Xislittjn vsak četrtek, ako je ta dan pra3nik, dan poprej. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predp. in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Za i n s e r a te se plačuje po 20 vin. od garniond-vrsie za vsakokrat. Voljji: za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Ipravništvo „31 Ira64 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje štev. 26. Naročnina naj se plačuje n apr ej. Leto XXIV. rscMMWBri miro———j ■ ■ m«i———aigimo»—t—inaMa—Jw»——mm V varstvo narodnostnih manjšin. Cesarski namestnik kraljestva Češkega je v zadnji seji minule deželnozborske sezije napovedal, da v jesenskem zasedanju vloži predlogo o delitvi deželnega zbora vnacijonalne kurije. Po teh kurijah se ima zagotoviti nemški manjšini na Češkem zastopstvo v deželnih inštitucijah in deželno-zborskih odsekih. To niso one, od Nemcev zahtevane kurije, ki bi imele veto-pravico, ki bi mogle prepovedati, zabraniti, kar bi ne bilo Nemcem po volji v narodnih zadevah, vsekakor pa pomenijo prvi korak k narodni samoupravi in gotovo varstvo za pravice manjšine. Zakonu, ki bi zagotavljal narodno enakopravnost v jezikovno mešanih kraljestvih in deželah, se gotovo nikdo ne bo zoperstavljal, gotovo pa morajo vsi avstrijski narodi, ki nimajo sreče, da bi stanovali na Češkem, protestirati zoper to, da bi se avstrijsko vprašanje poskušalo rešiti samo v eni deželi in samo na korist ene manjšine. Prav takšne kot na Češkem so razmere na Šta-jarskem, Koroškem in Primorskem, samo s to razliko, da smo tu v manjšini Slovenci. A dozdaj še nismo prav nič slišali, da bi vlada v Gradcu ali Čelovcu napovedala kakšno predlogo v varstvo manjšine! S tem, da vloži vlada zakon o nacijonalnih kurijah edino v enem deželnem zboru, in sicer v onem, kjer se gre za zaščito nemške manjšine, bi vlada oficijelno priznala, da smatra slovansko deželno-zborsko manjšino za ljudsko zastopstvo nižje vrste in nevredno varstva. Ta odlok bi čutili Slovenci in Hrvatje, ki smo izročeni pod nož nemškim in italijanskim večinam, kot krvavo provokacijo, ki mora vzbuditi splošen upor, velikansko ogorčenje, kakor morda vlada ne pričakuje! Narodni boji, razmere so si na Češkem in Slovenskem v mnogih točkah popolnoma podobne. Bolj nego češki Nemci imamo štajarski in koroški Slovenci popolnoma okroženo lastno ozemlje, kjer prebiva kompaktno nad 400000 oz. nad 120.000 članov našega naroda. V deželnih zborih smo Slovenci v znatni manjšini, in niti najmanjše nade ni, da bi kdaj dobili večino. Torej bi ostali na ta način na večne čase pod komando nemških gospodov. Že malone celo stoletje se Slovenci na Koroškem in I1—nMi»3WC Podlistek. Tine in Barigeljc. Moj precartani Barigeljc! Tvoji pozdravi, ki si jih poslal črez visoki Obir in črez sivo Peco, so srečno prišli danes do mene. Ko bi Ti vedel, kako me Tvoja precar-tana pisma vsakokrat razveselijo, bi mi pač gotovo pisal še večkrat. Vedno pričakujem s težkim srcem, da mi prinese naš pismonoša „cajtenge“ in prvo, kar pogledam, je, če se je oglasil zopet kaj moj precartani Barigeljc. Veš, dragi moj Barigeljc, danes Ti imam zopet pisati veliko novih reči, ki so se mi prigodile na mojem potovanju po podjunski dolini. Najprej pa Ti še dam na znanje, da sem bil letos tudi že v labudski dolini, a o tem Ti pišem drugokrat, veš tam so čudni ljudje, da bi se lažje dali fotografirati kakor pa popisati, saj znano je, da tam ni lep človek, če nima tistega izrastka pod brado, kateremu se pravi — krof. Mimogrede mudil sem se tudi v Črnečah. Ko sem prvokrat tu sem hotel priti, prašal sem neko ženico na razpotju, kje so Črneče, kajti bilo je temno in megleno. Ona pa mi je rekla: „Oh gospod, koj „glih tu vunta čriz idite." No in šel sem „glih V Celovcu, 10. avgusta 1905. Štajarskem borimo za primerno zastopstvo v deželni upravi, in koliko smo dosegli? Ako uvede vlada na Češkem nacijonalne kurije, bi bilo to načelnega pomena, in to načelo bi se moralo uveljavati tudi pri nas, na Štajarskem in na Koroškem. Ako vlada vpelje narodnostne kurije na severu, potem imamo tudi mi na jugu enako pravico. Z uvedbo narodnostnih kurij bi slovensko stališče znatno napredovalo, ustvarjen bi bil temelj našemu narodnemu razvoju in napredku. Seveda je treba mnogo truda, predno se kaj doseže, ali druge poti ni! Gledali bomo na sever, in kakor bodo ondi se razvijale razmere, po tem moramo uravnati svoje delovanje: Vse narodne sile, vse moči osredotočiti v dosego tega cilja, ki je za nas velikanske, življenske važnosti. Z lepim narodnostnih kurij ne dosežemo, ker se jim bodo upirali v prvi vrsti Nemci, ki so le ondi za ravnopravnost, kjer niso gospodarji, kjer nimajo absolutne moči, da bi zatirali; drugod pa, kjer imajo brezpogojno oblast v rokah, jo kruto zlorabljajo in vsako enakopravnost brezobzirno teptajo. V boj nam bo treba stopiti tudi napram vladi, oni vladi, ki krši avstrijske zakone, da je v stanu tlačiti slovenski narod. Dokler ne bo prisiljena zavzeti se za nas, za naše narodne pravice proti navaljujočim Nemcem, ne bo storila ničesar. V tej zadevi imajo pač naši poslanci, deželni in državni, prvo in zadnjo besedo. Oni so naši konzuli, narodni zastopniki, ki imajo dolžnost braniti, zagovarjati, potegovati se za slovenski narod. Razmišljajo naj o tem in začno ro:jenergično akcijo! »Domovina11. Proti slovenščini na velikovški ljudski šoli. Nikoli siti Nemci so nam usilili boj, a mi ga hočemo s poštenimi sredstvi in z orožjem resnice tudi izvojevati. Na tako nizko stopinjo pa, kakor so padli naši nasprotniki v tej zadevi, se mi nikoli ne podamo. „Mir“ je že pokazal, kako resnicoljubni so velikovški mogotci. Toda sama interpelacija v državnem zboru še ni bila dovolj ; ravno tako neresnično poročilo so poslali v svoje vunta“ in prišel sem, misleč si, le za nosom naprej, h prijatelju, ki je od Tebe tedaj tako neusmiljeno iztirjal klobaso. Ko sem tedaj zadnjič prišel v črneče, videl sem nekaj, česar Ti najbrže. še ne veš. Ustrežem Ti gotovo, kaj ne, če Ti povem kaj o Črnečah, saj so Ti dobro znane iz tistih lepih časov, ko si se še učil v nemškem Gradcu paragrafov „šravfati“. Veš, tam sem zapazil, da sedaj nimajo več „gasthausov“, ampak samo lepe slovenske gostilne. Vprašal sem gostilničarja, zakaj so tako naenkrat zamenili nemške napise s slovenskimi, pa je dejal: „Slišali smo, da je postal Barigeljc dohtar in ker morda kmalu zopet pride v naš kraj, a ne vidi rad nemških napisov, napravili smo slovenske.4 Glej, tako spoštovanje imajo Črnečani do Tvoje dohtarske časti, in če bi Te po celem slovenskem Koroškem tako spoštovali, bi tudi drugod imeli samo slovenske napise. Tvoje ime bo gotovo postalo sčasoma slavno med slovenskim narodom, če se take stvari dogajajo samo iz spoštovanja do Tvoje dohtarske časti. Sicer pa moram pripoznati, da tudi mene bodejo taki nemški napisi po slovenskih krajih v oči, in sklenil sem že, napraviti enkrat cd Spodnjega Dravograda pa dalje po Koroškem gor veliko „inšpiciranje“ kjer bom vse nemške napise zdregal s svojim dolgim nosom na tla. Mislim, da bo potem veliko kračji, ker bi se gotovo obrabil. Sicer pa bi mi prav všeč bilo, če bi bil malo manjši, saj če v temoli domu pridem, prej s svojim nosom otipam vrata kakor z rokami, kar pa ni vsikdar prijetno. Včasih se pa tudi vsede še kaka muha na njega, ker mu ne prizanese, če si tudi Ti dru- Štev. 32. protestantske liste „Freie Stimmen“ in BBauern-zeitung". Da bodo Slovenci videii, kako se znajo naši zagrizeni nasprotniki z resnico naraj®.«!!; igrati, sledi tukaj prevod dotičnega članka iz Stimmen“ z dne 26. julija t. 1. Članek se glasi dobesedno: »Velikovec. (Brezmejno hujskanje.) Razmere, kakor se iste v novejšem času po priseljenih hujskaških kapelanih razvijajo v naši nemški ljudski šoli, moramo konečno objaviti. Pred vsem je vseskoziznani hujskač Dobrouz, ki ima v dekanu čemer-ju prav posebnega zagovornika, ki se ne ukloni niti naredbam krajnega šolskega sveta niti onim okrajnega ali deželnega šolskega sveta. Za njega tudi ni nobenih šolskih postav, temveč samo kaka naredba škofijstva, po kateri se, kakor se govori, še hoče ravnati, če se mu poljubi. Postopanje tega hujskača v duhovniški obleki z nemškimi učenci je napravilo pravo razburjenje med prebivalstvom, in klic: „Proč od Rima“ je med meščani tukaj na dnevnem redu. Dobrouz sili otroke nemških starišev slovensko moliti. Otroci, ki ne razumejo nobene besede slovenski, morajo očenaš slovenski „blebetatiu („her-unterleiern"). Z otroci, ki ne morejo slediti slovenskemu pouku, ravna ta slovenski kapelaa kakor z zrakom, in jih v veronauku čisto nič ne poučuje; če po zapovedi duhovskih predpostavljenih, ne vemo. Nadalje razdeljuje ta hujskač slovenske katekizme in denar za nakupovanje takih knjig, in če prepovejo šolske oblasti tako šolskim postavam nasprotujoče postopanje, pa interpelira v zmeteni interpelaciji naučnega ministra po znanem spodnje-štajarskem poslancu, dvornemu svetniku Ploj-u, znamenje, kako natančno se držijo resnice taki duhovniki. Tako se na pr. glasi v imenovani interpelaciji, da obiskuje našo nemško šolo 520/0 slovenskih otrok, uradna poizvedovanja pa so izkazala, da obiskuje od všolanih otrok iz okolice 18% slovenskih otrok našo nemško šolo v Velikovcu. Odkar pa obstaja slovenska kljubovalna šola, pošiljajo itak samo oni slovenski stariši svoje otroke v nemško šolo, ki sprevidijo potrebo, naučiti se nemški jezik, in ki tudi hočejo, da se otroci še kaj več naučijo, kakor moliti. — — —* V nadaljnem. kakor je omenil že zadnji „Miru, strastno napada to izvrstno slovensko šolo radi zamud, de-iiiGus'tràtivne udeležbe otrok pri procesijah za dež, kjer otroci »kriče“ in „žlobudrajoč molitve slo- gače trdil, in če bi jo hotel pregnati, moram skoraj šibo vzeti v roko, da jo preženem, ker je drugače ne dosežem. In če se po železnici vozim, gotovo vsi vedo, da se Tine vozi, ker vidijo njegov nos, ki gleda daleč pri oknu vun; in to je nevarno za-m e, da bi ne bil kaznovan, ker stoji zapisano pod oknom : Kinem hajolni — Nicht hinausbeugen, to se pravi: Tine, ne moli s svojim nosom pri oknu vun. Toda pustimo moj nos. Ker se še nikoli nisem vozil z labudskim lukamatijem, sem šel na postajico ..Spodnji Dravograd4, da se popeljem na dravberški „glavni“ kolodvor. Mimogrede naj le omenim, da na tiru raste toliko trave, da bi je lahko dobil na cente, mora pač biti dobra zemlja, da še celo na šuti raste ze-lenjad. Ko zahtevam tedaj karto, reklo se mi je, da se dobi v tej in tej gostilni v trgu, oddaljeni kake tri minute od postajice. Če je tedaj po več krajih skoz „Lofentol“ tako, ni čuda, da pri tem človek nehote mora pogledati malo v kozarec, in sedaj mi je tudi jasno, da si tedaj, ko si potoval s svojim prijateljem v Volšperk in si si hotel ogledati „mavšeiejumu, na neovrgljiv način hotel dokazati, da si ga zares tudi videl, če tudi se je pozneje izvedelo, da si stal le pred vodnjakom, v katerem je tako šumelo, misleč, da so notri duhovi rajnih. Šel sem torej, da si kupim karto na „Unter-drauburg-Sudbahnhof4, a ko pridem nazaj, mi je lukamatija že pred nosom odžvižgal. Malo sem še mahal s klobukom, a ni hotel obstati, zato pa sem mu rekel: Fitihot, le idi, se mi pa peljati ni treba, na južnem kolodvoru me boš že počakal. V tem oziru je menda Tvoj fik-fik pod Reberco bolj vlju- venski molijo". Na to je odgovoril prav izvrstno že zadnji „Miru. Zdaj pa sodite, modri slovenski stariši! Slovenskim duhovnikom očitajo naši zagrizeni nasprotniki, da se ne ravnajo po resnici ; berite še enkrat pazljivo ta članek, in prepričali se bodete, kje je resnica. Ves članek v „Fr. St.“ in „B. Z." je skoro vseskozi ali naravnost neresničen ali pa zavit. Zakaj tudi kateheti se morajo ravnati po šolskih postavah, ki so jih izdale svetne oblasti ; glede na način poučevanja v krščanskem nauku so pa gg. kateheti podložni edino mil. kn.-šk. ordinarijatu, tako pravi druga postava. Katehet J. Dobrove ni nikoli „silil“ nemških otrok, da bi se učili slovenski krščanski nauk, kar dokazuje že dejstvo, da nemški otroci bolje znajo krščanski nauk, kakor pa slovenski, ki ne smejo imeti slovenskih katekizmov, nemških pa ne razumejo toliko, da bi se mogli z dobrim uspehom učiti krščanskega nauka. Kako dobro je nemški dopisnik znan z velikovškimi cerkvenimi razmerami, kaže to, da še ne ve, da v Velikovcu ni kapelanov, temveč kanoniki in katehet. Kar se tiče klica: „Proč od Rima“, ta pač menda ni tako splošen po mestu, ampak kvečjemu v gostilni pri slovenski mamici v labudski ulici, kjer se velikovški hajlovci hladijo s plzenskim pivom. Naravnost bogokletno pa je, kako se dopisnik norčuje iz molitve in procesij. Izrazi: »blebetajoč*, „kriče" in nžlobudrajoč“ so napad na molitev, iz katere se dopisnik norčuje. Slovenski starši, sedaj vidite, kaki so vaši prijatelji v mestu; ti vas poznajo in so prijazni z vami le, kadar jim polnite žepe s svojimi z žulji prisluženimi groši, sicer se pa norčujejo iz svete vere, kar je vam najdražje, in kličejo: »Proč od Rima!" Iz omenjenega morate sprevideti, kaj je vaša dolžnost. Nasprotniki poudarjajo v prvi vrsti potrebo nemščine — da bi le tako delali tudi ob sredah v svojih prodajalnah —, ki je pa le časnega pomena, norčujejo se pa iz vere, ki nam prinese časno in večno srečo. Kaj pomaga otroku, če se nauči nekaj nemščine, pa mora v celem pouku zaostajati, ker ni poučnega jezika dosti zmožen. Za potrebo se pa vsak otrok nauči nemški tudi v slovenski šoli, zraven pa še drugih potrebnih predmetov, ki jih je treba za življenje. Kako žalostno je pač, da otroci, ki pridejo iz drugih šol v velikovško nemško šolo z dobrim spričevalom, tukaj cela leta dosegajo le slabe uspehe. To je le muka za otroke in učitelje. Slovenski otroci v slovensko šolo ! To za danes. Kar se pa tiče „priseljenih“ kapelanov, bomo pa prihodnjič eno zabrusili. Ravno tako tudi, koliko je slovenskih in koliko nemških otrok. Odkritje Prešernovega spomenika v Ljubljani. K tistemu vabi odbor vse Slovence tako-le: Rojaki ! Vaša požrtvovalnost je omogočila podpisanemu odboru postaviti na najlepšem ljubljanskem trgu najgenialnejšemu našemu pesniku dr, Fran cetu Prešernu dostojen spomenik po osnutku mojstra Irana. -Zaica. TTfl~. spmn ani k sp - hn.d/ {>•> ! -■■ji tnal za naše koroške raze. navzočnosti mnogoštevilnih slovanskih gostov slovesno odkril dne 10. septembra t. 1. Rojaki! Podpisani odbor za trdno pričakuje, da se slavnosti odkritja Prešernovega spomenika udeležite kar uajštevilneje. Saj ima ta slovesnost pomeniti poklonstvo manom duševnega velikana, kakršni se redko porajajo na svetu; s kakršnim se ima torej temveč povoda ponašati mali slovenski narod, ki v dr. Francetu Prešernu ne slavi samo svojega velikega pesnika, temveč tudi preroka in političnega navduševalca. Ne pozabimo, da nam je v treaotkih največjega pritiska, ko mu je krvavelo srce zaradi brezpravnosti slovenskega naroda, zaklical Prešeren poln preroškega duha, „da se vremena bodo nam zjasnila" in da je s plamenečimi besedami načrtal pravec vsej naši politiki, ko je s povzdignjenim srcem zapel, da »največ sveta otrokom sliši Slave*. Rojaki! Temu pesniku torej odkrijemo spomenik dne 10. septembra t. 1., spomenik v takih razmerah, kakor ga slovenski narod ni še postavljal in ga bržkone tudi postavljal ne bode. Podpisani odbor nikogar izmed Slovencev ne bode posebej vabil k slovesnosti odkritja; zdelo bi se mu to razžaljivo, ker ve, da se vsak rodoljub zaveda, kaj je dolžan spominu Prešernovemu. Vabljeni ste torej tem potom vsi vkup in vsak posebej; vabljena zlasti društva, o katerih je želeti, da se udeleže z zastavami. Da bode pa mogoče glede slavnostnega sprevoda ukreniti vse potrebno, naj blagovole društva, ki se slavnosti udeleže z zastavami, naznaniti to sopodpisanemu odborovemu tajniku najkasneje do dne 8. septembra t. 1. V Ljubljani, dne 2. avgusta 1905. V imenu odbora za postavi j enje Prešernovega spomenika: Ivan Hribar, mestni župan, predsednik. Fran Trdina, mestni knjigovodja, tajnik. Koroške novice. liipaljavas je v četrtek 3. avg. pogorela skoraj do zadnje hiše. Ob 7. uri zjutraj je začelo goreti in ob 10. uri je bila skoraj cela vas upepeljena. Revščina je velikanska! Zato se obračamo na vsakogar, ki more kaj utrpeti, da čim prej odpošlje kak znesek na ppravništvo „Mira“, katero bo darove potem oddalo na pristojnem mestu ter jih v listu izkazalo. Dvakrat pomaga, kdor takoj pomaga! Y nedeljo je po večtedenski vročini prišla naglo huda ura in zrak se je dosti ohladil. V Zgornjih Štajrah je pihal hud vihar, ki je napravil v gozdih in vrtih veliko škode. Tudi turščica je vsa povaljana. Umrl je v Gradcu 3. t. m. gospod dvorni svetnik in bivši vseučiliščni profesor dr. Gregor Krek. Pokopan je bil v nedeljo 6. t. m. v Ljub- Ijani. Rajni je bil goreč narodnjak in se je kaj ter i« iato rad podpiral Korošce, posebno dijake. Sodeloval je tudi pri nekdanjem koroškem slovstvenem listu „Kresu“ najmarljivejše. — 4. t. m. je tudi v Gradcu umrl upokojeni domobranski polkovnik M. Prešern, rojen Celovčan. Kdo je slovenski „pervak“? Na to vprašanje se najde odgovor v zadnjih „Freie Stimmen", ki poročajo o nekem pretepu med pekovskimi in mizarskimi pomočniki, pri čemur je bil neki Koš-matin z nožem ranjen. In nato pravijo ,,Freie Stimmen": „Ni to prvikrat, da si dovolijo ti priseljeni p er va ki v našem mestu vzlic isti narodnosti pretep med seboj." To so torej „pervaki“. Kaj bi neki rekli voditelji nemških nacijonalcev, ako bi se jim reklo : deutschnazionale Pervaken ? Prešernova slavnost pa ,,Prete Stimmen44. Glasilo naših nemških nacijonalcev je priobčilo v svoji predzadnji številki dva sestavka o Prešernovi slavnosti v Ljubljani. V prvem, z naslovom »Slovencu unter sich" opisujejo boj med »Slovenskim Narodom" in »Slovencem" zaradi Prešernove slavnosti, v drugem pa priobčujejo one »dovtipe", ki jih je priobčil »Slov. Narod" po slavnosti. Potem pa pravijo: »Ali se želi še več? In ljudje, katerih celo zanimanje je pijančevanje z vsemi svojimi iz-premembami, hočejo biti zreli za vseučilišče!" — Naš namen ni kritikovati Prešernove slavnosti, temveč hočemo le pripomniti, da so Nemci pač zadnji, ki smejo zabavljati proti pijančevanju drugih. Kakor je obče znano, ni večjih pijančevanj, kakor se dogajajo danzadnevom med Nemci. Kaj pa so njihove »Kneipe" drugega, kakor beznice, kjer se nalivajo nadobudni Nemci s pivom toliko časa, dokler drži želodec. In še potem ne prenehajo. Da ni varno hoditi okrog takih lokalov, je obče znano, kajti vsakčas se vidi koga vtikati prst v usta. In njihove slavnosti. Ali se ne konča vsaka z občo pijanostjo? Schillerjeva slavnost v Celovcu je pri-bavila Mohorjevi tiskarni devet razbitih oken. In gospodje v laku in fraku, ki so okna pobijali, pač ne morejo trditi, da so bili trezni. In morda se bodo še mogli spomniti naši »trezni* Nemci, kako je bilo na tisti Silvestrov večer, ko je enega izmed plemenitih naših Nemcev, ki je celo zelo ugledna oseba v Celovcu, vrgel peneči šampanjec tako zelo, da je precej časa ljubeznivo objemal kup snega na ulici? Ta gospod se ga je prav po nemško nabasal. In tako bi se lahko napisalo veliko, veliko knjigo o nemškem »žretju". Ali kakor se ve, Nemec vidi le pri drugih vse, sam svojega bakrenega nosu pa ne vidi, dasiravno mu gre že v cvet. »Freie Stimmen" naj bi pač pisale o nemški pijanosti, to bi bilo zanje primernejše in tudi lažje. Gradiva bi jim gotovo ne zmanjkalo nikoli ! Premovanje konj se bo vršilo po razglasu deželne vlade dne 28. septembra 1905 v Cajni v Zilski dolini. Učimo se od njili! Okrajni zastop v Polni na češkem je vpeljal uporabo narodnega koleka v svoje dopisovanje in vsem občinam svojega okraja svetoval, naj store isto. Vse listine in dopise ko-lekuje, poleg nešteto drugih društev, tudi strokovna šola v Kraljevih vinogradih v Pragi. Zadnji čas so tudi po mnogih mestih izdale narodne trgovine oglase, da se računi kolekujejo izključno le z narodnim kolekom. Pri takem navdušenju za sveto narodno ! stvar seveda ni čudno, če dobiva »TJstfedni matice 4«Sy pd kater«». si bil Ti. enkrat »aadinšp. Slišal sem menda, da si se pri Grajnarj dalje zamudil, in ko hočeš iti na postajico oddaljeno še deset minut, je že vlak stal. Ti pa si mu menda z robcem mahal in čakal je menda tako dolgo, da ga nisi došel. O tem mi moraš že še kedaj povedati. Mahal sem jo tedaj proti „havptbajnhofi“, saj veš, da imam lahke noge in šibke, ki bi delale vsakemu komarju čast, in nisem debel kakor Ti, moj dragi Barigeljc, zato mi tudi vročina ne dene toliko kakor Tebi, ki imaš, kakor je Tvoja Franca prav dobro povedala, že cel »pohhendlfridhof". Seveda, če pride ena nesreča, mora priti tudi še druga. Tudi tam na južnem kolodvoru me lu-kamatija ni hotel počakati, ampak odpeljal se mi je ravno pred nosom. To mi je bilo že malo preveč. Mislil sem se še isti dan odpeljati dalje proti Gu-štanju, da pogledam kaj je tam novega Kaj tedaj začeti? Rad bi šel k sv. Križu, ker bilo je ravno četrtek zvečer, a od tistega časa, kar sem bil enkrat na tak dan v veseli družbi pri Ma-kovčniku in so mi potem, ko sem se hotel posloviti, klobuk skrili, da sem moral brez klobuka iti domu, in so oni še za mano peli: Tako smo se ljubili, Da smo klobuke zgubili, Trala la ... . od tistega časa se varujem iti v to družbo, če imam kako nujno pot. Saj veš, dragi Barigeljc, kako je to sitno, če človek obljubi, da pride o tem in tem času, potem pa ne more priti. To si gotovo že izkusil, in če se ne motim, bilo je lansko jesen, ko si napravil majhen izlet, a za gotovo svoji Franci i ■•m. da se‘že‘poViues ob - ii' zvečer. Dobili j pa so te-prijatelji v svojo sredo iu n ste se tako dolgo zbirali, da ste bili nazadnje vsi zbrani iu um ste se tako imenitno zbrali, si postal tako vesel, da si od samega zbiranja začel latinsko govoriti in pri tem si popolnoma pozabil na svojo Franco, ki je rekla, da bo pripravila prav okusno večerjo. Franca pa je čakala dolgo v noč, dokler ni uvidela, da Te ne bo več. Kako je drugi dan bilo, se boš gotovo še spominjal. Ne samo da je Franca cel dan vzbujala spomine — seveda ne najprijetnejših — na pretekli dan, prišel je še dober prijatelj Lovro in kakor nalašč zapel znano pesem: Kod si hodil, stvar pijana, Jaz pa moram biti sama itd. Tako mi ni preostajalo nič drugega, kakor podati se s »štifletnim cugom" proti Guštanju, kamor sem tudi kmalu prišel. V Guštanju sem čul zopet čudne stvari, ki Te bodo, moj prežlahtni Barigeljc, zanimale. Veš, pravili so mi, kako so žgali na predvečer sv. Cirila in Metoda kres. Tisto pač že veš, da v Gu-štanjskem trgu prebivajo večinoma le nemčurji, to so namreč takšni ljudje, kakor mi je rekei vrli »Žmolak", ki ne znajo niti dobro slovenski niti nemški. Zato so začeli seveda čudno gledati, ko so zažareli na Žmolakovem griču kresovi, vmes pa so baje pokali možnarji, da jih je bilo kar strah. Ko je prišel Žmolak v nedeljo v cerkev, so ga takoj obkrožili od vseh strani poprašujoč ga, čegav god je bil, da je netil in streljal. On pa se jim je krepko odrezal: »Pojdite gospoda fajmoštra vprašat, oni vam že povede. ' Sicer pa vi. ob vašeiiT Sulferajnu niste mogli žgati kresov, ker niste imeli ne-r.ap- h a» te." Nato oaje Zimoiaka nihče več ni popraševal, kaj je pomenilo streljanje in kres na tisti večer. Pa še nekaj sem pozabil. Gotovo si že slišal kaj o guštanjskih fužinah. Veš, precartani Barigeljc, tam delajo čudno velike »kanon-kugle". In kam misliš, da jih pošiljajo? Je pač lahko uganiti. Na Rusko morda? Ne, ampak na Japonsko. Sedaj si že moraš kaj misliti, če držijo z Japonci in jim pošiljajo celo »kanon-kugle". Te krogle so menda čudno hude, nekateri menijo celo, da bi Rusi bili že davno zmagali, če bi Japonci ne imeli guštanjskih »kanon-kugel." Drugi dan sem se odpeljal proti Pliberku. Na postajici v Guštanju sem slišal, kako je nekdo zahteval eno »naturkarto" do Sinčevasi. To bo pa nekaj za Te! Če hoče človek imeti pravo »natur" karto, jo mora še posebej zahtevati, drugače dobi morda še kako ponarejeno. Ti, ki si dohtar in se spoznaš pri takih stvareh, se lahko malo pobrigaš za to. Tisto pa ne vem, ali je povsod tako, ali samo na tej postaji. V Pliberku sem izstopil, kajti če bi ne bil izstopil, bi se gotovo še dalje peljal, kar mi gotovo nobeden oporekati ne bo mogel. Ker se mi je usi-Ijeval in ponujal »fijakar", naj se peljem z njim, se jaz seveda nisem branil ter sem se tako prav po gosposko pripeljal s svojim dolgim nosom v mesto. Ko hočem zapustiti kočijo, me začne tir-jati, naj plačam. Jaz pa sem mislil, da me je peljal le iz same dobrotljivosti ali pa, ker je imel ravno prazen voz. Ostajalo mi seveda ni drugega kakor plačati zahtevano voznino, kajti drugače bi školska* (kar je pri nas družba sv. Cirila in Metoda) na leto črez pol milijona kron podpore. Narod, ki je tako zaveden, ne more nikoli propasti! Lep zgled vsem našim narodnim društvom, zadrugam in trgovinam, ki naj storijo ravno tako za naše nà-rodno šolstvo in ne bo nam treba trepetati ob pogledu v bodočnost. Po „Zori“. Akad. fer. društvo „