Dedova slika.
Svetinov Janez je bil zel6 priden niladenič. Da-si mu je bilo domi opravljati mnoga cpravila, vpndar ni zanemarjal šolskih naukov in nikoli se ni pritožil, da uiraa časa učiti se za Solo. Bil je Svetiaov Jaaez v meščanskej fioli najboljši in iKijpridnejši učenec; zato so ga njegovi učitelji radi iineli in pri vsakej priliki odlikovab'. Svoje starše je imel rad, v šolo je pridno hodil, povsod se je lopo obuašal, ali da ob kratkem povem, imel je vse 6ne dobre in lepe lastnosti, ki krasote vsacega dobrega mladeaiča. Nikomnr ni atoril ni6 žalega, in nihSe se ni pritožil zoper njega; vsak, kdor gajepoznal, hTalil ga je in Ijubil zaradi njegovih lepih čednosti.
Janez je Ijil sin ubcžnih starSev, ki so komaj toliko premGgli, da 30 ga v šolo pošiljali in mu potrebne šolske stvari preskrbovali. To je Jaoez dobro Sutil, zato si je tudi prizaderal, da bi danes ali jutri svojim staršem mogel njih dotaote povrniti in se jim hraležnega izkazati. Nu nekaj se je v tem 6asu dogodilo. Jauez je imel strijca trgovca. Ta je morfil necega dne po mijuih opravilih v Trst, glavno mesto uašega Primorja. Ba bi niu bilo potovanje prijetnejSe, Tzame 8 seboj Janeza, ki je imel 0 tem času ravno počitnice. \ tein velikem trgovskem mestn, kjer se trgovci vseh evropejskih narodov shajajo, dopalo se je našemu Janezu. Posebno so ga zanimale velike ladije in parobrodi. Vsak dan je hodil k morakemn piistaniSfu ter je gledal, kako se različno Wag< izklada in naklada, kako ladije dohajajo in odhajajo. Necega dne stopi na ivliko trgovsko ladijo, in tudi tukaj  se mu je tako dopalo,  da
%
za pomorSCaka ter sklene stojo srečo poskusiti na morji. Svojim staršem napiše list, v katerem jim odkrije svojo namžro ter jih prosi, da mu odpustč, ako je znabiti storil zoper njihovo voljo. — Cez dva dni cdpluje ladija, na katerej je bil naS Janez, in od tega čaaa ni bilo več sliSati niS o njem.
* *                  *
Preteklo je od te dobe že mnogo mnogo let. V Janezovem r6dnem mestu na všlikem trgti ja stala stara lesena prodajalnica, v katerej je ubožna ženica Ana prodajala tazlične drobne Btvari in igrače za otroke. Ana jo preživela vse svoje življenje v tej lesenej uti, ker je že kot otrok prišla vanju. Izkusila je dokaj TCaelja, a todi obilo žalosti. Da-si je zel6 skromno živela, vendar se jej ni še nikoli tako slabo godilo kakor zdaj; malokdo se je ustavil pred njeuo prodajalnico, da bi kupil kako stvar za otvoke. Trpela je uboga ženfea pomanjkanje na vsem. Res da ni bila vajena dobrega življenja, a živeti se je moralo, bodi-si tudi s pomanjkanji in potrebi. A zdaj so jo pritisnile velike nadloge; že tri dni ni prodala niti najmanjše stvarce, a plačati je bilo treba staaovttino. To bi se bilo še prebflo, ker je stanovala pri nbožaib Ijudžh, ki so staro Ano iineli iz uamiljenja pod streho. Ali gospodar, od katerega je Ana dobivala blag6, ta ni bil usmiljeuaga srea.
Necega dne stopi gospodar k njej iu re5e, da jej bo proilajalnico prodal po sodnijskem potu, a ajo bo dal zapreti, ako mu skoraj ne plača, kar mu dolguje. Zato je uboga Ana ta dan žalostna sedela v svcjej uti. Bilo je v pomladi; vsa narava se je veselila novega življenja, le uboga Ana si je žetela, da bi se iie skoraj preselila tja, kjer so že zdavnej počivali iijbii mož in njeni otroci. Iz teh žalostnih raisli jo prebndi človek, ki je Sel memo njene pro-dajalnice. Človek ni bil vei mlad, lasjč mu so že nekoliko osivšli, a bil je vendar 5e dosti Cvrst in krepak. Po obnašanji in obleki bilo je soditi, da je to — pomorščak (mornar). Oziral se je na vse straui kakor tujec. Vsak kamen, Tsak kot, Tsaka hiša ga je zanimala. Naposled se ustavi pr«d Anino leseno nto. Stopi bliže in jej reee: nMnogo, mnogo se je izpremeuilo, odkar me ni bilo v tem mestu. Tukaj je sedela pred vefi leti mlada deklica, od katere Bem knpil marsikatero podobico ia igračo. Zna se, takrat sem še bodil v šolo. Bog zna, kje je zdaj 6no mlado dekletee?
Stara ženfca se mu nasmolme in rete: ,,Gospod! 6no mlado dekletce, o katerein govorite ni uihče drug nsgo jaz; preteklo je že dobrih petdeset let, odkar živiui v tej ubožnej prodajalnici."
Tujec potegno z roko po i;elu, kakor bi se hotel na nekaj sp6mneti. nDa, da," reSe. rpozabil sem, da me ni bilo že več nego Stirideset let v tem kraji. Casi se. raraijavajo in rai i njinii. Mnogi moji tofariši so že pomrli, & 6ni, ki Se živi, nečejo spoznati ubozega pomorščaka. Gotovo da je tadi že nmrl Anton Svetina, ki je stanoval nekdaj t dolgej ulici."
rJaz ga sicer nisem poznala, a slišala sem mnogo o njero gOToriti. Umerl je v b6Inici," reče stara Ana.
nV bfflnicil" vzdibne tnjec.
rTemn človeku ni bila sreča nikoli prijazna," nadaljuje Ana, nin kontal je svoje življenjc t velikem siromaStvu. Dil je rajnki Anton sin Josipa Sfetine, ki je bil zuau ua daleč iu žiroko zaradi svcjega obilega premožeuja.   Ali ko
6«
84
se preseli iz tega sveta ? večnost, naSli niso pri njem ne noTCev ne kacih dmgih dragocenosti. Dpniki se oglase in njegov sin Anton je moral poplačati Tse dolgove, da obrani dobro im<S srojemu očetu. Ta velika žrtva potisne poštenega Antona v toliio siromaštvo, da ni mogel niti za syojega sina Janeza skrbeti, ki je otišel tja nekam daleč po morji. Kinalu mn umrf tudi žena in tako ostane ubogi starec sam na tein svetu. Prijatelji so ga popnstili; siromaki, ki bi lnu bili radi pomagali, niso mogli, a bogatini niso hotčli. Tako se je zgodilo, da so onemoglega in bolnega starca odnesli v b61nico, kjer je tudi umrl."
Celo se tujcu nagrbanči, globoko vzdahne ter vpraša staro ženico, kje je pokopan Anton Svetina.
nNa farnem pokopališči tak<5j pri vhodu," odvrne rau starka.
V tem zapazi tujeo y Aiiinej prodajaluici staro oljnato sliko. Nekaj iiasa jo opazuje, a potem vpraša Ano, bi li mu je ne hotela prod&ti.
nE.upila sem jo pred nekaj leti na javnej dražbi," odgovori Ana, nmislim, da ne more biti mnogo vredna, ker je nihče neče kupiti od mene, da-si je slika zeK prijazna. Ako bi jo vi gospod radi imeli, vzemite jo, zaiiovoljna sem z vsem, i:ar mi za njo date."
Tujec položi tolar na mizo in vzame sliko. nO gospod", reče mu starka, ^jaz vam ne morem t6ga novca izmenlti, ker žalibog že tri dni niseni nič iztržilal"
nPuatite to," reče jej tujec, nda-si sam nič uimam, vendar dam rad zadnji krajcar za sliko svojega džda."
S temi besedami otide tujec ter ne posluSa uboge Aae, ki se mn za-hvaljuje. Ana se jo iz začetka nekako boy ustrašila nego razveselila; uikakor ni mogla p<5jmiti, kako j« inogel ta dlovek za staro sliko dati tfilar, ki so mu je po govoru iu po obleki poznalo, da je siromak. Uboga Ana ne veruje svojim očem, še cel6 ne upa se srebrnega denarja v roke vzeti, ker se boji, da bi izginil kakor kafra, ali pa da bi se izpremenil v kako drugo stvar. — Ali naj si ogleduje tolar kakor koli hoče, tolar ostane tolar in nič drazega. Zdaj se razveaeli njeno srcž ter moli za svojega dobrotnika, katerega jej je Ijubi Bog poslal v najvefijej potrebi. Dar jo sicer majhen, a za njo vendar obilen. Tak6j sklene sreljrni denar izročiti gospodarju na raiSun svojega dolga, ter misli, da ga bo s tem vsaj za nekaj časa potolažila. ITboga stara žeDiea se joka od veuelja. A ni še minulo dobre pol ure, da se tnjec nenadoma vrne. Lica so mu žarela iu oči so mo se blesketale kakor živ ogenj. Ne reče niti besediee ter zaune loniastiti in udribati z vso močjo po Aninib igraCah, da ni niti jedna ostala coIjl nDraga moja starka!" re6e jej z nepopisljivim Teseljem, rdaj, pomčči vse te stvari von na ulico, da bodo imeli otroci čemu veseliti se, ker tebi ni treba več tukaj sedeti. K meni se je sreča nenadoma povrnila! Celib štirideset let sem je iskal po morji iu tujib deželah, in 3e le zdaj sein jo naSel tnkaj na grobu svojega ofeta. Oj kakSna gorka čutila so me navdala, ko sem ugledal ujegov samoten in zapuščen grob 1 Kje so 6ne moje vesele nade, ki sem jLh imel mladeniC, ko sem se podal na morje! ? — Hotel sem se vraiti z bogastvom in svoje starše vsaj na starost razveseliti. A Bog je obrnil vse to drngače; mojih staršev ni veii živih na zemlji ia jaz sem se povrnil siromašnejši nego sem bil.   Vse  to  premišljajoč,  vzdignein
85'
sliko srojega deda, za katero sem ti dal tolar, da še jedenirat pogledam v njegovo lice, katerega se Se dobro spominjam. A pod mojo težko roktf se zlomi okvir, in iz njega padejo držarai papirji, ki so zdaj dvojne Trednosti. Moj ded je brž ko ne tii sem sprayil svoj imetek, ter ni nikomur povedal nič o tem. Glej, tako sem v trenotkn postal bogat 61ovek! To blag<5 je po pravici moje, ker zravea je bila tudi oporoka, t kateroj sem jaz dediS vsega premoženja, ako bi moj oče nenadoma umrli. Zdaj kupim zopet našo staro hišo, ifl v dvorano obesim iz spoštovanja do svojega deda to staro sliko. S svojim dobrim očetom ne morem delfti tega blaga, a po telii, starka, dospčl sem do tolikega premoženja, in ia hvaležnosti vzameui te za svojo drugo mater v hičo. Pri meni boš zadnje dai svojega življenja v mira prežifela!"
Tako 8e je tudi zgodilo. Stara Ana je 5Ia z Janezom, katerega so imenovali, kakor njegovega deda ,,bogatega Svetino." Živela je pri njern srečno iu zadovoljno do smrti.
Janez je bil mož beseda, spoStoval in pazil je staro Ano kakor da bi mu bila pr&va mati.
*                   #
Zdaj sta že oba na 6nem sretu.
Ne imevši nobenega soriidnika, zapustil je Jauez y oporoki vse svoje premoženje v pomoč in podporo ubogih otrok svojega rfdnega meste.
7'o Jtrcattki .rpuala Gabriela Gallova.