D. D.:
Jesen in otrok.         t
-L*aša ljuba Gospa se je sprehajala jesenskega dne po zemlji. Gledala je, kako je gozd pestro bar-van, drevje pa brez tluha in sadu. Leskovo grmovje jc spet stezalo svoje veje brez teže in prosto v zrak, na šipkovem grmiČevju so se smehljale rdecezlate jagode in trta je trudna visela k tlom, kakor da komaj čaka TiniČarjeve roke, da ji odvzame grozde. Grozdi so ji bili pretežki.
Ko Marija zagleda živordeče trtine liste, postoji. Potem sede ua nizek zicl in se zaglecla preko dežele. Pa pride po poti otrok, uzre sveto Mater, prav po-hlevno sklene rjave roke in pozdravi: »Hvaljen Jezus!«
Nasmehne 8e Marija teniu pozdravu. More li kaj drugega odgovoriti ko »Na vekomaj, araenl«? Otroku se pa zazdi, da je dobrotni nasmeh Matere božje lepši ko svetlo jesensko solnce, pa vpraša: »Bdžja Maii, je li v raju tudi kaj jeseni? Jesen nas stori tako  žalostue,   vedno  ruoramo  misliti  na  zimo  in  na
mraz in ua veliko puŠčobo in na vse uboge reveže in na boliiike.
To otrokovo sočutje nad zimsko bedo revežev in bolnikov je naši Ijubi Gospc prav všec. Nič uamreČ ni na svetu tako lepo kot srce, polno odkritega so-čutja. Zato priine otroka za roko, mu pokaže skozi odprta nebeška Trata in reče: »Poglej otrok, kako lepo je v raju. Tam ni jeseni, tam je veoua pomlad bre2 zimske bede. Zemlja pa rabi jesen in trdi zimski čas tudi mora priti. Ker imaŠ pa ti dobro srce, naj te ne užalosti nc jesen ne zima; vsakikrat, kadar boš pogledal v svojo srce, boš našcl tam večno pomlud in v njej se raaveseljuj!^
Otrok je poslušul s sklenjemmi rokami iu s povešenimi očmi, O kako lepo je povedala! ZaŽubo-relo je skozi njegOTo dušo kot srebrn studenec in sladko vino. To bo zanj solnca dinvolj za vso dolgo, hudo zimo, tlovolj za vse njegovo življenje. Zavrisne mu srce, polno hvaležnosti. Kajti kdo je tako srečen, da je že tn na zemlji videl božjo matcr in govoril z njo o ljubih receh?
Toda preden se je otrok prav zavedel, je bil sam na zidu med tHami. Grozdi so se svetlikali polni in rde-či, gorak vecerni sij je lil čez svet in nebeške Gospe ni bilo več.                                         (Sehutzengel.)