f
Izhaja &-^ 10. in 25. vsakega V           mesca.           JJ
L
j
IlEilll.
Velja celoletno    *L &Z      2 gld. 50 kr,       ^ ^polletno lgld. 30 kr.>
kratkoeasen in poducen list za slovensko ljudstvo.

List 14.
V Celovca 25. julija 1871.
Leto III


1

¦

<#>
i
J
S
I užni glas se  razlega spet po dragi nam  domovini,   ki   globoko pretresa   srce vsakemu rodoljubu:
1  H   l U H      M   IM  v  m j
učitelj slovenščine na Celovški gimnaziji, 33 let star in vrednik „Besednika", je umrl po dolgem bolehovanji 15. t. m. v Trušnjah blizo Velikovca. Truplo rajnega se je 16. t. m. pripeljalo na Celovško pokopališče in se v pondelek zjutraj blizo Janežičevega groba slovesno shranilo v zemljo. Skazala mu je poslednjo cest vsa gimnazijalna mladina, skazali profesorji in mnogi drugi njegovi prijatelji.   Naj v miru počiva!
Ž njim je zgubil „Besednik" svojega odgojitelja in vrednika, so   zgubili   učenci  ljubeznjivega učitelja, Slovenci vrlega pesnika in sploh marljivega delavca na slovstvenem polju.
Anton Umek, ki se je za obema Antonama — Janežičem in Tomšičem — prezgodaj preselil v večnost, naj ž njima vred vsem Slovencem vedno ostane v hvaležnem spominu!
BSSBBSSBffBffHRBSSSg«      II    III        .«¦*..„; UmmA.hJtfaSSHSBSBTBBHgBBBSffil

Loterija — slepotija.
(Povest za priprosto Jjudstvo spisal J. M.)
11. Pot do nesreče ni dolga.	
¦ (Dalje.)	
Andrej je od začetka le malo pil, nikakor ni mogel v srcu opravičiti tako postopanje, niti svoje, niti svojih tovaršev, pa siljen in siljen se je moral vdati in naposled ni bil dosti boljši od druzih. Pa nenavajen vinskega soparja ga je čutil bolj ko drugi in med tem pozabil na vse. Ni pomislil, da ga doma pričakuje žena v skrbeh, ne pomisli, da se je podal v tovaršijo, ktere se je dozdaj po pravici ogibal bolj ko strupene kače. Vse mn ni bilo več mar.
Polnoči je odbilo, ko se razide vesela družba. Andrej in še en tovarš gresta po cesti in sicer s prvimi domu.   Malo od Andrejeve hiše je bil rov in čeznj ozka
brv, na ktero pa moža nista pazila. Andrej gre naprej in pade. Tovarš ga je slišal, da je zajedal. Kliče ga in kliče, pa vse zastonj, le ječanje dobi za odgovor.
„V8tani, Andrej, vstani", mu pravi, „saj ni več daleč do doma".
*Ne morem, ne morem", stoka Andrej; „na nogo ne morem stopiti, gotovo je zlomljena".
In res je bilo tako. Padel je z nogo nesrečno na kamen in jo hudo poškodoval. Tovarš, kterega je od strahu pijanost minula, skliče v naglosti nekaj ljudi in ti so nesli Andreja, ki je med tem zgubil zavest, domii. Kdo more popisati strah uboge Jere, ki je do polnoči vsa v skrbeh čakala moža.^ Ni dosti manjkalo, da tudi nje ni zapustila zavest. Se le, ko je mož popolnoma trezen, najbolj od bolečin, odprl oči, se je nekoliko potolažila, ker je mislila prej, da je že mrtev. Vso noč ni zatisnila očesa in tudi Andrej ne, ker so ga bolečine nadlegovale. Čutil je pa tudi, da je slabo ravnal, ker se je pajdašil s tako malopridnimi ljudmi in vest ga je pekla.
Drugo jutro so brž poslali po zdravnika. Ta je hndo oteklo nogo sicer obezal, nekaj mazil zapisal, pa tudi rekel, da bode mogel bolnik naj manj tri mesece ostati v postelji.
1
MM        i
Oj, kako dolg je bil ta čas; Andreju se je zdelo, da trpi dalje, ko prej pri dela tri leta. Skusil si je z vsakovrstnimi mislimi čas tratiti; premišljeval je, koliko potrebnih denarjev je po nepotrebnim zapravil, pa tudi kako bi jih spet pridobil. Kako drugače, kakor po tej poti, po kteri ^jih je zdaj in po loteriji! Ta misel se ga je tako trdno prijela, da se je ni mogel otresti. Vsak dan je delal druge naklepe, jih zametoval in spet nove koval. Toda sklenil je tudi, če bode še kedaj tako srečen, kakor je bil sedaj enkrat, da ne bode več pokusil vina, pa — kaj so sklepi pri človeku, kakor pena zginejo, če le pride zapeljiva priložnost.
Navada, železna srajca.
Čez tri mesece je Andrej okreval res toliko, daje mogel po palici okoli hoditi: za delo ni bil nikakor, kar mu je zdravnik tudi prepovedal, ker bi se po tem bolezen lehko brez potrebe podaljšala. Njegovi tovarši v loteriji so že zdavnej tiste denarje zgubili po tej ali uni poti, ker ta se je lotil igre, drugi je popival čez mero, tretji je zašel na druga prepovedana pota, vsem pa se je pristudilo delo in tako so oni denarji več škodovali, kakor hasnili, in tudi pri Andreju ni bilo drugače. Zdravila so veljale ne malo, zdravnik tudi tolikokrat in tako dolgo pot ni prišel zastonj, akoravno je zahteval manj, kakor pri druzih, sam pa ni mogel delati, še celo Jera se je veliko zamudila z obezovanjem in takimi rečmi; v kratkem: ko je Andrej zapustil prvikrat izbo, ni bilo od tistih denarjev ne duha ne sluha, kakor t6, da je hodil z zlomljeno nogo okoli, da ni mogel nič delati in tako tudi nič prislužiti.
To je bil ves dobiček od prve srečne teme!
Približevala se je zima, ko je smel Andrej spet na delo. Pa kje stalnega dela dobiti, ker tisto, kar se en dan tu, en dan tam zasluži, se kaj rado cmane. Celi teden je hodil okoli ga iskaje, naposled se mu ven-dar-le posreči, da ga dobi, pa plačilo je bilojako slabo. Srce se mu je treslo v prsih, če je pomislil, kako so ga pred kratkem šk iskali, obžaloval je tisti • nesrečni večer, ki je bil korenina toliko nesrečnim uram, ki so ga že obiskale in ga še bodo. Vso pot proti domu je premišljeval, kako bi si po drugi, ložji poti dobil denarjev. In spet mu je prišla nesrečna loterija na misel. Postal je pa tak, kakor pripovedujejo o tigru, da potem hrepeni po človeški krvi, če je je okusil. Več in več je hotel dobiti, im^ti; z malim nezadovoljen je začel sanjariti po gradovih v oblacih in — zagazil še glo-bočeje.
Pri delu je postal nepazljiv, zamislil se je velikokrat tako globoko v svoje sanjarije, da je pozabil na vse krog sebe in nevoljnega gospodarja je le obdržala misel, da ga bo pahnil v največo nesrečo, da ga že zdavnej ni iz službe spustil. Tako ima ena nesreča korenino v drugi.
Neko nedeljo popoldne pride, kakor je sploh na kmetih navada, sosed k Andreju v vas. Bil je ta sosed precej premožneji od Andreja, pa ljudska govorica je veliko vedela povedati o krivičnih potih, po kterih je prišel k denarji. Po navadnem pozdravu in kratkem pogovoru pride govorica na slabe čase.
„Res, slabo se nam obeta", pravi sosed; „dragina je taka, da najstareji ljudje ne pomnijo enake, zraven nič zaslužka ali pa slab; 8 tim naj živi, kdor more. Če bi si le človek pomagati mogel, pa roke in noge ima
zavezane,   če  denarja nima.    Komur sreča pomaga, ta se še opomore, drug nobeden".
„Prav srečen mora biti", odgovori na to Andrej, „če ne gre vsak, bodi si še tako priden, rakovo pot".
„Pa jo mora tudi porabiti znati", misli sosed. „Sreča se sicer ponudi, pa se tudi izmuzne nevrednema iz rok. Moj sorodnik, ki je z vami temo zadel, je že ni znal, kupil si je smrt za tiste denarje, ker kakor so zdravniki rekli, se je prepil in za tim tako na nagloma umrl".
rJaz mislim še enkrat z loterijo poskusiti", pravi na to Andrej sosedu, ker peklo ga je. da on ni bil dosti srečnisi kakor sosedov sorodnik. „Naj velja, kar hoče, stavil bom tako dolgo, da bom dobil spet, potem me pa ne dobč več v pest".
„Kaj ta loterija", se oglasi sosed, „kakor jo poznamo mi; ta ni nič proti veliki, kakor jo imajo po mestih. Z našo si zamašiš komaj najpotrebniše luknje, in zraven dobiš še za kakov polič vina, pri uni pa tisoče in tisoče, da človek sam ne vč, kam z denarjem. Ko sem bil zadnjič v mestu, pripovedovali so ravno od revnega čevljarja, ki je po svojej teti „los" podedoval in ž njim, po sreči se vč da, deset tisoč goldinarjev zadel. Pravijo, da si je kupil koj lastno hišo, kočijo, konje in vse, kar je le pri veliki gospodi. Samo srečen mora biti človek, nič več".
„Da, da, srečen", pravi Andrej, pa videlo se mu je na obrazu, in poznalo na glasu, da dobro ne vč, kaj govori, da so mu misli drugod. Kakor blisk mu šine v glavo, da je znabiti njemu sreča namenjena, da zadene veliki „los". In od sedaj ni "tekla govorica nič' več. Sosed je res rad veliko besedaril, in se pomenkoval, pa danes je moral vedno sam govoriti. Proti večeru že se izdrami Andrej, in kar iz jasnega vpraša soseda: „Ali so tisti ..losi" dragi?"
„Kaj pa se vam mešajo „losi" po možganih", se začudi vprašani, „vender ne mislite kupovati tistih papirjev. Se vč, da so dragi: dva, tri do pet goldinarjev tudi še več velja eden. Povejte mi, ali mislite res „los" kupiti?"
„Mislimga", odvrne Andrej, „samo enkrat bom poskusil svojo srečo, le to me skrbi, ker preveč veljajo. Pa bom že skusil prihraniti počasi".
„Za enega samega, posebno ako je izmed nas, je to preveč, se oglasi sosed; zloživa oba skupaj. Tudi jaz sem že večkrat hotel poskusiti, in ker je reč sprožena, naj bo.    Jaz dam polovico, vi polovico".
Andrej ni kar nič premišljeval dalje, segel je sosedu v roko in sklenjeno je bilo.
„Pojdite, greva vsak eno merico ga popit na dobro srečo", pravi naposled sosed, „večeri so tudi dolgi, človek večkrat ne vč, kaj početi. In če ga v nedeljo malo pokusiš, ne bo nihče zameril, ker, kdor celi teden trdo dela, si sme tudi kaj privošiti".
Priliznjene so bile te besede, toda Andrej se je branil skušnjavi.
„Ne grem, ne morem, mi ne pustč okoljščine", so bili njegovi izgovori. Toda kadar trdno ne rečemo „ne!" je skušnjava že premagala; tako tudi tukaj.
Andrej je padel v greh nazaj in bil na stari, toliko nevarniši poti. Že to, da se je svojej ženi Jeri, ki je v veži pred pečjo dosti posla imela, mogel zlagati, rekši: „Jera, malo časa grem k sosedovim; se kmalo vrnem, le večerjo pripravi", je kazalo, da nima dobre vesti. In res ga je vso pot nekaj svarilo, naj se obrne,   naj  premaga  skušnjavo  in   ostane zvest svojej
107
obljubi, naj se ne da premotiti zapeljirema soseda; pa — v sobo, s pivci napolnjeno stopi vsi, je slaba volja zmogla.
»Andrej, dolgo te že nisem videl". »Zakaj pa ne prideš več k nam?" »Kaj smo se ti pa zamerili?" tako so pozdravljali Andrejevi pajdaši nekdanje sreče svojega tovarša. Ta se ni nič izgovarjal, ampak zamišljen je sedel in premišljeval, kaj bo, če zadene „los"; kadar ga je kdo vprašal, je samo prikimal aH odmajal z glavo. Tako je potekel večer, na poti domu sta se še s sosedom pomenila, da se bode kupil rlos", ko pojde kdo prvič v mesto.
Od tega dne ni imel Andrej več obstanka. Po dnevu mu ni bilo druzega mar, kakor kedaj bo spet srečen, k ,daj bo spet prišel k denarjem, po noči je sanjal vedno le od velike loterije in prešteval denarje; sploh: tista novica, da so tudi take loterije, kjer se zadenejo tisoči, bila je za-nj kuga. Spremenil se je ves, in Jero, njegovo ženo, je že skrbelo, da je bolan, pa da se boji povedati, ker bi se lehko prestrašila. Na vsa njena vprašanja je sicer resnično odgovoril, da mu ni nič, pa pravega kamena tudi ni odvalil od srca. Kako strašni so bili za oba tisti dnevi, si vsak lehko misli sam.
Med tem pa tudi ni opustil male loterije. Posel ga je večkrat peljal v mesto in memo gredočega je vedno vleklo nekaj notri, ni se mogel ubraniti, da ne bi nesel vsakokrat desetico k prejšnjim nepotrebno izdanim krajcarjem, če ga je pa potem zapeljalo upanje, popil je svojo jezo v vinu, kterega se je tako po malem navadil popolnoma. Sčasoma je mislil, da mora iti v krčmo, tudi druščina se mu je začela prilegati, ker mislil si je, doma sedeti ni dobro, tukaj se vsaj lehko o čem pogovoriš in izveš tudi novice". Vse tiste obljube, vsi obeti so bili že zdavnej pozabljeni in od začetka nemirna vest oglušena. S takim postopanjem pa so se tudi v preteklem letu prihranjeni denarji zmanjševali in kopneli, in ako bi bila Jera vedela, da dostikrat. Andrej od svojega zaslužka ni prenesel tako rekoč nič domu, bila bi se ravno tako prestrašila, kakor je sedaj skrbela, kaj da je vedno tihemu možu, pa bila je ena izmed tistih žen, ki ne poprašujejo moža, kje si bil, kam si djal to, kam uno, ampak mu zaupajo vse do zadnjega in le skrbe, da ga podpirajo povsod.
(Konec prihodnjič).
Mati na srobu hčere.
(Zložil Miroslav Turk.)
Kaj me na sveti ta kraj je prignalo? Kaj tako žalostno bije srce? Kmalo oko se bo milo jokalo, Kmalo točilo bo vroče solze.
Hčer mi preljubo ta krije gomila, Zmage zastava na grobu stoji, Zgodaj me revico je zapustila, — Tukaj na tihi samoti leži.
Lilij dišečih na grob bom vsadila, Limbarjev belih in druzih rastlin, Rožen vrtiček bom tu naredila, Druzega nimam, jej dati v spomin.
•
Tojniška republika Zaporskih ko-zakov.
(češki spisal J. Perwolf, poslovenil Andrej čekov Jože.)
(Dalje.)
.
Širne stepe Zaporožke so bile na redko obljudene; po nekoliko pradavnih cestah „šljacih" so jezdili kupci in čumaci (hlapci) iz Krima v Ukrajino; iz Perekopa je peljal Muravtski šljah v Livno in Tulo; tukaj je bil tudi šljah „trije bratje", ki so bili tukaj vsled pripovedke od Tatarov pobiti.
Oj vse polje Samarsko je očrnelo,
V jasnih požarih pogorelo;
Zgoreli niso le ob potoku Samarki
Ob reki Sultanki
Trije drobni trnovi,
Trije zeleni grobovi;
Zato niso ti zgoreli,
Ker so ondi trije bratje rodeni,
Kot golobje sivi postrebljeni
In pobiti počivali, -
poje o njih prekrasna narodna duma. — Po stepi so se klatili kozaci in Tatari ter se pobijali in ropali vse vprek; pa kozaci imajoči boljše orožje in vojniške priprave, so dokaj prekosili Tatare. Da bi prej izvedeli o kakem napadu tatarskem, imeli so na mejah posebne stražnice — redute, kjer je bilo nekoliko kozakov „na beketu" (straži); pri vsaki reduti so bili visoki drogovi se smolnatimi sodi — figure. Kedar je nevarnost pretila, bili so ti tekoj zažgani a ljudje zunaj delajoči in palankovi kozaci s tim posebnim telegrafom opomnjeni, pripravili so se brž, da bi sprejeli sovražnika. (To napravo rabijo Rusi še sedaj v Kavkažkih krajinah). Mogoče, da so te figure stale na obilih onih gričih, ki se dvigajo v južni Rusiji,. — na kurhanih.
Cerkev Zaporožka je bila popolno neodvisna od vsakoršne druge crkvene oblasti. Duhovni so r-ili večidel izvoljeni iz kloštra Mezigorskega, ki je stal do konca 18. stoletja nad Dneprom. „Ne bode naša božja cerkev odločena od kloštra Mezigorskega, dokler bode v Dnepra vode a naša Zaporožka vojska1*, piše ataman Teodor Kijevskemu metropolitu Gedeonu leta 1686. Duhovni so ostali v Siči samo nekoliko časa: če pa so bili priljubljeni, mogli so tudi dalje tukaj ostati. V 18. stoletji, ko je bila cerkev zaporožka po vplivu močne Rusije že oži spojena z metropolito Kijevsko, bilo je na Zaporožji 14 cerkev, izmed kterih je bila glavna v Siči, posvečena Mariji (Pokrov), in en samostan Samarski. Cerkvam in duhovnom so. dajali Zaporožci najboljši del pridobljenega plena. Zanimivo nam slika delenje plena narodna duma, nadpisana „Povrat Samoila Kuške" (iz 16. 8<ipletja): „A srebro, zlato so na tri dele razdelili; prvi del so vzeli, cerkvam podarili svetemu Mezigor-skemu Spasu, Trehtemirovskemu kloštru, in sveti sičevi Pokrovi ga darovali, da bi za nje pri vstavanji in leganji milostljivega boga prosili (namreč popi). A drugi del so med saboj delili; a tretji del so vzeli, v vrsto se postavili, pili in se veselili, iz sedempednih (namreč sedem pedi dolzib) pušek streljali, da bi Kuško Samoila po volji pozdravljali".
Sodba se je obravnavala splošno ustmeno poleg starih običajev; vse manjše pregreške je razsojeval celi Koš (Sič) jako natanjčno. Sodnik je izrekel sodbo, ataman je potrdil in asaul z dovbvšem izvršil.  Sodbina
108
obravnava je bila enolična in kratka. Zatoženec je bil zaprt, starašine so izrekli na shodih poleg starega običaja obsodbo, katero je pisar zapisal v akte. Razsodek (sentencijo) je izvrševal dovbvš, bodi si vže na shodu, ali pa očitno na trgu pri sramotnem stebru (Pranger) in vislicah Kazni so bile po pregrešku različne: te-penje s palico, sramotni steber, izguba kacega uda, vislice, ostri kol, na katerega so nabadali hudodelnike itd.
Poljedelstvo se ni dokaj gojilo; največ še po vzhodnih palankah; v zapadnih se je redila bolj živina (posebno konji), glavni vir Zaporožkega bogastva. Ostalo so se ti ukvarjali z ribštvom, lovom, posebno pri ustji reke Konke v Dnčper, kjer so kraji, z gostim bičevjem zaraščeni (veliki Luh), skrivali zverjad različnih plemen (tudi bobre), potem tudi z bučelarijo in vrtnarstvom. Vsa zemljišča so se delila vsako leto med posamezne kurene. Dohodki Zaporožke vojske so bili različni: stalno plačo in potrebno hrano je dajala Polska in Rusija, po katero je vsako leto posebna deputaci j a jezdila; davek od žeštinskih pijač je bil precej izdaten (leta 1770. je bilo na Zaporožji 371 krčem); potem je bil davek oženjenih kozakov v Orelski, Protovčanski, Ko-daški in Samarski palanki, (po druzih ni bilo vasi, temveč samo zimovniki in chutori — veliki dvori — tovarišev); brodnina poberana od prevožinj dnčperskih; davek od ribštva, lova in druzih prihodkov, ki so ga tudi neoženjeni kozaci plačevali; plen in plača kaznovanih. Glavno opravilo tovarišev pa je bila vojska; če ni bila v Polski ali Rusiji, iskali so je sami napadaje sosedne dežele, ali pa so stopili v službo pri druzih vladarjih. Oženjeni, naseljeni kozaci so imeli veča bremena; morali so dajati konje, živež in druge vojniške potrebe, ter morali sami čuvati Sič pri nenazočnosti tovarišev.
Trgovstvo Zaporožko je bilo precej znamenito; v Krim in na Turško so izvažali po Dnepru deželne pridelke, kožuhovino in orožje, katero so kupovali na Pol-skem in Ruskem; iz Krima so dobivali različno robo in zlasti sol, ktero so privažali čumaki po suhem v Sič; iz male Rusije so dovažali glavni živež po nevarni poti skozi vodopade dneperske. Na Siči sami, ki je ležala na veliki cesti iz Polske v Krim, cvetelo je živo trgovstvo ; tatarske in turške ladlje so dovažale tje po Dnepru gori različno blago. — Z malo Rusijo so bili Zaporožci vedno spojeni a poštami Kijevsko in Gluchuvvsko (prej Baturgusko), ki so oskrbljevale vse dopise polske vlade (pozneje tudi ruske), ktere so jim izročevali betman malornski in vojvod Kijevski. —
Obleka in orožje sta bila na pohodu (poti) in pri delu drugača,, slabša, ob času mini pa čestokrat jako dragocena. Široke hlače — šaravare, po kroju azijat-skih šalvar, segale so v usnjate, navadno rudeče čevlje (čobote); vrhni del života je pokrival kaftan, svilnata ali suknena suknja, bogato ožnorana, ter opasana še s širokim svilnatim pasom (pojasem) z zlatimi ali srebrnimi nitkami gosto pretkanim. O slabem vremenu ogrinjali so čez kaftan suknen plašč — burko, svito s kapuco (kobenjakom) in prerezanimi rokavi (polski wy-loty), ki so se navadno zadej zavezovali ter pokladali pod kapuco. Glavo je krila čapka, bodi si kabardvnka (vidrovka, tatarski kabardavidra), bodi si rudeča suknena z opuško ali bobrovo vrečico, ali pa špičast us-njat klobuk — kobur. Brado in glavo so Zaporožci golili (brili), puščaje samo brke a na temenu dolgo kro-tovico las — čub, čuprvno, ktero so, ako je bila dolga, spletali ter za levo uh6 ovijali (oseledec). Od tod se cesto v pesnih imenujejo čubati (copati).    „Jih je li za-
nesla metelica, so li utonili oni v peklu, da ne vidite čnbatov, ni po lesih ni po stepah itd. ?" Opomina vredno je to, da pripovedujejo letopisci o ruskem kneza Svatoslava (v 10. stoletji), da je imel obrito glavo a samo na strani se je vila korotica las, ki je značila plemeniti rod. Maloruse še sedaj imenujejo Velikorusi chochlice (ostroglavce, češki chocholouš-Spitzkopf). Starašine so nosili, posebno v poznejših Časih, tudi poljski kroj, koutuš in župan. — Orožje Zaporožcev je bil sa-mopal ali piščal (puška), v pesnih večkrat imenovana sedempedna; za pasom nož in dva samokresa na verižicah; sabljo in kopje (sulico). Na vojsko so jemali vrh kaftana tudi drateno košulo — sitko. Topovi — harmati, so bili pri njih v najboljšem stanju.
Ker je bil boj glavno rokodelstvo, tovarišev, prizadevali so ei na vso moč urediti vojaštvo, s kterim so se odlikovali znatno od vseh okolnih narodov. Misel Palackega, da je nastala Zaporožka republika, če ne po posnemanji, vsaj po vplivu bojnih trum husitskih, ki so se klatile po končanih domačih bojih po vsem svetu, bojevaje se pogosto tudi v Polski in Litvi, ni dokaj verjetna, ako se ozremo na vojniško napravo kozaško, kakor nam jo samo videč Beanplan (iz 17. stoletja) popisuje. — Kakor brž se je razglasilo po Siči, da nastane vojska, oživeli so leni tovariši; ataman košovi, priklo-nivši se prej globoko vsem tovarišem, dvignil je ponosno glavo, postal je neobmejen diktator celega koša, ki je bil odslej držan v največem redu. Vsi kureni so bili razdeljeni v polke (vsak 1000 mož), ktere so vodili pohodni polkovniki, in vsak polk v 10 stotnij (sot-nij) pod stotniki. Vojska je bila sestavljena iz pehote, konjištva in topničarstva. Peš kozaci so šli v boj ob-klopeni se starohusitsko ograjo iz vozov (velikoruski guljaj) razstavljeno na štiri vogle. Če je prihrul kak sovražni vrišč, prevrnili so vozč ter pozdravili neprija-telje z močnim streljanjem; zapazivši pa ugodno priliko, planili so nadnje izza vozove ograje podpirani z obilnim konjištvom. A kdo se je mogel ustavljati vsteklema naskoku hrabrih tovarišev, deročih z gromovitim kri-čem: „ejha, ha, ha, hurra, ha! sičy, koly, riž vraga!" (sekaj, kolji, reži vraga!) nad bisurmanske Tatare in Turke ali pa nad pasje sinove Ljache in Moskale, kojih vojska je obstajala večidel iz jezdinih polkov. — S to vredbo so dosegli, če tudi so bili po številu mnogo slabši, velike zmage, kakor naši stari bratje Husiti. (primeri besede tabor, v navadi samo* pri Malorusih, nikoli pa pri Velikorusih, piščal-pištal, hetman-pištal, het-man, naj brž od hetmanov husitskih itd.)
Znamenita so njihova četovanja na črnem morji. Na lehkih ladijah — čajkah (dubih), ki je bila vsaka 60' dolga in 10—20' široka ter preskrbljena mesto s kompasem z obilnimi vesli (12 in še več), s 5—6 leh-kimi topovi (ralkoneti) in 50—60 kozaci, splavali so po Dnepru okoli turškega Očakova po noči na črno morje. Z veliko urnostjo, prej, nego se je razlegal krik preplašenih bisurmanov „AlIah, Allah! kozaci so prišli na črno morje", napadali so pobrežna mesta turška in maloazijatska; sultanovi vojaci so dobili Varno, Kaffo, Sinope, Trapezunt in druge že v ognji in z bližno okolico poplenjene in poropane. Čestokrat so celč v Stam-bul (Carigrad) privihrali, kateremu so „sešili ognjeno košulo", kakor so sami dejali, namreč zažgali so predmestje. — Včasih se jim je precej slabo sponeslo; ko je nastal vihar, „na črnem morji, na belem kamenu sivi sokol veči in tuguje; žalostno se počuti, na črno morje skrbno  se ozira, da se na Črnem morji slabo godi, da
109
so na nebu vse zvezde otemnele, polovico meseca mraki pokrili; a od juga bujni veter piše, a po črnem morji protivno valovje nastaja, čajke kozaške na tri dele razbija; eden del je vzel, v zemljo turško ga zanesel, drugi del pogoltnilo je žrelo Donave, a tretji, kje se nahaja? „V črnem morji se potaplja!" (duma o pomorski vojski Hrvčka Zborowskega okoli leta 1580), ali pa je vojniška ladija turška se streljanjem večino čajk uničila. —                                        (Konec prihodnjič.)

Domači zdravnik.



m.
Svrab.
(Spisal   dr.-ž-). (Konec.)
Pravi in edini vzrok človeškega svrabu je toraj, kakor sem popred omenil, mala živalica, moljek imenovana, ki na človeka prenesena, se tam kmalo v kožo zarije, v koži živi, plodi in množi. Poprej pa, da se moljek v polt do živega zarije, preteče nekaj dni, dokler človek ne čuti še srbenja, čeravno imenovane ži-valice že seboj nosi. Srbeti ga še le začne, ko se je moljek do čutljivik delov kože dokopal.
Ta živalica je tako mala, da jo s prostim očesom komaj vidiš. Ona je podolgasto okrogla, želvi ali čre-pači podobna, ima po hrbtu in ob krajih več okroglih gorpic ali odrostkov in ščetinam podobnih trničev. Stara, izraščena, šteje osem parov nog; mladi zarod pa samo šest. Iz plodene živalice se po dvakrat Ijevijo ali spremenijo, in še le po drugem spremenjenju dobijo podobo starih moljekov. Samec je manjši od samice. Samica iznese do 50 jajčic, vsak dan po dva in potem kmalo pogine. Iz jajčic se v dveh do treh tednov mladi izležejo. Skušnje so verjetno dokazale, da moljek od iz-lege do oplodenja, to je do tega časa, ko jame samica jajca nesti, vsaj 14 dni in k večemu vsega vkup dva meseca živi ter potem novemu zarodu prostor pusti.
Moljek pa ne živi samo na človeku, našli so ga tudi pod kožo konjev, opic, neapolitanskih ovec in skoraj vse druge hišne živine. In neredkokrat se je opazilo, da je človek od hišne živine svoj svrab dobil. Moljek živi navadno po samem, vendar včasih se jih nahaja v poltu več vkup v družbi, posebno pri enej vrsti človeškega svrabu, Norvežkim svrabu, pri kterej se več samic z enim samcem vkup pod debelimi in trdimi krastani nahaja.
Poglejmo dalej, kaj se godi, ko se mladi iz jajčic izležejo? Oni zapuste kraj izlege in se jamejo blizo svojega gnjezda v kožo vrivati. Kjer se mladi moljek zarije, tam postane okrogel rudeč ogrč, med prsti pa mal okrogel mehurček, ki obsega kaplico svitle vlage. Nekterokrat pa nastane mesto imenovanih dveh izpuščajev žolta bulica, z gnojem napolnjena, posebno pri otrocih in ženskah, vendar to ni posebna vrsta svrabu, kakor so popred nekteri zdravniki trdili. Samice, ko so odrastle, si kopajo, kakor je bilo že omenjeno, posebne brazdice ali hode v vrhnje plasti kože, ki so vidljive  posebno  na  trebuhu, na spolovilih, na krajcih ali
sedalih. Ti hodi drže povšev v kožo, so nekaj črt do celega palca dolgi, včasih celo po štiri palce; so ali ravni, ali krivi ter okrogli, navadno belo leskeče barve, včasih podobni belo pikastej črti. Nekterokrat se nahaja pod tako črto ali hodom debel otok ali gumpica, ravno počrez. Taki otok pod hodom se dobi navadno tam, kjer pas ali kaka trda zaveza kožo pritiska in pa na sedalih. Pri šugavih otrocih in ženskah se te turjem podobne gumpice večkrat dobe kakor pri odraščenib možeh.
človeški svrab je toraj čisto zunajna, kožna bolezen, ki človeka strašno srbi, tako da je včasih prisiljen, posebno na toplem v postelji, cele ure se praskati. In bolj ko se praska, na več krajih ga srbi in siromak si včasih svojo kožo od golega praskanja čeloma raz-mesari. Toraj imamo zraven gor imenovanih pravih znamenj lete bolezni kakor: ogerči, mehurčki in bule, potem hodi po moljekih tudi znamenja, ki jih človeška roka z nevsmiljenim praskanjem sama napravlja, kajti moljeki, dokler pod kožo žive, neprestano srbenje budijo. Človek se bode tedaj praskal, dokler nosi svoj svrab, in marsikteri je z krastami po praskanju na celem životu le posut.
Kakor je bilo rečeno, se svrab vsakokrat naleza, nikoli pa se sam od sebe pri komu ne razvije. Ljudje, ki daleč po svetu potujejo in potovaje po vsakterih po-steljih polegajo, posebno vojaki na maršu, potem krojači, perice, čevljarji; ljudje, ki imajo pogostoma s šu-gavimi opraviti in pri tem niso posebno snažni, dalej vsi, ki s šugavimi v enej postelji ležč, ali šugavih rokavice, obleko, obuvalo in pranje rabijo, so naj bolj svrabu podvrženi. Nesnažna polt lahkejši zaredi nale-zan svrab kakor čista, dobro z milom omita koža, za-toraj se vidi več svrabovih po zimi, ko se malokdaj kopa, kakor pa po letu, ko je vsakemu voljno svojo kožo pod milim dobro oprati.
Ker ta kožni pršaj ne prihaja iz krvi in je čisto zunajna bolezen, mora tudi zdravljenje le zunajno biti. Ni toraj potrebno zdravila in zdravilne izvarke proti tej bolezni piti, kakor so radi svetovali stari zdravniki, da celo škodljivo je, tako delati, ker se skoz to želodec slabi, bolezen pa se za vse take in podobne ropotije še zmeni ne. Pri zdravljenju moramo samo na to gledati, kako imenovane živalice in njih zalego raz kože spraviti, ali pa na koži pokončati. Če se je to popolnoma zgodilo, bodo se tudi nasledki svrabii, praskanine, posušile in izginile, posebno če je človek snažen, če se rad umiva in kopa. Kak6 naj se vse to godi, hočem h koncu še na drobno povedati.
Živalice, edina pričina svrabu, se dajo odstraniti po navadnem drganju kože na dotičnih bolnih mestih z milom (žajfo), žveplom, ki je strup za moljeke, z drobnim peskom, ciglovim, kritinim prahom, s terpentinom, kamenim oljem (petrolejem), z mecesnovo smolo, z bal-samom kopaiva, s tekočim štiraksom in mnogimi dragimi stvarmi, ki so otrov ali strup vsim mrčesom in za-jedalcem (parasitom).
Od mnogovrstnih zdravil in načinov zdravljenja hočem samo najboljše in naj gotovejše tu razložiti.
Čistenje, kopanje kože je podlaga vsega zdravljenja; toraj kopaj se po letu naj več ko moreš v kakej reki ali v jezeru, po zimi pa doma v banici ali škafu. Pri tem ne pozabi dolgo časa drgati se z milom, da iz kože vso nesnago, ki živalice bolj ali menj pokriva, spraviš. Večkrat ko bodeš to storil, popred bodeš zdrav. Namesto navadnega hišnega mila (žajfe) je veliko bolje
110
kopiti si v ta namen v kakej lekarnici zeleno milo (sapo viridis), kterega dobiš za malo krajcarjev dovolj. Tudi posebna z žveplom ali pa s smolo pripravljena mila (Schvvefel- oder Gorzseife) so v ta namen za malo dnarja lehko po kramah na prodaj. Drgati se moraš ž njimi kakor z navadnim hišnim milom, vsaj vsak dan po enkrat, več dni zaporedoma. Kazim tega pa še moraš tudi dobro cel život umiti iu okopati. Po takem ravnanju odstraniš površne luščinate vrste kože in moljeki so potem bolj pri vrhu in se dajo lahkejši z raznovrstnimi mazili, vodami in izvarki pokončati. Žvepleno milo si lahko sam napraviš, če navadno milo razrežeš, ogre-ješ in potem ravno toliko žvepla vgnjetiš in zamesiš. Kavno tako se zamore zamesiti v milo jednaka teža terpentina, ali mecesnove, brinjeve smole ali kamenega olja. Ko si enkrat svojo polt prav dobro na omenjen način očistil, namazi se vsaki večer pred spanjem, pa tudi po dnevi, če te je volja, z mažo, ki obsega jed-nake dele masti in žvepla in ostani tak namazan črez noč, zjutraj pa se zopet z milom dobro odrgaj iu umij. To moraš delati nekaj dni zaporedoma; in še pozneje se pohrsni včasih, če te kjerkoli zopet srbeti začne.
Še bolja maza zato je sledeča: vzemi žvepla, bri-njevega olja (tudi terpentinovca, če tega ni), potem zelenega mila (je bolje kakor navadno milo) in svinske masti jednake dele n. pr. po eno onco vsakega, zmesi vse vkup prav dobro in dodaj tej maži nekaj četrti del čisto drobnega peska ali pa prahu iz kude. S to mažo ee maži kakor je bilo rečeno. V malih dneh bodeš o-zdravej, če se nisi bil popred že preveč razpraskal.
Se popred bodeš po mojih mislih zdrav, če vze-meš jednake dele kamenega (petrolja) in lanenega olja, jti dobro zmešaš in mešanici dodaš eno dobro žlico navadnega žvepla in kaplico kake dišeče stvarice, postavim: lavandljeva, rozmarinovega olja, celo cvetu, ali kar imaš pri roci. Sam petrolej zato jemati je preostro, ker preveč peče in ogrče dela. Eavno tako si lehko napraviš mazilo s trpentinovem namesto kamenega olja potem tekočo stvarjo, ki se imenuje „vencin"; tudi teh dveh stvari ne sineš same in čiste rabiti, ker ste za kožo preostri. Dobro mazilo se more napraviti z balsamom kopaiva, kteremu se mora tudi nekaj pridati n pr. navadnega olja; dalej je koj dober pomoček tudi tekoči stiraks, ki se lehko dobi v vsakej lekarnici za male denarje. Stiraksu, ki kaj prijetno diši, sem prime-šoval trohico navadnega žvepla ali pa še bolje žveple-nega precipitata in sem našel to mazilo kaj dobro in prijetno. Tudi s temi rečmi se moraš večkrat mazati popred, da si čisto zdrav, ker živalice včasih v obleko zablodijo in še le pozneje na kožo nazaj pridejo, moraš gledati tudi pranje in obleko dobro izprašiti, oprati in očistiti.
Nekaj dni potem, ko se čutiš zdravega, brez srbenja, se moraš še kopati in včasih z eno imenovanih masti dobro po poltu namazati. Zakaj kdor je garje imel, mora se dolgo časa dobro snažiti, sicer se iz mo-Ijekove, morebiti kjer bodi zaostale zalege zopet živalice izležejo.
Kraste po praskanju pa rad maži z navadnim oljem in jih gledaj večkrat z zelenim milom odmiti.
Nazadnje dodam še, kako se pri vojakih navadno garje zdravijo. Za mazilo služi tak imenovana Vleming-ova tinktura, ki se takole napravlja: funt živega apna se z vodo pokropi, da v prah razpade; temu prahu se dodasta dva funta žvepla. Temu se prilije 24 funtov navadne vode, in mešanica se tako  dolgo v kakem
loncu kuha, da vaga vse vkup samo 12 funtov več. Ohlajeno se potem še skoz redko platno precedi. Ta precejena voda je imenovana tinktura, pa tudi ona je za kožo včasih preostra in jo rada pri drganju opeče. Bolje je, da se prida tej tinkturi še nekaj olja ali pa masti; ali pa da se vodi, kjer se kopati hočeš, en funt take tinkture prilije. Zdravi se pa s to tinkturo takole x šugav vojak gre v kopelj in si drga in opira skoz eno uro z navadnim milom svojo kožo; potem namoči v omenjenej tinkturi flanelbvo krpico in si ž njo drga bolne dele kože skoz pol ure in nazadnje vzeme zopet eno kopelj z milom za pol ure in se Dazadnje čisto obleče. Vse trpi toraj samo dve uri. Včasih je človek res že zdrav, če je samo enkrat to storil, včasih pa mora drugi dan vse to ponavljati. Sedaj ostane črez noč prav na toplem med kocinami.
Za rahlo otročjo in žensko kožo to zdravljenje ni, ker se lehko tako opečeš, da imaš na opeklinah več dni dovolj. Paziti se mora toraj na to: bolj rahla koža ko je, menj se smejo ostra zdravila kakor imenovana tinktura, kameno olje, terpentin in vencin brez primerkov rabiti; zato pa jim je več mila, ali masti, olja, žvepla dodati. Dalej glej tudi, da voda za "kopanje ni prevroča, ki bi ti škodovala. Od mazil in maž ti za-morem po mnogih skušnjah najbolj priporočati tisto 8. kamenim oljem, kterej pa moraš že zarad smradu kaj dišečega pridati; potem pa tista s terpentinom in štirak-som. Vsakej pa nekaj navadnega žvepla, kakor je bilo rečeno, ali pa žveplenega precipitata (žvepleno mleko, lac fulfuris) primesi. Za eno osebo je pol pitne čašiče kterekoli maže dovolj. Po" takem ravnanju se bodeš v malih dneh prav lehko brez vsakega zdravnika svoje kožne nesnage in hudega srbenja znebil.
Kresnice.
(Spisal L. F.)
Kresnice imenujete drugod tiste muhe, ktere se prikažejo o kresu in kakor brleče pikice preletavajo zrak, zdaj v mehko travico počenejo, zdaj se spet vzdignejo ter pbletajo svoje pravokotne, ponočne izlete.
Pri nas se pa kresnice imenujejo cvetlice, ktere po naših na pol planinskih ledinah okoli kresa razcve-tajo in zatorej jim kresnice pravimo. Kastlinoslovcu so znane pod imenom „Chrysanthemnm Leucanthemum", v „Rastlinstvu, poslovenjenem po Ivanu Tušeku, se zovejo „Volovsko oko" (weisse Wncherblume).
Na kresnice in kresno noč se veže v našem kraji nedolžna vražica, ktero hočem tu popisati.
Bil je delapust pred kresom in solnce se je že pomikalo za vrhove Ukovske planine. Prijetni večer me zvabi ven na polje, ledine so se same veselile svoje krasote, bila je cvetlica tik cvetlice! Morebiti so si med seboj šepetale: „Prijatljice, sestrice! veselimo se svoje mladosti, predenj nas pokosi nemila kosa''. Zdaj vidim iz vasi priskakljati tropič deklet in dečkov, ki zletijo v breg in se razkropijo po hribcu „Jastrobje" imenovanem. No si mislim, kaj pa imajo otroci, da skakajo po travi ko zeleni konjceljni (kobilice). V tem zagledam pred menoj kraj njive čepeti deklico in v rokah držati šopek kresnic, kterih pa še ni bila odtrgala. Vprašam  jo:   „kaj   delaš   tukaj?"    „Kresnice  bom tr-
111
gala", mi odgovori. „Kaj boš ž njimi?" jo zopet po-prašam, a odgovora ne dobim.
Sprehajaje se po somejih in poljnem potu pridem bližej unemu tropiču otrok, tako, da sem lebko slišal in zastopll njih pogovore. Jelo se je že mračiti, in od drugih cerkev se je že slišalo zvonenje k „Ave Mariji", le v starem zvoniku pri sv. Iljnu se zvon ni hotel oglasiti. Iz otroških pogovorov sem povzel, da se že ti sami hudujejo in da se jim nekaj mudi. „Oh, kje le kaj hodijo J . . . ., da tako dolgo ne zvoni", reče ena deklica, druga pa hitro pristavi, „morebiti so celo pozabili". . . .
Če dalje me ti pogovori bolj zanimajo, torej sklenem počakati, da bi videl, kako se bo ta reč iztekla.
„Za koga boš pa ti natrgala kresnic?" se oglasi ena deklica v bregu vprašaje svojo tovaršico sedečo v sredi najgostejše proge kresnic. ,.Jaz bom jih trgala za atrino Jero, Mojco itd." ji vprašana odgovori. „Oh ta J . . . ., zdaj je že noč in še ni zvonilo!" — Zdaj zapoje zvon v turnu farne cerkve; ko bi trenil, planijo vsi otroci kviško in letijo vsak s svojim šopkom kresnic doli iz hriba in noter v vas, kar le more. Dečki, ki niso bili še tako urnih nogic, da bi z večimi tekli, se jočejo za njimi. J .... je pa ta večer prav kratko zvonil k „Ave Mariji", da bi otroke nemalo pojezil.
Zdaj postojim* in premišljujem, kaj bi to pome-njalo; ko pridem domu, razloži mi dekla tukajšni obiraj. — Na kresni delapust gredo vaški otroci na bližnje ledine. Tam si izbere vsak toliko kresnic, kolikor je v družini ali v rodovini ljudi in jih drži v rokah čakaje zvonenja k „Ave Mariji". Ko zvon prvokrat udari, vtr-gajo cvetlice in dirjajo ž njimi domu, kajti med zvo-nenjem morajo še priti pod streho.
Zdaj razstavijo kresnice zunaj po mreži pred oknom, vsakemu udu družine ali rodovine svojo odmenjeno. Drugo jutro pred solnčnim izhodom grejo gledat razstavljenih kresnic. Ktera je bolj zvenela in ima pobe-šeno glavico, tisti ali tista bode najprva pomrla iz družine ali rodovine. — Ali je res tako, ne vem zagotoviti in tudi otroci tega ne vedo. Kedar pa pride spet .(kres", gredo otroci spet ven na ledino in čakajo z odbranim šopkom kresnic na zvonenje k „Ave Mariji", ker so tako videli delati druge otroke. In tako živi naprej narodni običaj ali če hočeš „ljudska vraža", ktera pa ne škoduje nikomur.
Zastavica.
Kdo vgani mi zastavico?
Živela je v nekem mesticu vdova s svojimi otro-čici v silnem uboštvu; bili so otroci še majhni, preslabi sami sebi prislužiti si ljubega kruhka, mati je pa tudi že toliko sprosila ubogaime , da si ni upala več žive duše s čim nadlegovati. Kaj tedaj storiti ? Poda se uboga mati k gospodu, ki je dalječ okrog slovel kot poseben prijatelj ubogih. Pride k njemu, pa revež sam ničesar nima ta dan; pošlo mu je vse. On samo kratko potolaži ženo ter ukaže ji priti prihodnji dan. Bil je ta mož vedno vesel, se ve da pošten, zraven moder in prebrisan, tako, da ga je vse rado vidilo, še raje poslušalo. Vedel je zmirom povedati kaj novega. „Kaj novega?" tudi prašali so ga prijatelji najprej, ko oni večer stopi med nje.    „Kaj novega?"  misli si sam pri
sebi, „kaj novega bi nicoj vam povedal; sam ničesar ne vem!" Reče jim tedaj: „Novega sicer ničesar ne vem, pa dam vam zastavico; kdor je ne vgane, da sem na mizo 5 grošev!" „Naj velja!" zakličejo mu vsi. On uganko stavi, ali nihče je ne vgane, ter drug za drugim svoje groše vrže na mizo. „Povejte tedaj vf nam sami", zavrnejo ga prijatelji. On pa ves moder in resnoben obrne se do njih ter reče: „Tudi jas ne vem"; vrže svoje groše na skup, pobere vse ter nese vdovi.
—^-^-.__^^^
Smešnice.
*  Prišel je ženin k gospod župniku in jim reče: „ Gospod! veste, kaj se mi je pripetilo te dni?" .Imeli bi naju poročiti pojutrešnjem, kakor je vam samim znano; pa včeraj mi je k nesreči zbolela nevesta, dobila je osepnice. Kaj tedaj? ali bi ne mogli poročiti mene samega?"
*  Kmet! to   ni vse eno!    Vozil je nek kmet fe~6A . drva gospod  sodniku  v mesto ter zarajtal mu cel gol-     , <2> dinar voznine.    Zdelo se je to gospodu  premnogo;   za-     ^*K. režal je toraj  na kmeta, rekoč: „Kaj, cel goldinar misliš, dal bi   ti   voznine za tak voziček drva?"    „Zakaj
ne?" zavrne ga kmet; ,,saj vi gotovo še desetkrat toliko tirjate od mene, če le enkrat s peresom potegnete za me?" „Ja, ja, pa to, ni vse eno!" odgovori mu gospod, „veš, jas moram delati z glavo, ti pa . . . ." „Kaj", seže mu naglo kmet v besedo, „kaj, ali mar moji voli ne delajo z glavo? ali so mar z repom vlekli?'1
Ogled po svetu.
Avstrijsko - ogerska država. Dne 11. t. m. je vlada seje državnega zbora pretrgala. Poslanci so šli na dom; kedaj da se zopet na Dunaji snidejo, ni še znano; želeli bi, da bi ve-j čina dosedanjih poslancev za vselej ostala doma ali pa pobrala šila in kopita ter se podala k Bismarku, na kterega je tolikokrat obračala svoje oči, milosti iskat. Posebnega žalovanja bi v Avstriji za njimi ne bilo, še med večino Nemcev ne, tem manj pri Slovanih. Deset mescev so bili poslanci zborovali, deset mescev so prejemali vsaki po 10 gld. plače na dan, in kaj so za nas dobrega spravili na dan? — — to vprašanje si vsaki sam lehko reši.
Govori se, da bo vlada prihodnjega mesca sklicala d e-želne zbore. Nekteri časniki trdijo, da bo češki in gališki že 7., drugi pa 31. avgusta sklicani. Deželnim zborom bo potem vlada predložila svoje namene zarad razširjenja samouprave posameznih dežel. Radovedni smo, kaj bodo ti predlogi ponudili nam Slovencem! —
V delegacijah je grof Beust že večkrat prav pomirljivo govoril. Na vseh straneh vidi same prijatelje, posebno Prosom se ne ve dovolj dobrikati. Zato so ga pa tudi pruske no-vine na Bismarkovo povelje pohvalile, kako dobro da zna zunanje zadeve voditi. Pa Bismark je zvita kača in zna našega državnega kancelarja še hudo pičiti. On zagotovlja dalje, da živimo tudi z Rusijo v miru. — Se ve, dokler bo nas ona pri miru pustila. Delegati, posebno od nemške stranke, so z njegovo politiko zadovoljni, zato mu tudi dovelj denarja privolijo.
Kakor  nemške  novine  trdijo, je  sprava  s   Cehi gotova.
112
Tudi češki listi, posebno „Pokrok", ki je postal organ narodnjakov , govorijo o vladi nasproti nemškim novinam prav pomirljivo. Bog daj, da naši bratje Čehi dosežejo, kar želijo, upamo, da bo potem tudi za nas nastal boljši čas.
Cesarevič Eudolf še zmiraj potuje po Češkem in povsod ga prav slovesno sprejemajo.
15. t. m. je bil na Dunaju velik shod, tako imenovan „patriotentag". Zbralo se je nad 500 rodoljubov, tudi naših veliko. Izvrstno je na tem shodu govoril dr. čosta, kakor vedno, ter povdarjal, kam merijo nasprotniki avstrijanski, kazal na pru-somane, ki se za Avstrijo ne brigajo kratko nikar. Postal je velik hrup med delavci, po vsej sili so se jeli vrivati v zbor, in s surovim kričanjem motiti govornike, tako da zadnjič c. k. komisar primoran zbor razpusti.
Iz Hrvatskega se poroča, da Magjari nameravajo po-prodati gojzde v vojaški granici. Ker je lesovja še tako obilo, bila bi to res mastna prodaja; pa se vč da ljudstvo si bode vse prizadevalo, da čisti dobiček ne požro Magjaii, ampak ostane deželi.
Zonnjne drlave. Zoper turškega čara se je oglasil tudi črnogorski knez Nikola. Tirja namreč brodišče na morji. Ljudstvo potrebuje dela, potrebuje kruha! Tako je car povsod in vedno v zadregi. Kar se tiče razpora med njim in egipčanskim kraljevim namestnikom, imel bi priti mu na pomoč ruski car.   Ni verjetno.
Na Euskem se kaže huda kolera.
Na Francoskem, kakor se je poročevalo zadnje čase, so bile velike agitacije in boji pri volitvah. Gre namreč zato, kdo dobi vajet v pest; kdo bode vladal zanaprej. Zmagali so republikanci in večidel še zmernega značaja. Kot kralja se jim je ponujal grof Chambord; pa dosegel s tim ni druzega, ko malo hrupa med vladajočo stranko, in malo smeha v novinah. Utegne se tako vendar vtrditi in ohraniti republika. GRivna reč je zdaj, da se država pomiri ter obvaruje pred novo vojsko.
Poljaki, ki v pregnanstvu živijo med Francozi, pritožili so se javno v posebnem pismu, ter upirali se zoper misel, kakor da bi oni bili sprožili krvave boje med Francozi, oni bili krivi vse zadnje nesreče. Pa kaj! nedolžni nad tim javeljne niso; saj znano je,   kako so se od nekdaj vedeli.
V severni Ameriki se je vnel krvavi punt med protestanti in katoliki, ki se je k sreči že vlegel. Vzrok temu je bila procesija, ki so jo protestanti kot demonstracijo napravili zoper katoličane. Umorilo se je v boju 31 oseb in 175 bilo ranjenih.
Razne novice.

„Pij IX." in „Stara in nova šola", tako se sovete dve knjižici, ki ju je spisal dr. Gregorec, profesor bogoslovja v Gradcu. Prva je posneta po obče znanem visoko čislanem govoru graškega knezo-škofa Zvvergerja, druga na kratko pa dobro povdarja, kam da merijo brezbožne šole naših liberalcev. Priporočamo te knjižici vsem katoličanom, posebno katoliškim društvom. Dobite se pri založniku, knjigarju U. Moserju v Gradcu, pa tudi po drugih knjigarnicah, vsaka po 20 kr.
»Občno zgodovino za srednje šole" jel je dajati na sv iti o g. Jesenko, profesor v Trstu; dotiskal bode se v kratkem I. del.
Slovenski „abšidiu t. j. odpustni.ali doslužni listi za slovenske vojšake, ki stopijo iz vojaške službe, so se pred kratkim natisnili v državni tiskarnici ter razposlali dotičnim povelj-ništvom. Spet mala drobtina! Slovenci tudi drobtin ne zavržejo.
Kakor že znano, obhajal se bode mesca avgusta učitelj-s k i shod v Zagrebu.   Udeležili se ga bodo tudi ruski in češki
učitelji in pisatelji. Kaj nameravajo mar storiti učitelji po Slovenskem?   Le na noge!
„Sp o m e niče", ki jo v zalogi ima »Trdnjava" v Celovcu, je še na prodaj. Ker se bode pretresovala naprihodnem taboru, naj bi jo rodoljubi vso pokupili ter razdelili med ljudstvo!
Tabor v zgornjih Buhlah 6. avgusta t. 1. popoldne se je uradno dovolil. Razposlale so se vabila, plakati in izkaznice že večidel na vse strani; kdor jih še želi, naj se toraj podviza. Kolikor se čuje, utegne ljudstvo prav obilno udeležiti se tabora. Le, le! „Ako do tretjega rado grč" — po besedah vabilcev — naj bi se tretji naš tabor na Koroškem ravno tako slavno obnesel, ko prva dva! Toraj Slovenci delajmo uzajemno !-
Oglasnik.
Dohodki za Janežičevo ustanovitev.
gld.     kir.
Prenesek iz 11. lista   .   .    1219     24
492.  Neimenovan.............         5     —
493.  J. Voh, kaplan v Konjicah........         1     —
494.  V. Bizjak, kaplan v Ločah........         1     —
495.  Neimenovan.............         5     —
496.  Fr. Erjavec, profesor v Zagrebu......         5     —
Vkup   .   1236     34
V  Celovcu 21. julija 1S71.                           Odbor.
......
Žitna cena.
V  Celovcu po vaganu: pšenica 5 gld. 74 kr., — rež 4 gld. 4 kr., — ječmen 3 gld. 10 kr., — oves 1 gld. 91 kr., — ajda 3 gld. 69 kr., — turšica 3 gld. 9 kr., — pšeno 5 gld. 18 kr.
------    --  - -
Korzi na Dunaj i 25. julija 1871
Kreditne akcije 286 gld. 60 kr. Nadavek na srebro 121 gld. 50 kr. Narodno posojilo 59    -    —   „     Napoleondori    .    .     9   „   85
0NF" P- "  častitim bralcem rBesednikovim!"
Z ranjkim g. Umekom je zgubil »Besednik" vrlega svojega vrednika. Da pa list nepretergoma izhaja, prevzel sira podpisani na prošnjo g. izdajateljice in po želji tukajšnih rodoljubov začasno vredovan-je. Priznam sicer, da moje ime ne more kinčati lista, kakor ga je kinčalo slavno ime Janežičevo in Umekovo. Spolnil sim le željo izdajateljice, trdno zanašaje se, da kmali pride mož, sposoben za vrednika, in da tudi zanaprej sodelavci, kakor čitatelji zvesti, udani ostanejo listu, ki tudi zvest svojemu programu si bode vse prizadeval, donašati mnogo poduka in kiatkočasa.
Šteli naj bi si rodoljubi v cest in ponos, podpirati list, ki ga je slavni, Slovencem nepozabljivi g. Janežič, akoravno na smert že bolan, jel dajati na sviti* s pomočjo ranjkega Umeka, — list, kterega je v svoji poslednji volji svoji ženi izročil, z besedami: „Ako imajo Slovenci kaj ljubezni do mene, naj vsaj podpirajo zadnje moje podvzetje!"
Prosim torej nljudno, da bi duševno in materijalno pridno podpirali list tudi zanaprej, s srčno željo, da bi se spolnile besede dr. Razlaga: „Najse »Besednik" pomnoži, da bode tudi na lepoznanskem polju izdatniše deloval in v vsaki slovenski hiši enega prejemnika imel."
V Celovcu 21. julija 1871.
Andrej Biser,
stolni in mestni kaplan.
lzuajateljica: K. Janezič. — Odgovorni vrednik: A. Biser. — Tiskar: J. in Fr. Leon.