „Novicah*. Ze se pride selega gibanja, in vošiino veselim živalicam, da jih kak na- v okom takemu nasprotovanju cesarske besede in na-
toroslovec s svojimi knoilicami ne zasači.
A. Zup.
Odprto pisemce našim rojakom po Slovenskem
rodnih pravic.
Tudi tišti, ki znate nekaj nemški, ne zamujajte zlate prilike, potegniti se za svoj narod; ne mislite, da je vam

to vse eno. Zakaj motite se mnogi
y
mnogi,
ako mislite, da
Iz dolenske strani 30. marca. Obveljala je tedaj znate nemški jezik toliko, da bote nemški „AmtsstiP
in
nasa pravica
17. dan t. tn.
je dolg
boj za naš mili materni „visoki stil" razumeli. Viši nemški jezik, kakor se danda
107
ta je s tujščino tako premešan
nasnji pise in govori, ga ne razume,
y
da
kdor ne zná ob enem tudi latinski, grski,
laški, francozki in angležki, tako, da ga noben prosti clovek,
ce je tudi rojen Nemec, ne razume, in razumeti ne more,
, ki nemščino le
ga bote mar vi razumeli, ubogi Slovenci po nekoliko lomite? Kako malo jih je, da jo popolnoma
remu bode cena za celo leto 2 gold. 50 kr., za kmeto-vavce in učence vseh sol pa le 1 gold. 50 kr. Tako borno svoj sladki slovenski jezik pripravili za obsirniše uredovanje, slovenski rod pa za očitno in ustmeno ravnanje in poroto v državljanskih in kazenskih pravdah.
V Gradcu dne 27. sušca 1862
znajo! Kakor jo sploh govorite, to je nemscina, da se Bogu usmili! Pravi Nemci se vam le smejajo
Dr. J. R. Ra z lag.
i
ekši
kakosni so
to Ijudje, ki
še govoriti ne znajo
Ne
pakujte se tedaj po
tuje, kar ne znate, in sploh nikoli znali ne bote; ampak bodite s celim srcom to, za kar vas je Bog sam ustvaril.
Višja deželna sodnija ali apelacija
.	V	.
za Krajnsko, Koroško, Stajarsko in Primorje
n
Bit
lovenske k
bodi SI
P
kj
je bila nekdaj
9
kj
je zdaj, in kje naj bi bila
Tudi ne mislite, da je vse eno, ali vlada pri nas nemški ali slovenski jezik. Nočem tukaj iznovega dokazo vati.
vprihodnje?
K.
Zedinjena višja sodnija za gori imenovane dežele kar je že tolikrát jasno dokazano, da brez izobraženja je bila kot 2. sodniška stopnja pod imenom „c. k. notranje
...	.	.	v. ^	• _______ ..	a czn „ r^ ~ i :_____________
Obsega
narodnega jezika ni narodnega napredka. Opomnim samo to, primorske apelacije" do leta 1850 v Celjovcu. da bo cela ustava in vsa parlamentarnost narodu brez ko- joča veliko sodno okolico je imela predsednika, podpred
risti
y
ako se ne vpelje v j
(očitno)
V •
Ijenj
na
rodni jezik. Kaj bo na pr. pomagalo narodu javno pretre
sovanje naših zadev
ako se bo v občinskih in deželnih razsodb te apelacije je veljalo
sednika in 20 svetovavcov, med kterimi so bili možaki, ki so po svojih pravoznanskih delih sloveli krog in krog; mnogo
za izgled pravosodja, in po
zborih in pri vseh javnih obravnavah vedno le govoril tuj pravici se je stavila ta sodnija med najimenitniše apelacije
jezik
2
Kaj vam bo pomag
biti poštenim, izkusenim
za
prid svoje dezele vnetim
soke

y
našega cesarstva.
Po prenaredbi sodnij leta 1850 je nehala apelacija ce-lovška in razcepila seje na tri deželne nadsodnije: eno za
in na take zbore večkrat pošiljati Krajnsko in Koroško so pustili v Celovcu, drugo za ki ne bodo na sebi imeli nobene druge dobre last- Stajarsko so dali v Gradec, tretjo za Primorje (Tržaško,
štila
, ako ne bote znali nemškega vi kterega bodo pri javnih obravnavah govorili
Mol ča ti bote mor ljudi
nosti, kakor morebiti samo to, da bodo tuj jezik znali.
Ti
bodo potem govorili za se in za svoj zep, ne pa za v a s o korist, in zlajšanje vaših břemen
Slovenci, ne bodimo tedaj zaspanci sedaj, ko so za- postavili v Gradec, v Trstu ta je ostala; rekli so
w	« ..	. .	«	■ «	. .	v • Z ~ i.« I. __________II__x___1__^ a!__1 _ »	_	• i	• i
Istrsko in Goriško) pa v Trst.
Al leta 1854 so jo sopet drugač naredili: Krajnsko in Koroško so združili s Stajarsko in sedež višje sodnije
HHHHHHHHIH^HH^H^HHHH^I^HHk da
čele pravice naše obveljavati, da nas ne bodo enkrat naši je take prenaredbe treba zlasti zato, da se prihrani stroš-otroci kleli, da smo po svoji nemarnosti zamudili pravi čas, kov in da pravdne opravila bolj se primerno med sodnike
potegniti se za blagor in čast naše drage domovine
m	m	1	1 •	v •
Stori
vsaki na
j e m mestu
y
in podbujajmo, da se ga bodo učili tudi drusri
y
kar koli more; učimo se jezika
V I I f á 1 • 1	•	lit •	•
tirjajmo m
razdeliti dajo, ce je sodnija vecja in tedaj več sodnikov šteje.
vzroki so morebiti še bili, da so celovško
Kteri drugi
y
da
vrsimo djanski svoje pravice; pazimo skrbno in vsakod jih bodo izpolnovali tudi drugi, posebno tišti, ki so za to pa tudi
postavljeni.
zavé, in da jih bo tirjal. Delajmo in čujmo
apelacijo na troje razcepili leta 1850 (ali morebiti zavoljo porotnih sodb ali ker še železnic ni bilo), tega ne vemo,
tega ne,
zakaj leta 1854 niso tudi Primorja pri-
Podučujmo prosti narod, da se svojih pravic tisniii v Gradec; menda je tržaška nadsodnija ostala za 2.
stopnjo pravdnih in kazenskih zadev Avstrijancov v Levanti,
se vremena menda tudi zavoljo tega, ker je bil v Primorji talijanski
?
In tako, z bozjo pomocjo
smemo
upati, da
nam zjasnijo, in da bodo, ako ne nam, saj našim mlajšim, jezik za sodnji jezik oklican, in še zavoljo druzih političnih
milše zvezde kakor zdaj
y y
sijale
i
Slovenski pravnik
ozirov na talijanski narod.
Casi so se od leta 1854 zlo premenili. Železnice so napravljene in olajšujejo pot ljudém in pismom ; svet je po
njih manjsi;
država naša v dnarnih stiskah, v kakoršnih
je do 7. pôle natisnjen in se bode razpošiljal, kadar bode se nikoli ni bila; dohodkov po novih davkih množiti ne gotovih 10 pôl. Delce se je po moji očesni bolezni neko- kaže brez škode za blagor Ijudstev in države; treba je tedaj liko zakasnilo; prosim tedaj gg. naročnike še za kratko po- varčno ravnati (šparati) in stroške manjšati, kjer koli je
trpljenje, ker jaz nisem tega kriv, ua je neK znan
da
nek
razpošiljanju „Pravnika" črhnil
Y>
ročna knjiga za tište, ki v slovenskem jeziku uredujejo4 Ze zdaj pa se pri meni po tiskarski ceni dobijo p o
časnik mogoce. In tù se dá že kaj prihraniti, ako se viša deželna in zabavljivo přistavil, da sodnija za vse gori imenovane dežele spet združi v eno,
kakor je do leta 1850 bilo.
Naj nam nihče ne reče, da taka sodnja okolica je pre-
o bias ti la ( Vollmachten) in zapisi za mrličem (Tod- velika. Kakošna veličina je nek to, če vse te dežele skupaj fallsaufnahme) posebej po celi in polovični poli natisnjene merijo le 922 □ milj z 2 milijonoma in 360.000 prebivavci !
pa vidili bote nadsodnijo za celo Cesko
ali na Dunaj
in ako se želi, bom tudi druge reci natisniti dal, kar s tem
Poglejte v Pra go,
gosp. občinskim županom, pravdosrednikom in notarjem na- z 944 □ milijami in 4,706.000 prebivavci,
znanjam
za gornjo in doljno Avstrijo in Salcburško z 708 □ milij.
Sicer pa naš „Pravnik" ne bode
zgolj

formularnik", in 2,537.000 stanovniki i
ampak narodna poducna
knjiga
v pravnih receh, v kteri se
Prihranilo pa bi se po tem zedinjenju veliko: en pred
sicer nahaja veliko obrazcov, vendar pa tako razloženih in sednik in vec uradnikov za manipulacijo
y
ljudi, ki
niso učeni pra- kancelije ene sodnije
razvrstenih, da bode tudi za take
voznanci, ker moramo Slovence odvaditi, svoje težko za- za stanovališče primorske nadsodnije
stanovina za v Trstu se plačuje na leto 8000 fl.
8lužene dnarje v vsaki še tako mali reci nositi k notarju 3 svetovavcom in vsem
drugim
placa stanovalisc uradnikom. Lep prihranek!
ali pravdosredniku.
Pregledana „me nj i en a postava
Slovenci, po stanovališču združen narod, imajo pravico zahtevati, da v sodnii druge ali više stopnje sedijo možje, že v natisu gotova in bode menda dobro služila za uk na ki so popolnoma zmožni v slovenskem jeziku z besedo in
s kratko razlago in všemi zadevnimi vlogami in odloki je
slovenskih r e a 1 k a h.
Kakor hitro to delce dovršim 20 pôl, nameravam izdavati slovensk pravnišk časopis,
y
ki bode obsegalo 15 do
ki bi enkrat v mescu izhaja! vsaj na
poldrugi poli
pisanjem uredovati, kar bo vprihodnje treba , da ministrov
ukaz ne bo ostal le na
v
papirji
Če se je leta 1850 napravila visa deželna sodnija v in kte- Trstu zato, da se je iz ljubavi do male mrvice (150.000)
-	yr	a
108
Talijanov memo većine (374.000) Slovanov primorskih vpe-Ijal talijanski jezik v sodnije, in je tržaska apelacija vkljub vsem ugovorom za potrebno varčnost se vendar obdržala leta 1854, imamo pač Slovenci pravico zahtevati, da za narod naš, ki ga je dosti več kot en mitijon v imenovanih
deželah, napravi viša deželna sodnija.
Kje pa bi bilo najbolj pravo mesto za to nadsodnijo? Gotovo nikjer drugod kot v Ljubljani, zakaj Ljubljana je v sredi teh dežel, zvezana je že z većino svojih so-sednih dežel s železnicami ali pa bo s Koroško čez Sta-jarsko kmali; tu živi jezik slovenski in uradniki imajo vsaki hip priliko se ga vaditi djansko; to ni ne v Gradcu ne v Celovcu, kjer clovek lahko pozabi jezik slovenski in narod slovenski ; pa tudi Celovec ali Gradec sta na kraji slovenske zemlje; do njih je dalja pot kakor v središče Ljubljano. Ravno taka je s Trstom. Pravdne zadeve levantinske so
Simo přispěj ti popotnik mi mili! Stopi na brv mi visoko viseća, Pristopi pa s srcom si rahlo ćutećim , In nad potokom tù tiho šumečim In nad slapom tam votlo gromećim In nad valovom srebrno penečim In nad skalami v nebo kipečim': Divi mi s okom se. solze ronećim!
Zdaj se pa soteska počasoma širi
en ovinek
m
stari zvonik se nama prikaže. Vesela, radostna pospešiva svoje korake, cilindra v rokah, čez
pokopališče krog stare
gotiške pa prav prijazne cerkve, posvećene Materi Božji, devici Marii sněžnici; nekoliko postojiva — in po zeleni trati stopiva v prijazno županijo.
Ja nez! duša! Prvikrat se mi je tedaj odprla Tvoja
hiša
55
5
in od tistihmal nekteri, nekterikrat!!
Vesel in
otozen, iz doma in iz ptujine, skoz iglo in čez OIšovo, sam
in v drušini sem přišel do Tebe. Spremenilo se je mnogo, mnogotero; sva nektero drago srce pokopala, na nekterem grobu se solzila; viharji časa so mnogo mnogo podrli in
prepičle, da bi se moglo
za tega
voljo za
Trst govoriti ;
kakor je bil nekdaj v Gradcu poseben talijansk odsek, tako utegne biti tudi v Ljubljani. Ako bi levantinske zadeve tako
važne bile, bi se mogla tudi dunajska najvisja sodnija (3. stopnja) v Trst prenesti.
Ako tedaj varčnost državno in pravico na-
prevrgli
ali Tvoje planine še stojijo nepremakljive
y
vedno resnobne in strme, naj jih crni oblaki tamnijo ,
rodno pretehtamo resno, ne kaze
drugač, kakor
da se le
jih solncni žarki zlačijo; in Tvoje srce vedno milo, vedno blago, ali
naj
zmirom tisto,
ga je tresla burja težav in
ena nadsodnija ustanovi za omenjene dezele, in da ta ima
krivic
y
ali ga mečila solza britkosti ali prijatla rosno oko,
svoje mesto v središču
v Ljubljani.
Naj bi se to prevdarilo temeljito in naj bi nasi drzavo-in domoljubni poslanci to važno stvar že zdaj vzeli ad uotam, ko se bojo pretresale finančně zadeve.
ali ga veselila prijazna pesem ali brata prehod, vedno milo, vedno blago, vedno zvesto. Vem, moj Janez! da bi Ti le dušo žalil, ako bi le količkaj povedal, kako si naju Ti
prvikrat sprejel.
Saj Tvoja staroslovanska gostoljubnost,
Spomini
Tvoja nježna, naravna prisrčnost je znana vsakemu , kteri je kdaj s ktero nogo stopit v Tvoj o hišo, sluje po ši-

II.
Žolcpah — Sučava.
Soteska. rekel bi
(Dalje.)
gnječa
rokem svetu.
Ko sem bil drugikrat s svojo nedavno vakancno gardo pri Tebi, in mladež se je na trati veselila v pesmih in igrah svoje mladosti, in midva sva sedela na klopi ledala gor v Radoho in čudil sem se
y
sva
Or »
včasi komaj kake sežnje neutrudnosti našega roda
tam
marljivosti in naravni
pod pečevjem so
gor
kJ U lV/OI\Ul y I vati VI y ^IIJUVU • v VUOl KVUlilUj I\UI\V DV/í l*J V	«V^w»	*	y *v	V JVUI ov
široka, komaj da si Savina svoje bistre valove prerine,	imeli svoje setve, kaka težava, koliko znoja in truda, da si
skale visoke, da jih oko komaj doseže, so nagnjene ena k	svoj vsakdanji kruh prisluži! Vesel sem se čudil mirnemu,
drugi od obéh strani, kakor da bi se nad taboj hotle objeti
in zarasti za veke prijetna dolinica, od kraja tako plodna
v ljubezni zastopnemu življenju brez pravde in prepira in na enkrat se ti odpre na desno spomnil sem se, kako beremo v nemških touristih:
n
In
Ein
y
tako
živo ze
Iiauptcharakterzug des Slaven ist gránzenlose Trágheit"
lena, da strmé obstojíš, odkod med sivim mrtvim pečevjem in kako smo pozimi leta 1850
1851 v „Augsburgerci
íí
tako zeleno življenje! Od delec vidiš pesnato podnožje ponosne ojstrice, ktere brezdna in jarki večni sneg hranujejo.
brali: „In Sulzbach, baumerwalde liegt,
welches mitten im beriïchtigten Birn
der sich
von Klagenfurt
Malo jih je, kteri bi ji bili
na glavo stopili ;
zadnji, kar jaz
erstreckt
y
mordet und sengt der dortige aufruhrerische
bis Carlstadt
Adel
vem
y
zdi se mi leta 1857 ali 58, naš učeni, nevtrudljivi in Verbindung mit deu Baueru auf mehrere Meilen im Um
____• • • ___ j i• _i ___»i._______ï _v______«i. **.„•.._!.! -1____• kreis"	°mn *r	u
in ljubeznjivi rodoljub , spoštovani župnik Mozirski, slavni zgodovinar in pisatelj celjske in
laške kronike, gosp. Ignaci Orožen. Zivil! To je I o gar s ka dolina, in memo glasovite Logarjeve Mice, ktera je tako močna, da je dosihmal še vsakemu kos bila, priđeš do slapa in do drugega vira Sa-
itd
y
saj
smo to v „Novicah" brali
Onda sem si zapisal:
Hej Slavia predveka! nemoj se splasiti Dok straže Ti meje snežniki slaviti.
Hej Slavia prekras
veličanska, premila
vine.
Eden je više gor v Matkovém pod Grintovcom ; sem
Se
ugala nije Te vragov
sila
i
Hej značaj slovanski! prisrčni, preblagi
bil le enkrat leta 1852.
Mimo logarske doline, v ktero sem za takrat le po-
špegal, greva naprej. Savinica je včasih tiho kramljala in
šeptala, kakor da bi hotla povedati o sreči svoje mladosti o solnčnih žarkih, kteri se vsaki dan v njenem slapu kop-
Zap
pregrajan, ceš vendar sloveti,
y
ljejo, o postrvicah, svojih otročičih, kake vesele igre in plese
da imajo med saboj kakor da bi se
y
včasi je pa hudo hudo zagromela
raztogotila,
y
spominjaje se, da mora ponosne
mecesne in velikanske hojke, ktere so njene tovaršice noč in dan, zimo in leto, ktere jo sončijo in hladijo, da jih mora v platanice zdrobljene nositi na svojih valovih v ptuji,
Kak budu vsi Tvoji oholi sovragi
Već davnej neznani, podřeni in kleti!
Lenoba slovanska gde više kralj uje š Neg' ovde pod Radohe golem skalovju' Gde lakomnost ali sebičnost panuješ? Kaj ne? u župnije postrežnem domovju Tud laž ino hlimba ste tukaj domaći , Ste prosťga Slovenca navadni zvijaći Naj bo! Možko pretrpi in dobro si glavo izuri! Saj se tudi za Te! moj rod! neprenehoma suce Udesa bliskno kolo: in če sedaj odspodej
i
se
V blatu neznanstva tičiš,
bični svet.
občute, svoje srce!
Zdelo se mi je, kakor da bi imela tudi svoje
čes take doći na vrh'.
aug. 1853
Kaj bi še dalje o tistem potovanju povedal, moj Tone!
Naprej
naprej čez mostiče in brví. Naenkrat ti Pomagaj mi! Kako srčno so naju blagi Lučki
or »
Crepinšek
hoče strašno pečevje v sredi Savine pot zapreti. Grozovito sprejeli, kako si se Ti smejal drugi dan, ko si našel na
ta spođoji.
grmijo pod skalovjem divji, razdrazeni valovi
» »
jezni iu od križcu napis: „Tukaj počiva Nace
J.
jeze penéči, da jim hoce kaka moc se ustaviti in starodavno Umri je 34 let star. Bog mu daj vecni mir in vecna lue
pot jim zabraniti. Ti pa na brvi stojiš
y
in:
mu naj sveti v letu 1849."
Ti si ga miloval.
Kako
109
so naj u mosta
slovci

gosta pripeije. Ko so z vsakim izmed nas nekoliko se pogodi!) v Mozirje prišla s tedajšnimi veselími bogo- vorili, so se hitro k vojakom podali, spremljeni od očeta
ko sva memo Raj neka rj a in Mokrinovega
SS
Jerajem, Kovacicem, Pinterjem, IJlagom in Benedeka in druzih
generalov. Ogledovanje
drugimi, gostovali rajm
Ročiški pesnik
or
vojakov je piclo
Lipoid! Bog jim uro trpělo. Cesar so zadovoljni vse lepo pohvalili, s tistimi
daj dobro! Kako prijazno so naju prenočevali blagi Paški
pa
i
ki imajo svetinje, so z vsakim še posebej govorili.
g. Fiiez! Kako sva drugo jutro s „gospod" (xa& e^offlv Mestjani se vé da se niso dali — celó nič viditi; tišti pa
r¥*Anr\/\il U A \ «i f /\ n a	o I ik via H a k »< i /	O a »*a aIII/a ( \ ) a nr it a	ûa VI aI/'J LrA L aI i nt*nnr#ni /I a A vrof i«! i a n a a a1 a	m a rl a k SI î A
J
ki
gospod
Antonom sla na Dobric, Goro oljko

(Bo
g ve
so nekako bolj prijazni do Avstrije
so celó pisma dobili, da se
kaj delà spomenar?) in se radovali prekrasnega razgleda, nobeden ne predrzne, skoz okno pogledati, drugače bo za
da ga nima ne škalska, ne savinska dolina lepšega, še pri izdajavca spoznan.
Ko je ura na dve tekla, so nam železní
M.
kako
B. za Cretoj ne, in še marsiktera druga dolina ne
i
sva gosp
kaplanu palico za križavec prodala
j
kako
vozovi spet presvitlega cesarja proti Benetkam odpeljali. Pri-jaznega njih obnašanja ne bomo nikdar pozabili. — Svilorejcom
so naju gospod Anton spremili do „Gorči nau in naji do se to povem, da sem za nekega prijatla tri lote semena iz Celja peljati dali, kjer sva se v mraku v mesto zmuznila, Ljubljane in Kranja dal priti, da se bo skusilo, ali krajnski da naji nihče ni vidil, ko sva si najpotrebneje lindre omislila itd. itd.
nove ci- crvici v tukajsnih krajih zdravi ostanejo. Ce se dobre ska
žejo, bo drugo leto gotovo krajnsko seme ceno dobilo.
Ah vse to mi še zmirom pred očmi stoji in v duši
Iz Goriškega 21. marca. A. Ž. Naša država, hvala
živi in bo živelo
tako dolgo,
kot ona.
Cesarju! je ustavna. V ustavni državi
Leta so přetekle med tem in leta, veselega
v
kada treba
?
al za- kakov zakon, onda narod izabere poštene i pametne ljude
7
lostnega še več, česar še nisem
- je mene dosta zadelo , pa pozabil ni- za koje znade, da razumiju posao, pa ih posilja mjesto sebe naj Ti bojo te vrste v dokaz; zakaj, svomu vladavcu, da š njim uglave, što zemlji treba. Ove na grobu davno prošlih časov šepetajo zeleni listki spomina, narodne poslanike pozivlje i sabira vladalac kod sebe
kakor da bi se měnili o komaj minulih trenutkih!
na divan, pa ondje š njimi vieća i
dogovara,
šta treba na
Drugi dan sva se ločila.
Ti Tonče! si zletel na levo rodu".
Tako kaže gosp. Šulekova knjiga „Konštitucija
u
v svoje vesele slatinske gorice, kjer sva se 14 dni pozneje na str. 9; tako misli slovenski svet; tak razumek o ustavi
pri Štangropskemu sopet vidla ; jaz sem se pa zibal in duval imamo tudi mi Goričani. Zavoljo tega se nam čudno zdi, in po železnici do Zidanega mosta, in za temnozeleno Savo, ne moremo razumeti, zakaj nek dunajsko ministerstvo ne ktero sem solzen pozdravil kot staro tovaršico svojih mirnih posluša samo naših poslancov, gg. Cerne-ta in Gorjup-a
otroških let,
kot zvesto prijatiico iz
goreuske straní,

šta treba narodu"
doli v plodne ravnine , v solnčne Hrvaške.
vinograde radostné meje
(Konec prih.)
i
ter „š njimi neče viecati i dogovarati mesto da se na svoje birokrate v Gradcu in Trstu pozivlja in ž njih „Erhebungen" rešuje narodne zahteve. Kako je uganiti to zastavico? Morda spada v „Begriff'4 konštitu-
onda bi bili primorani naš
Pesem od slovenskega naroda.
aaa Obljuba naj veljá, aaa Obljuba naj veljá Od cesarja našega! Po besedah diploma aaa Obljuba naj veljá!
e e e Ko bratje Ijub'mo se, e e e Ko bratje Ijub'mo se! Saj Ijubezen prva je Sreća za narode vse
e e e Ko bratje Ijub'mo
i i i Kak deleć smo še mi,
i i i Kak deleć smo še mi ! Ko so drugi delali, Mi smo jih pa gledali, i i i Kak deleć smo še
Berila o različitih pred
mi!
i
se!
ooo Enkrat nas već ne bó, ooo Enkrat nas već ne bo, Zdaj Slovenci delajmo, Da si kaj zaslužimo, ooo Enkrat nas već ne bó!
cije tudi birokratizem? razumek o ustavi popraviti.
Iz Gorice 29. marca.
metih, ki so se po osnovi tukajšnega vodja c. k. više realke v nekdanji kazini zaćele 14. t. m., se bojo nadaljevale celi
post; vseh skupaj bo osem: 4 bojo nemške, 4 laške, eno
« ___ - * _ - - « « i • v t
pa
telj
slovensko. Slovensko bo govoril 14. aprila namestni uci
gosp
Fr. Zakrajšek in
sicer „o duševnem razvitku
Jugoslavenov v obče in Slovencov sosebno". Nadjamo se posebno veselega večera. So pa te večernice tako osnovane,
da gospod ali gospá placa za vseh 8 vecernic
2gld.
vstop
uuu Ker pridemo domu, uuu Ker pridemo domu. Vr6eh pravičnih srećni dom, Bo v nebesih većni Ion, uuu Ker pridemo domti!
Anton Grabić, mlinar
nine. Čisti donesek je deloma namenjen za nakupovanje učilnih pripomočkov za tukajšno realko , deloma za obleko nekterih ubozih učencov; nekoliko se bo podarilo tudi zavodu zanemarjenih fantov.
Iz Toininskega 20. sušca 1862. Vsakega rodoljuba
mora veseliti, kadar sliši in bere, kako naša slovenska reč
Dopisi.
zopet živo klije.
Boo-
ts
daj,
da bi se nje overe zdaj bolj
Cenedi na Laškem 22. sušca.
stanovitno in srečno premagale kakor nekdaj. Zatoraj kakor
kako 8e po vseh slovenskih
je veselo v „Novicah" brati,
Včeraj nam je krajih duh slovenski budi in za našo narodnost lepo skrbi
7
bilo naznanjeno, da bojo danes ob pol eni presvitli césar v tako je pa tudi žalostno slišati, da se še kakošen kraj najde,
Konegliano prišli, tam vojakom se pokazat, ki se štejejo kjer se to zanemarja, kakor dopis od 20. svečana iz Brda,
<1 1 •	«•	«	«	. •	_	«i	„ ^ ^ ^	- _	.	•	-	V m	• « «n	V # #	i. ___
h brigadi generala Docteur-ja
(brigada
stej
okoli 5000 majhnega kraja slovenske dezele na m ej i Benecije, unstrau
mož z eno baterijo). Zato je bilo tudi našemu regimentu Gorice, slovitega zavoljo sladkega vina „ribole" spricuje, v ukazano, ob tišti uri v brigadni štacii biti. Cei včerajšni kterem dopisatelj F. Z. toži, da naša národnost tam le malo
napreduje, česar je pomanjkanje ljudskih šol najbolj krivo.
dan je deževalo kakor da bi nebo bilo odprto. Zate
del
smo mislili, da bo nam po telegrafu odpoved prišla, da ne Prav ima, saj ta vzrok je eden najvećih.
bo cesarja. Al oni kakor vikši vojaški vodja so hotli po- hočem pa jez
i
ljube
5?
Zatoraj Vam Novice"! najveće podpornice naše
kazati, da se vojak ne sme ustrašiti hudega vremena. Ker je odtod v Konegliano dobre tri ure, je bilo treba, že ob sedmih jo odriniti
narodnosti, s prijetniširn dopisom vstreči iz naših krajev.
Tukaj na T o m i n s k e m se lahko rece
7
da za naso
?
je še zmiraj dobro deževalo
narodnost se zares lepo skrbi ; saj ni dolgo , kar ste nam
Přemočeni kakor miši. pa zraven dobre volje so žolnirji na
y
„Novice" oznanile,
da tudi v Tominu,
glavnem
trgu tega
namenjeuo mesto primahali. Ko je ura 12 odbila, je cela kraja, se je čitavnica napravila kakor po drugih slovenskih
brigada stala pripravljena cesarja sprejeti vilne gosposke in mi drugi, ki nimamo
General
ci
ai ^ vi" krajih , ivi MU ^ u tu v \j a impi vuvTuuju "«ov	- — -
na lepo pripomogla. Slava nje vodjem! Pa tudi ljudskih šol ima
ki bo gotovo k napredovanju naše narodnosti veliko
v •
orozja, srao
okincanem kolodvoru Njih Veličastva čakali, ki so že zjutraj ta kraj veliko, ktere so, posebno v zdanjem času v najvećem dežju v Trevisi en del armade ogledali. Se našemu nadzorništvu! ni bilo pol ene, jo že lukamatija pripiha in riara presvitlega
slava
vse na slovenski podlagi vredjene. Vvečih trgih, kakor: v Tominu, Kanalu, Koboridu, Bovca
lio
in v Cerknem so više ljudske sole, in imajo po 2 učnika; v manjših trgih pa in vaséh so niže ljudske šole, vse slo- kar je slovenskega zatreti, čvrsto zaveda, ter s krepko be
so si dolge leta že prizadevali in si še prizadevajo, vse
y
med našim ljudstvom še bolj budila
i
venske, ki imajo svojega svetnega učnika, ali pa po skrbi sedo tirja mu podeljene pravice. Da bi se po narodnosti naše slavne škofije duhovni v njih učijo, ker je šola z njih službo že sklenjena ali pa iz proste volje nčijo. Ni skoraj vasi, da bi šole ne imela; pa tudi malo hiš se nahaja. da
S
9
9
bi pač živo trebalo> ledišč, kjer bi Slovenec tudi slovenske besede slišal na odru. Bilo je čuti, da se vrli Ljubljančani pripravljajo usta
bi se v njih ne znalo brati, ali pa tudi pisati. Ali se toraj noviu siovensKo gieuisce; srećo uoDroi no di iuui po ne skrbi pri nas dobro za našo narodnost in za omiko na- drugih slovenskih mestih se tega poprijeli! saj nam pričajo
sega ljudstva? Gotovo lep
cvetje, Bog
daj še obilo sadů! minule leta, kako hrepeni naš Ijud po takih zabavah ; vidilo
Le naj se odprejo še vrata našemu jeziku v kaneelije in v više šole, in naše ljudstvo bo kmali zraven drugih
se je to tudi tukaj 24. dne t. m., ko je gospodična Link med druzimi zapela tudi „Mila, mila lunica". Gromovito ploskanje iu živio-klici so pozdravili vrlo pevkiujo, da je
omikano in izobraženo. Saj Slovenec je bisti nam tudi na*
glava
, teg
ljube ker tudi pri
„Novice" ,
protniki naši odbiti ne morejo. Hvala pa Vam, morala dvakrat ponoviti. Mislim, da dolgo trpelo ne bode,
ktere veliko veliko k temu pripomorete, da se na ta način podpomore našemu jeziku. Da bi nam pa
veseljem vas be- iger ne manjkalo, menim, bi bilo dobro letne obresti za
ste že zlo razširjene in z
remo
Drugipot još šta, za sada z Bogom
Rodoljub
Iz Maribora 20. marca. ©
Narodno gibanje po
Vodnikov spominek podeliti za najboljso igro v našem jeziku. Gotovo bi se tako marsiktera dobra igra spravila na dan. ^■^HHHHHHHHIM
razvijati, da
ne
Da ste mi zdravi, vrli domoljubi!
Od Savine dné 30. sušca.
Gospod Jožef
y
slovenskih mestih se je začelo tako veselo
bo več posebnih over, dobrovoljnih družtev za slovensko Wolf pri sv. Petru v savinski dolini se je od rekel časti igrokazje (gledišne igre) ustanovljati. Ljubljana in Celje, biti nadalje naš poslanec na štajarskem deželnem zboru, in pa še menda Slovenci drugih mest in trgov nam bodo v tako bode volitni okraj celjski, laški, vranski, gor-
....... njegrajski, jelševski in konjiški po svojih izbrancih
dné 8. maja 1862 volil novega poslanca za kmetijske ob-
?
m
kratkem lue prizgali tudi na tem polju Nachbarschaft" se ne bo več košatila po naši domači livadi.
„gefáhrliche
Igrokazov imamo, pa le toliko, da zamoremo ž njimi pre- cine v deželni zbor. Vigilantibusjura! Čujte Slovenci! koračiti Rubikon, več ne. Pokojni Drobnic je bil lepo začel Pokažimo, koliko se že zavedamo svojih narodnih pravic!
z izdavanjem „Venca slovenskih igrokazov se mu je že pri tretji cvetlici venec
a
y
pa kaj, ker
Al pomisliti
je,
krila razpenjal in mirne Modrice plašil; zdaj, ko je pozor
_ ▼
Iz Zeleznikov 28. marca.
pretrgal.
Ne ravno prehudi zimi
da je izhajal venec leta 1859, ko je grozni Davor svoje
nost Ijudstev na lastni razvitek obrnjena, zdaj bi enako po-četje gotovo boljši uspeh imelo. Naši natisnj eni igrokazi so: 1. ,,Županova Micka" od Linharta;
sledili so do preteklega tedna, v kterem je precej zlo de-ževalo, prav lepi pomladanski dnevi, — zdaj pa nam sije zopet ljubo solnčice tako milo in prijetno, kakor bi se bila prisukala naša lepa domovina v blago podnebje italijansko.
Vse se radostno giblje in oživlja; polja lepo zelené, tudi
Da bi nam Bog
česar nam
2.
Matiček se
ženi"
y
poslovenil Linhart
y
3. „Varh",
poslovenil Smole
y
sadne drevesa poganjati so jele že brstje. le
4. „Devica orleanska",
• V
poslovenil Koseski; 5. „Dvoboj
u
kasnej po kaki mrzli burji ne odvzel tega,
9
poslovenil Drobnič; 6. „Raztrešenca", poslovenil Drobnic,
Starost sla-
zdaj polja in drevje tako lepo obetajo!
V naši okolici
potem predelal in izdal v vencu pod bost"
y
7. „Juran in
imenom

Sofija"; 8. „Stepán Subie",
slovenil Drobnič iz hrvaščine

9. „Jamska Ivanka"
oba po-, spisal
Vilhar; 10. „Ifigenija v Tavriji"
* uuni, XV. ,,n.Svii.ji* v x«yi.ji , posl. Valjavec; 11. „Ja- Kar je našega, napoinuje ijuai po uezeu z ve
godice", poslovenil Majar; 12. „Drevar", poslovenil Drobnič; pa naj trobijo naši nasprotniki karkoli hočejo
y
13. „Pravi Slovenec", posl. Drobnič,
14.
yy
Marija Stuart"
9
9
poslovenil Cegnar; 15. „Vilelm Teli", poslovenil Cegnar ; en del „Neveste Mesinske", poslovenil Koseski; 16. „Car Lazarjeva smert", spisal Lipež. V rokopisih se nahajajo, kolikor je meni znano: 1. „Tat v
bolehajo ijudje zlo za kozami ; po hribih še huje kakor v ravnini. Niso sicer prav hude, pa vendar so spravile že nektere v grob. — Grdo obrekovanje nekterih ljubljanskih dopisunov v unanjih časnikih in njih crne laži zoper vse kar je našega, napoinuje ljudi po deželi z veliko nevoljo.
narod
slovenski se svojih pravic zaveda in jih bo trdil in tirjal skoz in skoz. Celi svet lahko nam je priča, da v svojih
terjatvah nismo bili nikoli prenapeti, ampak da zahtevali smo vselej le to, kar nam je
beseda Cesarjeva zagotovila.
venila dr. Kleeman in Juri Kosmac, za Ijublj.
mlinu" po ceskem pošlo- Toraj tudi upamo, da se nam bodo pravične želje čedalje
u
9
dr. Jan. Bleiweis; 2. ,.Dobro jutro
dr. Kleeman in J. Kosmač ; 3. „Udovec
gledišče vred. po českem poslovenila
bolj spolnovale. Z Bogom
»
J. Levičnik.
in
udova", poslovenil
V Cerkniei 29. marca.

dr. Janez Bleiweis; 4. „Kljukec se ženi", poslovenil J. Navratil. Vse štiri hranuje dr. Bleiweis; 5. Mosenthalova
je tedaj odgovoril na
u
99
9
Debora", poslovenil Cegnar; 6. Halmov „Sin divjine posloven'd Valjavec; 7. Klicperov „Cudodelni klobuk", poslovenil Zepič; 8. Kotzebuov „Pozabljenec", posl. Zepič.
Gosp. minister Lasser g. Černe-tovo vprašanje zastran slo venščine po slovenskih uradnijah. Povemo jo odkritosrčno, da mislili smo, da bo gosp. minister pravice naravnost za-povedal svojim podložnim uradnikom: „V toliko in toliko
9
9. „Žlahte", poslovenil ležni sin
Nace Dolinar.
10. Engelna „Hva
casa se morate naučiti po po ln oma slovenscino, da se zavolj vaše nevednosti ne bo kratila zvestim Slovencom
u
9
poslovenil J. Kosmač.
11. „Kovačeva
Minka",
od Cesarja slovesno
zagotovljena
narodna enakopravnost
-ji
spisal J. Kosmač, vse tri hrani J. Kosmač. Razun ome-njenih bi se še našlo gotovo več drugih. Ko bi kdo vse te igrokaze pregledal in za natis sposobne izbral ter jih slo-
venskému
obcinstvu podal, bi
si lepih zaslug pridobil za do
Al ni bilo tako. Po neresničnih sporočilih podložnih urad-nikov se dolži naš jezik, da še ni pripraven za splošno slovensko uredovanje, namesti da bi se védilo, da častit-ljivi jezik naš je že dovolj zbrušen in olikan, in da le nekteri
niačo reč.
ga popol
Iz Celja 28. sušca.
x!
Srce domoljubu veselja
gospodje uradniki so preleni, naučiti se ga in si noma prilastiti. Naj bi le resnobno pokazala visoka vlada,
igra, viditi, kako se slovenska reč vkljub vsemu nesram-uemu prizadevanju naših nasprotnikov vendar čedalje bolj lepše razvija; kako se narod v neizmerno sramoto ovih, ki

*
Prav iz srca ste vzeli nam to misel. ki tudi nas že dolgo na vdaj a; dostavljamo le se to , da „Županova Micka4' in
da je njena trdna volja, da se ljudstvu dá to, kar mu kmalo bojo tudi naše uradnije slovenske , kakor so po laškem laške, po hrvaškem hrvaške itd. Pa naj bo, za zdaj imamo saj nekaj; priborili si bomo še, kar manjka. Kako potrebno pa je, da dopisujejo gosposke trdim Slovencom po
„Ma
tićek" potrebujeta iznova pile, da prideta na dan v podobi se danjemu jeziku primerni.	Vred.
slovenski, nas uci naslednja resnicna prigodba: Letos je bil přejel nek župan nemško povabilo od gosposke, naj pride ta in ta dan v P. zavolj rekrutiranja. Ker župan ne
Ill
razume nemški, dá povabiio drugemu
prebrati, in ta
ga mu p r i j a 11 e.
Bog
daj, da bi se nam to veselje nikoli več ne
menda iz šaljivosti, tako-le stolinači: „Ta in ta dan bo
kalilo! Ve pa
i
drage
„Novice",
razglasite
po» slovenskem
prišla komisija v vaso županijo ob 9. zjutraj pregledat dim- svetu to veselo novico v dokaz, da blage dovolitve našega
nike in ognjišča, da ste
tisli dan gotovo domá". Naš župan
slavnega ministerstva ne bodo ostale brez sadu, in da imamo
sedí odločeni dan domá za pečjo in caka komisije. Ura bije tudi med
našimi
uradniki
v
se
mnogo poštenih mož, ki imajo
10, U, 12,
komisije le ni. Župan vzame spet pismo, voljo in moč, zadobljene narodne pravice precej djanski
ga nese na cesto in prosi nekega cestnika, naj mu ga pre- vresničiti.
bere! „Za Bozjo voljo, pravi cestnik, kaj pa delate doma, danes ob devetih zjutraj ste imeli biti v P. zavolj rekruti-
Iz Ljubljane 27. marca. ^
Kaj je res samo
graška asekuracija
ranja
a
Župan zarentači nemško povabiio in hudobnega pr- asekuracije pa ne veljajo
zoper ogenj edina prava
y
vse
druge
nič?
tako bi utegnil marsikdo
vega tolmača ter jo vlije proti P.,
kamor prisopiha
ze
prašati,, ki je zvedil, da kantonska gosposka na B
le
pozno popoldne, potán, da se vse kadi iz njega, pa — post tistemu ženinu ženitev dovoljuje, ki ima svoje posestvo za
Nauk iz te prigodbe si posname varovano pri graški asekuracii, takim pa, ki so zavaro
festům
prepozno
lahko vsak, kdor ima zdrave mozgane in pošteno srce.
vani pri kaki
drugi
asekuracii: tržaški itd., dovoljenje v
Iz Koćevja 20. marca. * 16. dan t. m. je umri tu- zakon odbija. Ker vsaka po ces. vladi za
naše
kajšni mnogospoštovani c. k. okrajni zdravnik g. dr. Ces nik.
Dolgo časa je že bolehal. Bodi mu zemljica lahka!
21.
cesarstvo
upravičena asekuracija se mora po takem enostranskem ravnanju razžaljena čutiti, se je neka asekuracija pritožila
dan t. m. se je pritepel stekline zlo sumljiv pes tudi k pri tukajšnein c. k. deželnem poglavarstvu in ono je
odgo
nam ; popadel je več psov
?
pa tudi 3 ljudi; na polji blizo vorilo, da vsakemu gospodarju je na prosto voljo dano

našega mesta so ga vstřelili ; odkod je uu in cigav , no
bil
pristopiti h kteri koli asekuracii, in da sploh nobena beden ne vé. Ker se je letos že od več steklih psov tudi postava ne zapoveduje , da bi ženin moral svoje posestvo
je laliko asekurirano imeti. Da ces. gosposke na vso moč p r i g o-
drugod slišalo, pa so bili večidel tudi neznani,
mogoče, daje bil marsikter pes popaden od takih, pa se varjajo ženinom, naj zavarujejo svoje pohištvo, preden
ni nič zvedilo, in pozneje steče ta in uni. Nauk iz tega stopijo v zakon, to je lepo in vse hvale vredno, ker zakonca
pa je, da v takih krajih, kjer se je kak stekel pes potepal, bota dosti
mirniše
spala, ako sv. Florijan čuje nad zava
naj se pobijejo vsi psi, od kterih se prav gotovo ne vé, rovanim posestvom; al to ne bi prav bilo, ker so vse ase-da niso bili tišti čas izpod oči gospodarjevih. Bolje je tukaj, da kuracije dobre in varné, da bi se ljudje silili, da ravno pri
10 nedolžnih psov
pogine
kakor da eden popaden se skrije. tej ali uni asekuracii se morajo zavarovati, pri
drugi
pa ne
t
tz Dolenskeg a blizo Metlike. 0 Nedavno sem na	je tebi pravo, je meni drago
«
poti srečal udovico nekega učitelja , ki je ravno šla prašat,
» naš
f
to je star pregovor

po kteri se je treba tudi asekuracijam ravnati. To se
kdaj in od kod da bo njeno podporo kakor doslužnino od nam je potrebno zdelo očitno povedati

pa
brez zamere!
dveh let
potegnila.
Reva dobi za odgovor, da morda še
Zdravniška tukajšna družba je v svojem shodu
nič ne dobi in da bo
popřej zategadel skupscina, ali se ji 28. in 29. dan t. m., v kterih se je pod predsednistvom
To nas sili očitno prašati: kako c. k. zdravniškega svetovavca gosp. dr. Srott-a prvikrat
hoče kaj dati ali ne?
je to, da se sirotani in udovicam biitek užitek, ki jim po- pomenkovala o znanstvenih zadevah, marsikaj na dan spra
s t a v n o
pripada, tako
odbija? Po tem takem se bo se le vila, kar bi utegnilo mikavno biti tudi mnogim našim bravcom. prašalo: ali seji če to dati, kar ji cesarska postava Gosp. dr. Fux je dokazal pomembo in korist onega orodja,
po kterem se ogleduje notrajnost sapnikovega jabelka
pripoznava
i
Ali to ni strašno?
Zalostno je res, da se
ljudske šole v pravi red ne denejo in da se penzije po (človeškega grla); profesor dr. Valenta je pokazal dvoje
drugi poti ne placujejo. Saj bi bilo pametneje, da vsaka šola pošlje na leto po množini učiteljev v Ljubljano donesek, da se ustanovi penzijní zavod za učiteljske udove. Kolikim pisarijam, kolikému godernjanju, joku in stoku bi se s tem ne doskočilo, pa tudi pravičnejše bi bilo , da vsaka šola k penzii donaša, in ne le samo tište, kjer učitelji
napacnih otrocj ih mozganov, izmed kterih so bili posebno tišti mali možgani nekega 5 mescov starega otroka zanimivi, ki so s čepinjo vred v svoji rasti tako zaostali, da avbica, ki jo je dete pri krstu imelo , mu je bila čez
na parah dosti velika; zaostal je v rasti
V
se
Pripeti se, da nektere šole nikoli pa po
mrjejo.
penzije ne plačajo, druge
5 mescov tudi
tudi celi njegov život tako, da v 5. mescu ni bil ne po
vagi
ne po men
ve či
kakor život novorojenčka.
Gospod
3; to ni nikaka ravnopravnost, in tudi to se asistent Cepudar je naznanil zanimive svoje skušnje

ki
jih je pod gosp. prof. Valentovo opazbo naredil v ljubljanski kakor sedaj . toraj naj se tudi udovam penzija nekoliko porodivnici zastran Frankenhauserjeve teorije. Dr. Franken-
niora pomisliti , da leta 1794
se je drugače dalo ziveti
poveksa. Tudi privatni penzijni kranjski zavod za učitelje hauser namrec trdi, da po stevilu srcnega bitja otroko-Ijudskih šol bi se bolj ojačil, ako bi se mu pridružile tudi vega se že v maternem telesu dá spoznati: ali bo dete
druge slovenske škofije. Saj le v slogi je prava moč! Drugo fan tek ali de ke I ce. In res je gospod Cepudar po tem pa je pri nas na Dolenskem vse pri starem, samo učitelji vodilu med 60krati 50 krat pravo zadel. Ce je fan tek se pritožujejo, da pogosto preminjevanje služb jih spravlja mu srce bolj počasno bije (v minuti 132 do 138),

V
ce
na kant. Poganjajo se toraj za trdno uslužbovanje.
Ne
de kelce, hitreje (144
150).
pa
Ta pozvedba ne bo brez
kterim se pripeti, drugi pa propadejo, ker tudi v naših koristi.
Ker se v Ljubljani cuti
živa
potreba mrzlih
krajih je ljudi, ki se poštenih učiteljev branijo in jim kopališč poleti, bo družba o tej zadevi svoje želje razodela
vsake vrste napak
domisljavajo, le da
se jih znebijo.
mestnemu odboru.
Iz niokronoške okolice 30. marca. Včeraj so se
Odprle so se vrata v cesarske sodnije dolgo zani
v pisarnici našega c. kr. okrajnega ureda slovenščini čevanemu našemu jeziku. Tudi naša c. k. deželna sodnija
po
dolgem prestanku
, vrata spet odprle. Bili smo priča, je imela unidan zbor vsled ministerskega ukaza od 15. t. m. kako je častiti gosp. aktuar Zerjav kaznenski prestopek ob- Gospod predsednik žlahni Još, ki že zdavnej spoznava ravnoval , in celi dotični zapisnik pisal v lični, vsakemu pravice národnega jezika v sodnijah naših, je krepko poprijel
lahko razumljivi slovenščini.
Lahko si bote mislile, drage
v
Novice", naše
veselje, ko
smo po tolikem vojskovanju
i
po
tolikem strahu za našo pravično reč zaslišali spet na očit- da znajo vsi tudi slovenski pisati; to pa verjamemo
besedo o njem in rekel, da zdaj mora resnica biti s cesar-jevo besedo. Ne moremo verjeti, da neki gospod je trdil,
^m MĚĚ I
i
nem
mestu gospodovati
mile domaće glasove. Zdelo se se ga bojo vsi mogli poprijeti.
Na dezelo je sla vsem
nam je, kakor da smo po dolgem popotovanju c. kr. predstojnikom kantonskih gosposk naloga, da imajo po tuj em svetu prišli spet srečno nazaj v svoje predsedništvu više sodnije v 8 dneh povedati, kteri urad domovanje, nazaj med svoje stare znance in niki znajo slovenski pisati.
Srborita „Triesterca" je napadla unidan „Novice", da so razglasile napačne imena izvoljenih odbornikov Ijub-
naznanil, da njih 35 se ne bo udeleževalo pretresovanja
dnarnih zadev, ker jim vest ne pripušča sklepati o zadevah
ustavi spadajo le v oblast celega zbora, v kterem
ljanske kupčijske in obrtnijske zbornice
Ker mi nikoli ne
ki po
poberamo svojih novic v smetéh in smo povedali po v morajo namestovane biti vs e dezele avstrijanske. In tako zdaj prvém škrutinji na drobno soštetih glasovih imenik iz- zapuščajo ti poslanci vsaki čas zbor, kadar pridejo dnarne voljencov, vprašamo dotično komisijo: kako je na pr. to, zadeve na
vrsto; potem
pa sklepa le 119 poslancov to, kar da so se v številjenji pripetile take silne pomote, da nek bi jih prav za prav imelo 343. Davkovske zadeve se niso trgovec, ki je po prvem škrutinji bil za odbornika izvoljen, prišle na vrsto; gruntni davki bojo zadnji. — Ministerstvo
......." ..... " kupčijstva misli po izgledu kupčijskih in obrtnijskih zbornic
po vseh deželah vpeljati tudi zbornice kmetijske;
pri
drugem pa še za namestnika ni bil? „Erklàrt uns Graf
Oerindur diesen Zwiespalt der Nátur
na
Iz Ljublj
Dovolíte mi „Novice" %)
mal prostorček Đunaji ima biti kmetijsko svetovavstvo, ki bo ministerstvu
v svojem listu, da odgovorim g. Isslaib-u na njegov napad v kmetijskih zadevah svete dajalo
Od višega
lsk
©
v 72. listu Laibacherčnem zastran dogovoru z gosp. županom našem
pisma, ki pisal, in kterega pogl
sem mu ga po svetovavstva je spet vse tiho; govori se pa, da se bo spet
vo za nauk osnovalo in da bi dr. Miklosič
v
i tni namen je le ta bil, svariti ga, naj v svojih cencah Plaudereien" vsigdar 1 e resnico govori. Z neko ošabnostjo,
ministerst utegnil biti minister nika
Sodnija dunajska je te dm vred
ki se najde menda le
v „Krautheimu"
ondašnjega „Wanderer-a
u
pa pisatelja nekterih zlasti
y
kjer je on doma

o
me praša v onem feuilletonu, kdo da sem: „Wer ist denn
ogrskih zadevah pisanih sostavkov ojstro ojstro obsodila ; spise je spoznala za hudodelstvo po tiskarni postavi in je
dieser Herr Globočnik
Mož iz Krautheima dobro vé
y
kdo
unega obsodila za 8 mescov v ječo ter
da
da sem ; tudi ljudstvo naše vé, kdo da sem
pade 1000
y
in g
župan kavcije, tega pa
na 6 mescov in v zgubo dohtarskega na
sam mu je
povedal, kdo
da sem. Njegovo vprašanje pa mi slova. Oba sta se pritožila pri najviši sodnii
Gosp. Vaclik
dá pravico, da tudi jez njega vprašam: kdo da je on? Meni tajnik kneza črnogorskega, je dovršil pogodno pismo za te
ni druzega znano, kakor da pisari za „Laibachei celi svet še tudi to govori, da je dopisovavec
pošto
v
5?
, pa da Tages-
legraf med avstrijansko in crnogorsko vlado
• *
yy
Pozor"
y
", „Triesterco"
da 19. marca se je slovesno praznoval god svetlega
in še v druge časnike, kterih st
pise
škofa gg. Štrosmaj
tna naloga v vsakem listu je le tlačiti pravično narodno
V V
njega seminisca so igrali veselo narodno igro
a v Diakovu. Bogoslovci ondaš-
Saćurica ili
reč
slovensko in na
oltar staviti „nemški (ne avstri
7)
Iriska" ; Zadrobilkova je deiala na
janski) liberalizem", kar smo zadnji cas o volitvah mest
sliepacka akademija klavirji v škofovi palači in očarala vse z svojo divno umet
nega odbora spet vsaki dan brali. Kako zlo pa
je ze nostj
greben njegove predrznosti zrastel, pričajo sledeče vrstice prostovolj
Turi ns ka vlada je ukazala, da vsi sedanji
se združijo z celo armado kot 7. krdelo
tistega pisma, ki ga je unidan pisal gospod županu, in ker se ga je on bránil razglasiti, ga jez razglasim, da svet sam sodi predrznost tega pisatelja, ki je pred nekimi leti přišel za hofmajstra v Ljubljano.
kteremu bo Garibaldi zapovednik. Med tem, ko francozki časniki delajo sv. Očeta do smrti bolnega, so bili papež
25
m. v cerkvi
Marij
y
»
Da aber der Brief za svetnike oklicali : rekli
deutlich zcigt, dass Globočnik nicht unbeeinflusst verfahren sein durfte, so wende ich mich direkte an Sie mit folgenden
bojo japaneške mučenike Oče pri tej priliki iz mnozih
mofi:el ve-
dezel zbraním škofom, da ni zapoved, da bi kdo rovati, da papež mora posvetno oblast
imeti; al današnj
Je
Zeilen, um Ihnen dadurch deutlich zu beweisen, dass ich potrebna samostojnost in svoboda cerkvenega poglavarja. mich durch die Gelegenheit nicht verlocken lasse (kakošna Cesar Napoleon je Lavalettu rekel, da francozka armada
Schla g, wie der
milost!) Ihnen einen empfindlichen eofortige Abdruck des Schreibens ware, zu verset
Cí
ostane tudi po smrti papeževi v Rimu med tem, ako bi se
Ves hercegovinski narod
utegnil nov papež
voliti
Te besede so zadosti znamenje, da gospod iz Krautheim-a se zbira le okoli vojvoda Luka Vukalovića. Vse kaže na
ze
misli „Jupiters
Keule" v svojih rokah imeti!!
Janez Globočnik
to
y
da vlada crnogorska se bode vstopila na čelo vojske
zoper Turka
Crnogora
je samostoj
Srbij
pa je vezana
uradnik mestne gosposke v Ljubljani, na pogodbe turške; zato mora varniše postopati ; vendar se
sliši
y
da bo 0
pasa prev
Novičar iz đomačih io ptujih dežel.
ki je poleg srbské meje postavljei „zadnjo besedo" poslal srbski vladi
poveljstvo turške armade, na in da brž potem bo
Tudi danes moramo skrčiti „novičarja
V seji državnega zbora 24. u. m., ko so prišli ministerski pred-logi zastran državnega gospodarstva od 20. oktobra 1860 noter do poslednjega časa na vrsto, je poslanec dr. Pražak v imenu Cehov in vitez Graholski v imenu Poljakov zboru
se je udala; kijubuje le še S y
y
Spuntana Na u p 1 i a
toda kralj Oton je vendar
tako potrt, da se nek
vladařstvu odpovedati
Po željah mnogih
govor
y
ki sem ga imel
prijatlov sem dal natisniti kratkočasni v poslednji besedi čitavnice naše. V
saboto pride brošurica ta na svetio pod naslovom:
eravno vredništvo „Novic" nikakor ne potrjuje tište ene sicer v pravični nevolji pisane vrstice, ktera v gosp. Globočnikovem y „Laibacherci" razglašenem pismu zabraňuje ćasništvu pretres begrundeter oder nicht begiundeter Uebelstande" , se vendar
lmm

raji
yy
nismo branili, pricujoći odgovor gosp. Globočnika vzeti v naš list, ker iz cele Isslaibove pisanje se vidi, da ona sicer udarja
Poducno-humoristicen govor dr. Janeza Bleiweis-a
v čitavnici ljubljanski, in se bode dobivala v tiskarnici Blaznikovi in bukvar
na uradnika mestne gosposke, meri pa le na župana, kte- nici G i 0 II t remu se očitna krivica godi, ako se vsaka majhna mestna na-paka, ki je na vrat na nos še ni odstraniti mogel, trobi po svetu, da ljudje, ki take reći berejo, morajo res ćudne misli o Ljubljani imeti. Kdor ima oči in viditi hoče. bo pač lahko vidil,
po 20 nov. kraj
Skupilo za to delce
bo dařilo ubožnišim učencom naše šole na Poljanah
—
koliko se je že zgodilo pod gosp. Ambroževim županovanjem, in če dosihmal ni vsega še mogel storiti kar je treba. je to dosti očitno znamenje, koliko je bilo zanemarjenega ravno po tistih ljuti eh, ki zdaj v Isslaibov in njegove tovarsije rog tro-bijo. Mi pa ponavljamo pri tej priliki sopet, kar smo že tolikrát
Kursi na Dunaji
5
o
metaliki 69 fl. 15 kr.
Narodno posojilo 83 fl. 30 kr.
aprila.
Azijo srebra 34 fl. 75 kr Cekini 6 fl. 42 kr.
rekli: Qousque tandem!
Vred.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.