Acrocephalus 22 (106-107): 133 --  134, 2001
133
Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis
Spani­sh Sparro­w – mixed colony with House 
Sparrows found in the village of @uljana on the north 
coast of Pelje{ac Peninsula on May 6th 2001; 18 nests 
on poplar trees; some male Spanish Sparrows in mixed 
flocks with House Sparrows observed in the villages 
of Viganj and Ku~i{te near Orebi} (South Dalmatia, 
Croatia) 
Na Balkanskem plotoku smo v zadnjem ~asu pri~a {irjenju 
gnezditvenega areala travni{kega vrabca, ki se glede na 
novej{e podatke {e ni zaklju~ilo (Matvejev, S.D. (1976): 
Pregled ptica Balkanskog poluostrva. Conspectus Avifaunae 
Balcanicae. Srpska akademija nauke i umetnosti, Beograd.; 
Vrezec, A. & B. [tumberger (2000): Prvi teritorialni 
travni{ki vrabci Passer hispaniolensis v Sloveniji. Acrocephalus 
21 (100): 161-163.). V Dalmaciji se travni{ki vrabec pojavlja 
`e dalj ~asa, vendar njegova raz{irjenost {e vedno ni povsem 
poznana, saj je bilo objavljenih le nekaj prilo`nostnih 
opazovanj (Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom 
poslednjih dvjesto godina. Larus 46: 1-112.). V letu 
2001 sva s kolegom Borutom Rubini~em zbrala nekaj 
podatkov o pojavljanju in gnezdenju travni{kega vrabca v 
obalnem pasu severnega dela polotoka Pelje{ac. Podatke 
o pojavljanju travni{kega vrabca na Pelje{cu navaja `e 
Rucner [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. 
Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i 
obnove, Zagreb], vendar le za ju`ni del Pelje{ca okoli 
Stona. Posamezne samce travni{kih vrabcev sva v skupinah 
z doma~imi vrabci Passer domesticus opazovala v naseljih 
Viganj (29.4.2001) in Ku~i{te (5.5.2001) pri Orebi}u. 
Novo kolonijo travn{kih vrabcev pa sva odkrila 6.5.2001 
v naselju @uljana, kjer sva na topolih pre{tela 18 gnezd. 
Vseh gnezd niso zasedali travni{ki vrabci, saj so v nekaterih 
gnezdili tudi doma~i vrabci. Iz opazovanja te`ko sklepam, 
ali gre v opisanem primeru za izrivanje travni{kega vrabca 
iz gnezd s strani doma~ega vrabca, ali si doma~i vrabci sami 
spletajo gnezda ob travni{kih. Vsekakor gre pri tem za redek 
primer me{ane kolonije travni{kih in doma~ih vrabcev.
Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
Nove knjige
New bo­o­ks
Cleere, N. & D. Nu­rney (1998): Ni­ghtjars, a Gu­i­de 
to­ Ni­ghtjars and Related Ni­ghtbi­rds. Pi­ca Press, 
Su­ssex. 317 str., 36 barvni­h strani­ z i­lu­straci­jami­ i­n 
119 kart. ISBN 1-873403-48-8. Naku­p: Pi­ca Press, 
The Banks, Mo­u­ntfi­eld, Nr. Ro­bertsbri­dge, East 
Su­ssex TN32 5JY. Cena: £30, brez po­{tni­ne. 
Pregledne monografije, ki sistemati~no predstavljajo 
vse do sedaj poznane vrste posamezne skupine 
ptic, so najbolj dobrodo{lo ornitolo{ko gradivo za 
vsakogar, ki ga tematika bolj poglobljeno zanima. Ti 
priro~niki dajejo vpogled v vso pestrost skupine po 
morfolo{kih, ekolo{kih in biogeografskih zna~ilnostih 
vrst. V monografijah so zbrani vsi najosnovnej{i 
podatki o znanih vrstah, od podatkov opisa do vseh 
pomembnej{ih raziskav na nivoju vrste. Za raziskovalca 
in opazovalca ptic, ki pri svojem ornitolo{kem delu 
ni navezan le na doma~i avifavnisti~ni okvir, so ta 
dela nujen pripomo~ek pri na~rtovanjih, pripravah 
potovanj in strokovnih ekspedicij v daljne kraje. 
Med tak{ne priro~nike sodi tudi monografsko delo 
o le`etrudnikih, ki je iz{lo leta 1998 pri zalo`bi Pica 
Press. Do danes je poznanih 119 vrst iz petih dru`in, 
raz{irjeni pa so po vsem svetu razen na Antarktiki. 
Zavoljo svoje no~ne aktivnosti pa te ptice `ivijo 
razmeroma skrito `ivljenje, ki je {e slabo poznano. 
Ni ~udno, da v tropih {e danes odkrivajo nove vrste 
le`etrudnikov za znanost. Samo v 90ih letih 20. 
stoletja so opisali pet novih taksonov: Chordeiles 
vielliardi (1994; Brazilija), Caprimulgus hirundinaceus 
vielliardi (1995; Brazilija), C. pectoralis crepusculans 
(1994; Zululand), C. solala (1995; Etiopija) in C. 
prigoginei (1990; Zaire). Slaba odkrivnost le`etrudnikov 
je najlep{e izpri~ana na primeru vrste podhujke 
Caprimulgus solala iz Etiopije, pri kateri {e danes ne 
vedo, kak{en je videti celoten osebek, kaj {ele druge 
zna~ilnosti vrste. Vrsta je bila opisana po le eni peruti, 
ki so jo re{ili iz propadajo~ega kadavra, najdenega v 
etiopskem vi{avju 3.9.1990. Drug tak{en primer je 
leta 1929 najdena podhujka (opisana {ele leta 1960) 
Caprimulgus centraloasicus, ki je znana le na osnovi 
enega samega osebka. Po letu 1929 te podhujke ni 
videl nih~e ve~!
Knjiga o podhujkah je predstavljena pregledno. 
Za~en{i s pregledom vsebine in uvodom, kjer je v 
{tirih kratkih odstavkih predstavljena problematika. 
Tu npr. izvemo za etimolo{ki izvor imena Caprimulgus, 
ki ima zanimivo zgodovino evropskega poimenovanja 
podhujke Caprimulgus europaeus. V Evropi je 
Nove knjige / New books
134
prevladovalo ljudsko mnenje, da podhujke pono~i 
obiskujejo koze in drugo `ivino in pijejo mleko. 
Podhujk se je zato prijelo ime “goatsucker”, kar je v 
svojih spisih navedel `e Aristotel. Od tod tudi latinsko 
ime, podobno pa so v preteklosti menili tudi Slovenci, 
ko so podhujko proglasili za “kozodoja”. Za zahvalami 
in opisom strukture knjige sledi prvo uvodno poglavje 
o taksonomiji in sorodstvenih razmerjih. Tu avtor 
predstavlja dva sistema. In sicer klasi~nega, po katerem 
so podhujke in njim podobne ptice zdru`ene v redu 
le`etrudnikov Caprimulgi-formes, in molekularnega 
po Sibley-Ahlquist-Mon-roejevi klasifikaciji, po kateri 
naj bi le`etrudnike uvr{~ali v red sov Strigiformes. 
Sledi poglavje o raz{irjenosti, ki na kratko opi{e 
razporeditev skupin le`etrudnikov v svetovnem 
merilu. Tu izvemo, da najve~ le`etrudnikov `ivi na 
ju`ni polobli, zlasti v Neotropiku (Ju`na Amerika; 
45,5%), medtem ko jih je najmanj v Palearktiku 
(Evrazija; 5,5%) in Nearktiku (Severna Amerika; 
4,4%). Topografsko-morfolo{ko poglavje v sliki 
predstavlja sestavo telesa le`etrudnikov in nekatere 
morfolo{ke posebnosti, kot so oblika glave in kljuna, 
nog in peresnih vzorcev. Posebno poglavje o strukturi 
in mehanizmih delovanja telesa le`etrudnikov nam na 
fiziolo{ki osnovi predstavlja posebnosti posameznih 
dru`in. Tako naprimer so pri veliki ju`noameri{ki 
sadjejedi in v jamah gnezde~i vrsti le`etrudnika, 
tolstem lastovi~niku Steatornis caripennis, ugotovili, 
da so mladi~i do svojega tretjega tedna starosti 
nezmo`ni lastne temperaturne regulacije, po tem ~asu 
pa dobijo gost puh in velike podko`ne ma{~obne 
zaloge. Temperaturna regulacija je bila tudi pri drugih 
skupinah pogost predmet raziskav. Naslednje poglavje 
obravnava perje in golitev s predstavitvijo terminologije 
in zna~ilnosti golitve pri posameznih skupinah. 
Poglavje o vedenju nam razkriva etolo{ke posebnosti 
teh skoraj izklju~no ve~erno in no~no aktivnih ptic. 
Podpoglavje o dnevnem dreme`u razkriva zanimivo 
podro~je vedenja teh mojstrov prikrivanja. Zaspanci 
Nyctibiidae in lastovi~niki Podargidae pogosto 
podnevi dremljejo na drevesih visoko nad tlemi, 
medtem ko ve~ina podhujk Caprimulgidae spi na 
tleh. Poglavje o vedenju obravnava {e prehranjevanje 
in pitje ter gnezdenje le`etrudnikov. Fosili so pri vsaki 
`ivalski skupini posebno poglavje. Pri~ujo~a knjiga 
se ukvarja z recentnimi vrstami, zato fosile omenja 
le na kratko s pregledom 11 znanih izumrlih vrst iz 
zemeljske zgodovine.
Kot vsi monografski priro~niki je tudi ta 
opremljen s paletami slik, delo Davea Nurneya. Slike 
so kakovostne in ve~ino vrst podhujk prikazujejo 
v le`e~em in lete~em polo`aju, kar je dobrodo{el 
pripomo~ek pri terenskem delu. Druge skupine (tolsti 
lastovi~niki Steatornithidae, lastovi~niki Podargidae, 
zaspanci Nyctibiidae, mali lastovi~niki Aegothelidae) 
so narisane le v zanje najzna~ilnej{ih po~ivalnih 
polo`ajih. Slikovnim prilogam sledijo {e podrobni 
pregledi zna~ilnosti posameznih vrst. Vsak rod je na 
kratko opisan z osnovnimi zna~ilnostmi, {tevilom vrst 
in podatki opisa. Opisi vrst so opremljeni z angle{kim 
in latinskim imenom, podatki opisa za vse znane 
podvrste, dolo~evalnimi lastnostmi, kjer v skladu s 
poznavanjem vrste opisuje zna~ilnosti po~ivajo~e in 
lete~e ptice ter primerjave s podobnimi vrstami. Opis 
obravnava {e ogla{anje, habitat, vedenjske navade, 
prehrano, gnezdenje, opise samca, samice, mladostnih 
in spolno nezrelih osebkov, mladi~ev in nekaterih 
telesnih delov (barva {arenice, kljuna, nog). Temu 
sledijo {e biometri~ni podatki, podatki o golitvi, 
geografskih variacijah, raz{irjenosti in selitvi ter statusu, 
kjer na kratko povzema raziskanost in ogro`enost. Na 
koncu vsakega opisa je dodan {e seznam pomembnej{e 
literature, dobrodo{le za nadaljnje bolj poglobljene 
{tudije o vrstah.
Avtor monografije je Nigel Cleere, strokovnjak za 
le`etrudnike, ki se s to skupino ukvarja `e ve~ kot 25 
let. Njegove izku{nje z muzejskimi primerki in osebki 
v naravi so zdru`ene v tej najpopolnej{i monografiji 
o le`etrudnikih sveta. Avtor je v sodelovanju z 
Richardom Ranftom in Zvo~nim arhivom Britanske 
nacionalne knji`njice (The British Library National 
Sound Archive) pripravil {e zgo{~enko z ogla{anji 108 
vrst le`etrudnikov, vendar o tem ob drugi prilo`nosti.
Al Vrezec 
Mebs, T., Scherzi­nger, W. (2000): Di­e Eu­len 
Eu­ro­pas (Bi­o­lo­gi­e, Kenzei­chen, Bestände). 
Franckh-Ko­smo­s Verlags-GmbH & Co­. Stu­ttgart. 
396 str., barvne fo­to­grafi­je, ~b. ri­sbe. Srednje veli­k 
fo­rmat. Cena: o­ko­li­ 100,-DM, brez po­{tni­ne.
Tokrat knjiga o sovah z nem{kega govornega 
podro~ja. Napisala sta jo ugledna in svetovno 
priznana strokovnjaga za to skupino ptic iz Nem~ije. 
Okoli tretjino prostora v knjigi sta namenila opisom 
splo{nih lastnosti sov, njihovi sistematiki, opisu 
njihovih `ivljenjskih prostorov in te`avam, ki jim 
jih povzro~a ~lovek. Podrobno spoznamo zna~ilnosti 
oblike telesa, strukture perja in o~i, polo`aj u{esnih 
odprtin in na sploh {tevilne lastnosti, ki uvr{~ajo sove 
v skupni red Strigiformes. Nekatera poglavja nam 
predstavljajo tudi sove v akciji - njihov let, na~in lova, 
prehrano, gnezditvene zakonitosti, pri poglavju “Sove 
potrebujejo pomo~” pa izvemo tudi marsikaj o tem,