številka 9 / letnik 59 / Ljubljana, 2. marec 2000 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov «! Slovenije Razmislimo skupaj! Ko nas je pred slabim desetletjem doletela demokracija, smo si oddahnile tudi ženske, češ da nam odslej ne bo treba več na silo praznovati osmega marca. V zadnjih letih pa so se po svetu, tudi v državah z dolgo demokratično tradicijo in formalno enakopravnostjo žensk z moškimi, ženske začele spraševati, ali moški pri odločanju sploh upoštevajo njihov glas. S skrbnim prebiranjem statistike so ugotovile, da kljub enaki izobrazbi za enako delo še dobivajo manjše plačilo. Pregovorno podpiranje treh vogalov se konča, ko ženska stopi iz domače hiše. Čeprav je v Sloveniji na videz vse v najlepšem redu, tudi me pri pla-eah kar precej zaostajamo za moškimi. Kopni tudi kup nekoč samoumevnih pravic. Da bi prišle do cilja, se moramo ženske veliko bolj potruditi ter biti prizadevnejše in iznajdljivejše od moških. V novem stoletju ženske čaka razmislek, ali se je vredno pridružiti tistim, ki odločajo o vsakdanjem življenju in prihodnosti. Ženske pogosto rečemo: moški odločajo, moški izbirajo, ženske smo izbrane. Morda pa se premalo zavedamo, da lahko tudi me izbiramo - da nam je s tem dana možnost, da se naučimo odločati in izbirati, ne samo čakati. Pred 8. marcem razmislimo vsaj o tem, kako bi se pridružile tistim, ki želijo naše medsebojne odnose izboljšati. ____ Justi Arnuš Zborovanje proti Haiderju preloženo ,.^erje Jorg Haider odstopil s funk-■ 'Je Predsednika svobodnjaške stranke, n' Pre<^sedstvo ZSSS na seji ta torek skle-1 0 Preložiti že napovedani shod pred avstrijsko ambasado v Ljubljani. • . ^S bo še naprej spremljala izva-anJe programa avstrijske vlade, še po- sebej glede vstopanja naše države v EU in odnosa do slovenske manjšine. Še naprej bo sodelovala z avstrijsko zvezo sindikatov, saj je prepričana, da lahko sindikati veliko prispevamo k boljšemu razumevanju med delavci. P. V. Za dan zena /gtoreno čestitamo v-gent ženg&anr ^ Sv-obodni sindi/Uti Sdou-enife /k uredništv-o d/Otte Ddathsie enoUosti E \ J Zakon o oprostitvi dohodnine najslabše plačanih v 14 dneh to ,^onomsko-socialni svet (ESS) je na seji ni/k ° °brevnaval eno samo točko - črta-ki 0 ,eznpsti plačevanja dohodnine za tiste, ^Prejemajo minimalno plačo. O tem črtanju a|n^L dogovorili predstavniki vseh treh soci-^ pPartnerjev, ki so se pogajali o spremem- tU(^a.P°tek razprave na seji ESS je vplivalo pre Plsrn(k ki gaje socialnim partnerjem poslal ie ,..Se.dnik vlade dr. Janez Drnovšek. V njem žavliP1?3*’ da bo za izboljšanje položaja dr-dj m državljanov z nizkimi dohodki vla-triemh°a*'CdS^m stran^am predlagal spre-Čilp a Za^ona o dohodnini, ki bodo omogo-Va dpyčno razbremenitev. Da bi bila zade-memhCna Čim preJ’bo predlagal sprejetje spre-zakona po hitrem postopku. V pismu socialnim partnerjem pa je Drnovšek zapisal tudi, da vlada pri dogovorjeni plačni politiki ne bo popuščala. Hitrejša rast plač bi po njegovih besedah neugodno vplivala na stabilnost države. jetno predlagala kot amandmaje na prvi zakon, ki naj bi na dnevni red državnega zbora prišel že 21. marca. Zadevo je zapletla državna sekretarka Milojka Kolar, saj je začela razlagati različne tehnične možnosti oprostitve dohodnine. Povečanje splošne davčne olajšave z 11 na 42 odstotkov bi povzročilo, da bi v proračun prišlo 84 milijard manj denarja. Kolarjeva je omenila tudi podatek, da je kar 66 odstotkov dohodninskih zavezancev v prvem razredu dohodninske lestvice. Predstavniki sindikatov so izrazili nezado- Predsedovanje ekonomsko-socialnemu svetu je na tej seji za Jožetom Staničem prevzel Dušan Semolič. Minister za delo Tone Rop je Drnovškovo pismo še podkrepil z zagotovili finančnega ministra Mitje Gasparija, da bodo spremembe zakona o dohodnini pripravljene v najkrajšem času. Ker so v državnozborski proceduri že trije zakoni s to vsebino, iščejo najugodnejšo tehnično možnost. Po Ropovih besedah bo vlada svoje predloge sprememb zakona ver- voljstvo, ker spremembe zakona o dohodnini še niso pripravljene. ESS je sklenil, da bo spremembe zakona o dohodnini, kot jih bo pripravila vlada, in preden bodo poslane v državni zbor, obravnaval 15. marca. Že prihodnji teden pa bodo socialni partnerji nadaljevali pogajanja o drugih točkah plačne politike. F- K■ Javna razprava o delovnem času trgovcev in odpiralnem času prodajaln Ministrstvo za ekonomske odnose je ta ponedeljek organiziralo javno razpravo o delovnem času zaposlenih v trgovinah in obratovalnem času prodajaln. Razprava je pokazala zlasti dokaj različna mnenja predstavnikov delodajalcev in Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS). Tržna inšpekcija se s tem vprašanjem ni ukvarjala, delovna pa poročilo še pripravlja. Predstavniki potrošnikov so povedali, da problema ni, ker se jim ni nihče pritožil. Državni sekretar Anton Grabeljšek, ki je vabil na javno razpravo, je ostal bolj na delodajalski strani, saj pogoste spremembe pravilnikov po njegovem mnenju niso dobre. Anton Grabeljšek je uvodoma povedal, da so poslanci v matičnem delovnem telesu državnega zbora zavzeli do problemov delovnega časa trgovcev in odpiralnega časa prodajaln zelo trda stališča. Pravilnik, ki je po oceni sindikata preveč liberalen, je po njegovem mnenju šibak, ker nima kriterijev za določanje dežurnih trgovin. Lokalne skupnosti, ki naj bi to rešile s svojimi odloki, v to niso ugriznile. Centra BTC, kakršnega imamo na Šmar-tinski cesti v Ljubljani, nimajo nikjer v Evropi. Državni sekretarje tudi menil, da veliko nepoučenih zamenjuje delovni in odpiralni čas. Stanislav B vodnjak, predsednik Združenja trgovine pri GZS in tudi direktor Mercatorja SVS, je tudi menil, daje treba vprašanje delovnega časa ločiti od odpiralnega časa. Pravice zaposlenih bo lažje urejati, ko bomo dobili sodoben zakon o delovnih razmerjih. Združenje trgovine je opravilo med članicami anketo, ki je pokazala, da skoraj polovici sedanji pravilnik ustreza, kakšna četrtina pa meni, daje preveč liberalen. Združenje seje pozanimalo tudi Če ne bo sporazuma medelodajalci in sindikatom, bo odločilo ministrstvo Stanislav Brodnjak je v imenu Združenja trgovine zagovarjal veljavni pravilnik o obratovalnem času prodajaln. Roman Kladošek je povedal, da tržna in-špekcija ne nadzira, ali so soglasja za dežurne trgovine skladna s pravilnikom. o urejenosti odpiralnega časa v nekaterih drugih državah. Na Bavarskem, so ugotovili, pretog pravilnik zmanjšuje število delovnih mest. Brodnjak je govoril tudi o konkurenčnosti in omenil, da smo po kvadraturi trgovskega prostora med zelo razvitimi. V državi pa nihče ne načrtuje, kje je potrebna kakšna trgovina ali center, vsak trgovec se o tem odloča sam. Liberalno urejanje odpiralnega časa omejuje ekonomika. Zaradi nje je nekaj trgovin, ki so bile odprte 24 ur na dan, že skrajšalo odpiralni čas. Sicer pa so v Mercatorjevem centru v Ljubljani ugotovili, daje kupcev ob nedeljah veliko več kot ob ponedeljkih in torkih. Prišlo je do spremembe nakupovalnih navad ljudi, ki med tednom delajo od jutra do večera in nimajo časa za nakupe. Po Brodnjakovem mnenju se bodo v Evropi razširile navade iz ZDA, kjer so veliki centri odprti dan in noč. Glavni republiški tržni inšpektor Roman Kladošek j e povedal, da ta inšpekcija nadzira le, ali ima trgovec dovoljenje in ali dela skladno z njim. Alije dovoljenje za dežurno trgovino pridobljeno skladno s pravilnikom, pa te inšpekcije ne zanima. Kakšno dovoljenje je dobil Mercatorjev hipermarket v Ljubljani, Kladošek ni vedel (moral bi pogledati papirje, je dejal). Sandi Bartol, sekretar SDTS, je menil, da sta obratovalni čas pro- dajaln in delovni čas trgovcev in trgovk soodvisna. V stikih s članstvom sindikat ugotavlja, da prihaja do pogostih kršitev pravic iz zakonov in kolektivnih pogodb. Trgovsko dejavnost opravlja kar 30.000 podjetij in inšpekcija vseh nikakor ne more nadzirati. Zaradi velikega števila brezposelnih delodajalci nove prodajalce zaposlujejo praviloma le za določen čas. Ljudje se bojijo pritoževati, saj nimajo velike izbire. Delodajalci se zavedajo, daje na sodiščih 20.000 zadev s področja delovnih razmerij. Liberalni pravilnik po Bartolovih besedah povzroča luknje v delovnopravnih zadevah. Zato seje zavzel za takšne njegove spremembe, ki bi vsebovale kriterije za dežurne trgovine. V soboto zvečer in nedeljo dopoldne naj bi bile odprte le trgovine z nujnimi živilskimi izdelki-BTC ni trgovsko podjetje, zato po Bartolovem mnenju ne bi smelo biti v njegovi pristojnosti predpisovanje odpiralnega časa trgovcev. Nekateri (Metalka, Kovinotehna ...) pravijo, da ob sobotah popoldne ne zaslužijo niti za razsvetljavo. Poleg PRAVNI O V E TOVALEC Lučka Bohm, svetovalka Predsedstva ZSSS__ Upokojitev na podlagi beneficirane delovne dobe Vprašanje: Na kateri datum mora delavec dosegati vsaj 25 let oziroma delavka vsaj 23 let pokojninske dobe in biti razporejen na beneficirano delovno mesto, da ima še naprej do upokojitve pravico do beneficirane delovne dobe p° predpisih, ki so veljali do konca 1999. leta? Odgovor: Po tolmačenju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve j e ta datum 31. december 2000. Tolmačenje je bilo potrebno. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/1999) namreč v 430. členu določa, da mora delavec naštete pogoje že izpolnjevati na dan uveljavitve zakona. Čleh 456 določa, daje dan uveljavitve zakona 1. januar 2000. Toda 449. člen določa, da začne 430-člen veljati šele 1. januarja 2001. I m KTT^TTTT ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, n l Im tu Id 11*1! 1 L*}-!1 Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101 -678-47511 • Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 tega naj bi inšpekcija imela pravico preveriti, ali ima trgovec, ki se Prijavi za dežurno trgovino, zaposleno ustrezno število delavcev. Bartol je izpostavil tudi problem začasnih dovoljenj kot posledico tega, da občine niso sprejele meril za dežurne trgovine. Če bi podaljševanje odpiralnega časa povečalo število zaposlenih, bi bili v sindikatu lahko zadovoljni, a seje namesto tega število redno zaposlenih še zmanjšalo. Obremenjenost delavcev in delavk se torej povečuje in marsikdo tega ne zdrži, se zlomi. Predstavnica urada za varstvo potrošnikov Marjetka Sternad Ogorevc je povedala, da pri njih niso Prejeli nobenih pritožb zaradi obratovalnega časa trgovin. Grabeljšek je predlagal, da bi po-lskali stične točke. V Leclercu, k nam prihaja iz Francije, so mu je de- jali, da bodo imeli ob nedeljah odprto, če bo to dovoljeno, sicer bodo imeli zaprto. Odpiralni čas prodajaln ni predmet evropskega pravnega reda. V različnih državah so zato različne rešitve. Vplivi iz ZDA pa se širijo in ljudje ob vikendih več nakupujejo. Trgovci dokazujejo, da so ob sobotah in nedeljah odprte prodajalne rentabilne. Brodnjak je menil, da bo bolj omejevalen odpiralni čas zmanjšal število zaposlenih. Le-toje bilo preveliko, ker je bila takšna trgovina v prejšnji ureditvi. Naša delovnopravna zakonodaja še ne omogoča delnih zaposlitev. Eden od velikih tujih trgovcev ima redno zaposlenih le polovico delavcev, vse druge najame le za konice. V velikih trgovskih centrih ni težko organizirati dela ob nedeljah, težko pa je takšno delo organizirati v trgovinah s tremi do petimi delavci. Bartol je citiral tudi nedavno izraženo mnenje glavnega inšpektorja za delo Boruta Brezovarja, da ugotavljajo očitne kršitve pravic iz delovnih razmerij, vendar so zaradi nizkih kazni inšpektorji nemočni. Jana Uran z inšpektorata za delo je zatem povedala, da bodo na podlagi akcije, trajajoče do konca februarja, posebno poročilo. Zaenkrat lahko poroča le k kršenju dolžnosti vodenja evidenc o prisotnosti na deluje dejala. Delovni inšpektorji nimajo nobene pristojnosti nadzora nad odpiralnim časom. Brodnjak je zatem predlagal, naj se nasprotni strani začneta pogajati o spremembah pravilnika. Merila za določanje dežurnih trgovin pa bi po njegovem mnenju lahko sprejelo kar združenje pri GZS. Bartolje v nasprotju z njim menil, da se morata o dežurnih trgovinah dogovoriti obe strani. Franci Največji lastniki so zaposleni Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo predstavila brošuro o končani privatizaciji družbenega kapitala - Pred vrati še privatizacija državnih podjetij Postopek lastninskega preoblikovanja družbene lastnine v zaseb-n° v Sloveniji se je končal lani s sPrejetjem zakona o zaključku te-§a procesa, z izjemo državnega premoženja (banke, Telekom, železni-Ce itd.), katerega privatizacijo bo Urejal zakon o privatizaciji držav-aega premoženja, ki pa je še v par-mrnentarni obravnavi. Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo pa Je te dni izdala brošuro o lastninam preoblikovanju slovenskih Podjetij, v kateri je orisala rezul-tate devet let trajajočega procesa Privatizacije slovenske družbene astnine v podjetjih. Po otvoritveni bilanci je bilo sku-Pno kapitala podjetij za 1148 mili-tolapjev, družbenega kapitala pa i 4 milijard. Med prebivalce so razbili 567 milijard tolarjev. S°nja Bukovec, v. d. direktori-,e agencije, je ob predstavitvi bro-Ure poudarila, da so bile razmere v Sloveniji na začetku privatizaci-K leta 1993 neugodne: imeli smo gospodarsko recesijo, ni bilo ustreli*1 spremljevalnih institucij, na Primer skladov, nismo imeli raču-10v°dskih standardov in načel, kot m ne podjetniškega pravnega re-a, primerljivega s pravnim redom rznih gospodarstvih. Privatizacija °P)etij se je vlekla dolgo tudi za- radi drugih vzrokov, denimo neustreznih cenitev družbenega kapitala v podjetjih, zahtevkov iz zakona o denacionalizaciji in drugih. Dolgost postopkov je imela nekaj neugodnih stranskih učinkov, med drugimi ni vzbujala zanimanja tujega, pa tudi domačega kapitala za vstop v slovenska podjetja. Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo podjetij je obravnavala vsega skupaj 2108 vlog podjetij, izmed katerih je uspelo drugo soglasje agencije pridobiti 1381 podjetij, ki so postopek privatizacije potem končala po enem od odobrenih načinov. Lastninskega preoblikovanja ni zaključilo 55 podjetij in njihova lastnina je bila prenesena na Slovensko razvojno družbo ali pa je bil uveden stečajni oziroma likvidacijski postopek. Samo 46 podjetij ni uspelo pridobiti soglasja agencije in so bila po določilih zakona o zaključku lastninjenja prenesena v last Slovenske razvojne družbe. V letih lastninjenja je bilo na osnovi različnih pravnih temeljev na slovensko razvojno družbo prenesenih 113 podjetij. Med državljane Slovenije je bilo razdeljenih 567,1 milijarde tolarjev v obliki lastninskih certifikatov in samo osem odstotkov njihovih lastnikov ni izkoristilo svojih premoženjskih pravic. NAJ SEVE.. Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori podnevi praviloma razsvetljeni z naravno svetlobo. Velikost oken mora znašati najmanj eno osmino talne površine prostora. Prozorna površina posameznega okna mora znašati najmanj 1 m2 pri globini prostora do 4 m in najmanj 1,5 m2 pri globini prostora nad 4 m. Višina in širina okna morata znašati najmanj 1 m. Višina spodnjega roba okna ne sme biti višja od 1,5 m. Te zahteve ne veljajo za delovne prostore, v katerih obratovalne razmere dnevne svetlobe ne dopuščajo, za prodajne prostore, skladišča in podobne prostore, če ležijo pod zemeljskim nivojem in za delovne prostore s talno površino nad 2.000 m2, če imajo svetlobne jaške. Vir: Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (velja od 19. 11. 1999), s katerega zahtevami morajo delodajalci uskladiti delovna mesta najkasneje do aprila 2001. Lavrač, predsednik SDTS, je inšpektorja vprašal, na podlagi kakšnih meril in kakšno soglasje je za dežurstvo dobil Mercatorjev hipermarket. Odgovoril je Kladošek, da za njegovo inšpekcijo zadošča soglasje in da ne nadzira njegove skladnosti s predpisi. Grabeljšek je razpravo strnil takole: O kriterijih za dežurne trgovine se bo očitno treba dogovoriti skupaj. Če je trgovina odprta ob nedeljah, je mogoče lahko zaprta v ponedeljek. (Lavrač je takoj pojasnil, da je delo ob nedeljah za 50 odstotkov dražje kot med tednom.) Če ne bo dogovora, bo moralo odločiti ministrstvo. Pogledi so zelo različni, o kriterijih za dežurstvo ne more odločiti le združenje pri GZS. Ker seje tudi Brodnjak strinjal, da se je o problemu treba dogovoriti, bo mnenja poskušala uskladiti skupina, v kateri bodo predstavniki obeh nasprotnih strani in inšpekcij. Prvi pogovor bodo sklicali na ministrstvu. Časa pa ni veliko, saj državnozborski odbor za delo pričakuje poročilo do konca marca. F. K. Agencijaje v minulih letih obravnavala 3571 zahtevkov za vračilo premoženja, na podjetja, ki so se lastninsko preoblikovala, jih je odpadlo 2733. Pri tem je samo pri 244 podjetjih bil podan samo po en zahtevek, pri vseh drugih jih je bilo po več, rekorder pa je (neimenovano) podjetje z 51 zahtevki denacionalizacijskih upravičencev. Zakon o preoblikovanju podjetij je omogočal sedem metod preoblikovanja družbenega premoženja, v podjetjih pa so se najpogosteje odločali za prenos navadnih delnic na sklade, za interno razdelitev in notranji odkup delnic. Lastniška struktura nekdanjega družbenega kapitala je po končanem procesu lastninskega preoblikovanja podjetij naslednja: notranji lastniki imajo 40-odstotni delež, pooblaščene investicijske družbe so si pridobile četrtino, kapitalski in odškodninski sklad sta skupaj pridobila 22 odstotkov družbenega kapitala, 13 odstotkov pa so ga prodali v javnih prodajah za gotovino in certifikate. Po besedah Sonje Bukovec kažejo prve analize, da se je v privatiziranih podjetjih sprožil nov investicijski ciklus, da seje povečala gospodarska rast in zaposlenost, pa tudi delež tujih vlagateljev. V lastninsko preoblikovanih podjetjih je opazna rast donosnosti sredstev in kapitala ter rast dobička oziroma zmanjševanje izgub. Pred vrati je še privatizacija državnega premoženja, ki ga bo opravila Agencija za privatizacijo, pravna naslednica sedanje Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo. B. R. Cveta Gliha pozna dejavnost prometa in zvez in sindikata v njih, kot pravi sama, zelo dobro. Zato, ker je bila, preden je prišla delat na sindikat, že vrsto let zaposlena v prometu. In ker je povrhu vsega še izjemno odprta, komunikativna, nam je bil pogovor z njo o delu sindikata prometa in zvez v užitek. “V naši dejavnosti so večinoma dobra podjetja, zato velikih problemov ni,” je začela pripovedovati Cveta Gliha. “Imamo pet kolektivnih pogodb dejavnosti, kar je, mislim, največ v vseh sindikatih dejavnosti. Naše dejavnosti so vse tako specifične, da tako mora biti. V cestno gospodarstvo in njegovo kolektivno pogodbo so vključena vsa cestna podjetja in podjetje za vzdrževanje avtocest, pogodba cestnega potniškega prometa vključuje avtobusna podjetja (tu so vsa večja podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom potnikov), imamo tudi kolektivno pogodbo za špedicij sko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost, pa še kolektivno pogodbo za ptt promet. Ob tej že teče postopek za ločeni kolektivni pogodbi za telekomunikacijsko dejavnost in poštni promet. Vse kolektivne pogodbe veljajo vsaj do konca tega, nekatere pa do drugega leta. Posebno kolektivno pogodbo imajo v Adrii airways, ki bi ji lahko rekli kar kolektivna pogodba dejavnosti, čeprav nima take veljave, ker j e samo en tak prevoznik v Sloveniji. V pripravi je, kot ste omenili, kolektivna pogodba za poštni promet. Kako daleč so napredovala pogajanja? Pripravljena je nova pogodba za poštno dejavnost in kurirske storitve. Pošta je dala pobudo in mi smo jo sprejeli, ker je sedanja pogodba z vsemi vmesnimi popravki potrebna prenove. Sindikati, v Pošti Slovenije je več sindikatov, smo pogodbo že pregledali in zaključili priprave na pogajanja. Glede na to, da se je v Sloveniji pojavilo toliko majhnih kurirskih služb, ki niso nikamor povezane, smo ministrstvu za promet in zveze predlagali, da bi njihova kolektivna pogodba postala kolektivna pogodba dejavnosti na ravni države. No, kar nekaj časa si z njimi dopisujemo, malo jim moramo razlagati, zakaj tak predlog. Uprava Pošte, s katero smo začeli pogajanja, se s tem strinja, saj bi se konkurenca uravnotežila, če bi bili zajeti tudi mali porabniki in bi spoštovali kolektivno pogodbo. Smo tik pred tem, da se začnemo pogajati o tej kolektivni pogodbi. Čakamo na vabilo delodajalcev. Ko ste omenjali kurirsko službo, sem se spomnil na zaposlene pri malih prevoznikih. Kako je s pridobivanjem le-teh za sindikat? Ne vem sicer, koliko preveč. Mali prevozniki praviloma zaposlujejo po pravilu 'eno vozilo - en voznik’. Dajejo najnižje plače, kijih morejo dati, po na okrogli mizi predstavljenih analizah pa je dohodek malega prevoznika v minusu. Delajo torej ’za sendvič in nafto’, kar naj-brže ni cilj našega gospodarstva, malega ali velikega. V sindikatu bi radi, da bi se nam ti vozniki pridružili. Vendar ker so se povezali v svoj sindikat in zagovarjajo le pravice, kijih mora urediti država, nismo prišli skupaj. stil za tujo konkurenco. Ugotavljamo, da bo v prevozu blaga in v špedicijski dejavnosti ostalo brez zaposlitve okoli 10.000 ljudi. V sindikatu smo začeli določene aktivnosti, vzpostavili smo tudi stik s sorodnimi sindikativ državah Evropske unije. Italijani so nam svetovali, naj se čimprej lotimo prestrukturiranja dejavnosti. Dobro bi bilo oblikovati logistične centre, podobno kot sta storili Intereuropa in Luka. Žal ima v tem primeru država svoje ap£' ti te ... V naši dejavnosti je precej Zakaj 'recimo'? Podjetja so v glavnem poslovno uspešna, ste dejali. Delodajalci skušajo kljub temu odtegovati pravice na vseh kon-cih in krajih tudi v dobro stoje-Clh družbah. Moram reči, da bi se te pravice nižale, če ne bi bilo sindikata. Predvsem se to dogaja pri obračunih plač in zlasti pri dodat-^h, največkrat pri plačevanju odatkov za deljen delovni čas, k'je v naši dejavnosti zelo pogost. . dodatki, tudi dodatek za čakanje, se kar nekako skrijejo, in če čanih stroškov za prehrano. Naš predlog je bil realen in je izhajal iz podatkov o stanju v tej dejavnosti. Zahtevali smo plače po kolektivni pogodbi in dodatke k njim zaradi specifičnih delovnih pogojev. Zaradi nerealnih zahtev konkurenčnega sindikata so pogajanja zastajala, kolektivne pogodbe dejavnosti ni bilo in podjetja so šoferje plačevala po veliko slabših merilih splošne kolektivne pogodbe. V našem sindikatu skušamo biti realni. Sindikaliste učimo, da je Brez sindikata bi bilflravice manjše Sekretarka sindikata delavcev prometa in zvez Cveta Gliha o delu sindikata, ovirah, stranpoteh ... Cveta Gliha: Čeprav so podjetja v naši dejavnosti nadpovprečno uspešna, skušajo, kjer koli je možno, zmanjšati delavske pravice. teh šoferjev je redno zaposlenih, koliko pa jih vozi samo za honorar ali na črno... No, ravno ta problem je v tej dejavnosti zelo velik. Pred kratkim smo imeli v Kopru okroglo mizo v organizaciji ministrstva za promet in zveze, na kateri smo obdelali tudi odprta vprašanja avtoprevoznikov. Konkurenčnost na tem sektorju je velikanska, prevoznikov, zlasti posameznikov, je Resje v tem sektorju zaposlovanja na črno precej, to so upokojenci. Moti me, ker imajo šoferji beneficirano delovno dobo, upravičeno sicer, saj se prej iztrošijo kot zaposeni v 'normalnih’ poklicih, vendar po upokojitvi vozijo dalje in odžirajo delovna mesta mladim. Bodo pa v tej dejavnosti ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo nastale težave, ker se bo trg spro- državne lastnine, v Telekomu na primer, kjer se kažejo apetiti države. No, hotela sem povedati, da so se v Interevropi, deloma je to uspelo Feršpedu in Skladiščno transportnemu centru Maribor, uspešno spopadli s preoblikovanjem. Več problemov bo pr' manjših družbah v tej dejavnosti. Z zaposlovanjem na črno se srečujemo tudi v cestnem potniškem prometu, pri zasebnih avtobusnih prevoznikih. Sicer pa je dobro, da se je konkurenca razširila, da so se tudi na tem področju odprle nove zaposlitve. Problem je verjetno v tem, ds so velika podjetja izločila svoje vozne parke, prodala sli posodila kamione svojim bivšim zaposlenim, ki zdaj vozijo v mnogih primerih za isto podjetje, vendar v lastni režiji... To je bila poteza države, ki j6 breme brezposelnosti preložila na ramena davkoplačevalcev in dala napotke, kako naj se podjetja preoblikujejo. Mi smo takrat voznike opozarjali, naj ne odkupu-jejo teh vozil, ker so stara, ker ne bodo dolgo ustrezala zakonskim predpisom, kar se je z novim zakonom o varnosti v prometu tudi jasno in ostro pokazalo. Ti vozniki - privatniki, imajo tudi velike stroške z vzdrževanjem teh vozil. Ljudje so sicer mislili, da bodo izrabljena vozila lahko še prodali - na jug. Toda lahko se zgodi, da bomo v Evropsko unij0 vstopili praktično hkrati s Hrvaško in trga za ta vozila ne bo več Ena od nalog sindikata je nadzor nad izvajanjem uresničevanja pravic. Ali prihaja do kršitev? V naši dejavnosti se pravice zaposlenih, recimo, spoštujejo. okušajo spreminjati kolektiv Pogodbe. Ce smo opozorjeni, se te napa Praviloma popravljajo. Kdo opozarja sindikat na te Qepravilnosti? . kar nekaj let so člani na\ da sami pokličejo na rep s ki odbor ali ga celo obišče Morda je tako zaradi tega, ker sr IZu avtobusne postaje oziror v centru mesta, tako da nas vs !tro najde. Stiki s člani so pri n>> člani nas nimajo za uradni m nam zaupajo. Pa še poznam osebno z mnogimi še od takr o sem bila zaposlena v tej dej n nosti. Moram pa tudi reči, da Jlh Vedno več osebno včlanjuje sindikat, mimo svojih sindikalr ■ki’- • sozauPmklzaposli pbljivih delovnih mestih in tezko dobiti. £°//ko članov imate? L kinov je okoli 12.500. r x'o število je kar nekaj časa a o, v zadnje času pa nai asti v zadnjem mesecu. ivuif v- uiagaje stala .as smo se pogajali, j Ju so vmes tudi zastala ■mojo končno podpisali, rez sodelovanja konkur sa sindikata prevoznikov, _j, venuarle dosegli °k količnik za voznika n? u,dnevnice, ki so bil Problem, saj je to druj Jevnice. Delovno mest je pač v vozilu in tu s< vi,a IT|nenja, ali je vozn cen do dnevnice ali d zaradi trenutno slabšega poslovnega rezultata podjetja bolje pristati začasno na nižje plače, če to pomaga podjetju prebroditi težave. Seveda pa je delavce v firmah, ki jim gre dobro, težko prepričati, da niso upravičeni do višjega plačila, celo takrat ne, ko podjetje nujno potrebuje sredstva za razvoj. V resnici je težko doumeti tako delavcem kot nam v sindikatih, da v firmi, ki je javno poznana zaradi uspešnosti in se o njej pojavljajo članki v časopisih, ni nekaj denarja tudi za nagrado zaposlenim. zavzemamo se, da bi bile plače primerne uspešnosti podjetja! Pred vrati je nov zakon o delovnih razmerjih. Delodajalci s predlogom niso zadovoljni, zato zahtevajo odložitev sprejema na povolilni čas in napovedujejo svoj predlog zakona. Kaj pa o njem menite v sindikatih? Osredotočila bi se le na nekaj delov zakona oziroma razprav, ki kažejo odnos delodajalcev do teh vprašanj. Menim, daje pri nas izobraževanja zaposlenih bistveno manj kot v razvitih državah in da ga delodajalci ne podpirajo. To se iz predloga zakona o delovnih razmerjih lepo vidi. Lahko rečem, da je v naši dejavnosti kar precej zaposlenih s prenizko izobrazbo in da podjetja ne storijo nič, da bi jih bolj izobrazila. Menedžerji Slovenijo radi primerjajo z Nemčijo ali ZDA. Poberimo od tam, kar je dobrega, in prečrtajmo naše slabo! V ZDA delodajalec sicer z lahkoto odpusti zaposlenega, vendar mu zagotovi, da ga bo izobrazil, da mu bo pomagal do boljše službe. Dajmo kaj takega v našo zakonodajo. Vendar bi naši delodajalci iz prakse ZDA uporabili samo možnost lahkega odpuščanja delavcev. Kar se pa tiče preostalega dela novega zakona o delovnih razmerjih: podaljševanje dela za določen čas je povsem nesprejemljivo. Zakaj? Zakaj! S socialnega gledišča je takšen delavec prikrajšan za najem kakršnega koli posojila. Ljudje se že zadolžujejo za življenje, zato da si nabavijo ozimnico, kurjavo, da kupijo otrokom šolske potrebščine. Da gredo na dopust. Delavci z delovno dobo za določen čas so že s tega vidika degradirani v državljane druge vrste. Govori se o potrebi po povezovanju sindikatov, na primer industrijskih. Kaj menite o takšnih ponudbah, čeprav ste v storitvenem sindikatu? No, obe dejavnosti, industrija in storitve, sta tesno povezani. Jasno je, da se bo moral oblikovati tudi storitveni sektor sindikatov. Nekaj pogovorov smo že imeli z dejavnostmi, ki bi po standardni klasifikaciji dejavnosti sodile v naš sindikat, denimo žičnice, turistične agenture. Če se bomo združili s sorodnimi sindikati, bo naše delo bistveno lažje, zlasti pri pogajanjih o kolektivnih pogodbah. Naš interes po povezovanju je velik. Člane skušamo pridobivati tudi v podjetjih, kjer imajo samostojne sindikate. Tu pa je problem članarina, saj ta takemu sindikatu, ki se ni nikamor povezoval, ostane v celoti. Imajo tudi nižjo članarino, nudijo razne ugodnosti, konec koncev pa se kitijo s pridobljenimi pravicami, ki pa jih izborimo drugi sindikati. Glede na svojo velikost nam pri pogajanjih skušajo postavljati svoje pogoje, vendar zaenkrat še nimam mandata, da bi se pogajala o pridruženih članih z nižjo članarino. Zaenkrat pridruženh članov še nimamo, vendar se z nekaterimi sindikati že pogovarjamo. To, da vse pravice, kijih reprezentativni sindikati izborimo, veljajo za vse, me strašno moti. Kakšni so pogoji delovanja sindikatov v podjetjih? V večini podjetij je to dobro urejeno, uprave spoštujejo sindikat. Zgledno je sodelovanje v Pošti in Telekomu, kjer je kar 70 odstotkov našega članstva. Pogodbe o delu sindikata so podpisane, in so dobre. Kaj pa soupravljanje? V tem obdobju so se člani svetov delavcev v glavnem menjali. V prvem mandatu, kije minil kot nekakšna učna doba za vse, še nismo natanko vedeli, kje smo. Vendar seje v zadnjem letu prejšnjega mandata pokazalo, daje zanima- nje za članstvo v svetih delavcev vedno večje. Kaj je vzrok za to? Moram reči, da sem bila nad vzroki malo razočarana. Medtem ko so prvi sveti delavcev delali zelo dobro, ker so člani verjeli v svoje poslanstvo in delo v prid tako zaposlenih kot podjetja. Za naslednji mandat pa se je že pokazalo, da kandidate vse bolj zanimajo lastne koristi, kijih imajo od članstva v svetu delavcev, na primer dodatek k plači za delo v svetu. Zato taki sveti delavcev ne delujejo več tako zavzeto v prid zaposlenih. Pri posameznih predsednikih svetov delavcev se je pojavilo tudi liderstvo. In posamezniki že razmišljajo tudi naprej, o možnem članstvu v nadzornih svetih, kar pomeni dodatno plačilo. Pa tudi predstavnikom zaposlenih v nadzornih svetih niso več jasna razmerja med svetom delavcev in nadzornim svetom, pa se vtikajo v svet delavcev na nepravih koncih. Skratka, ne opravljajo dela, za katero so bili postavljeni, to pa je nadzor nad upravo podjetja. Na institut odpoklica pa še nismo navajeni in o tem še ne razmišljamo. Ali imate v nadzornih svetih kaj zunanjih predstavnikov zaposlenih? Ne, zaenkrat so njihovi člani samo iz vrst zaposlenih. Mislim pa, da bo to postalo potrebno, zlasti zaradi nove zakonodaje, ki nalaga večjo, tudi materialno odgovornost članom nadzornih svetov. Za posamezne delavske direktorje se sliši, da so se 'zlizali’z upravami in niso več tisto, za kar so bili postavljeni, se pravi predstavniki interesov zaposlenih pri upravah. Kako je pri vas? No, pri nas tega pojava nismo zaznali, imamo pa v vsej dejavnosti za zdaj samo enega delavskega direktorja, v Telekomu. Delavski direktorje v upravi zato, da je v polni meri seznanjen s poslovno politiko podjetja in da pri upravi zastopa interese zaposlenih. Smo pa zaznali drugo težavo: v sindikatu mislijo, naj bi se delavski direktor ukvarjal z vsako malenkostjo. Zato delavski direktor ne more opraviti tistega, za kar je bil postavljen. Sindikat je zanemaril svoje delo in ga preložil na delavskega direktorja. Mislim, da je šele v zadnjem času prišlo do spoznanja, kaj pravzaprav je delavski direktor, da je pač član uprave in da mora podpirati tudi take odločitve, ki so tudi v prid družbi. B. R. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je sredi februarja organizirala okroglo mizo o industrijski politiki. Na njej so sodelovali Marko Kos, Vlado Dimovski, Franci Križanič, Neven Borak (predstavniki stroke), Janko Puklavec, Jože Pukl, Marjan Šeraj, Jože Stanič (predstavniki gospodarske zbornice in delodajalcev), Brane Mišič, Marjan Ferčec, Branka Novak (predstavniki sindikatov). Kot je v vabilu zapisal Dušan Semolič, okrogla miza pomeni nadaljevanje aktivnosti, začetih s konferenco industrijskih sindikatov v Mariboru, in pripravo podlage za konkretne sindikalne akcije. Razpravljale! so dokaj enotno menili, da je razvoj industrije kot ključne dejavnosti za obstoj države odvisen od državnih organov, ti pa sedaj na tem področju ne naredijo tistega, kar bi morali. Kot je uvodoma dejal Dušan Semolič, so od vodenja industrijske politike in razvoja industrije odvisni prihodnost Slovenije, povečevanje števila delovnih mest, socialna podoba države ... Sindikati so sicer obremenjeni z bojem za boljše plače in pravičnejšo delitev, vendar se zavedajo, daje uspeh teh prizadevanj odvisen od rezultatov na drugih področjih. Konkurenčnosti ne moremo graditi na nizkih plačah Brane Mišič: Globalizacija sindikatom ni preveč naklonjena. Da bi bili ob njej lahko kos nalogam, se moramo zanje na novo usposobiti. Nevarnost za sindikate je zlasti kapital, ki se zelo rad seli tja, kjer so stroški dela nižji in je dobiček večji. Slovenija lahko postane razvita industrijska družba le, če bo v to dejavnost dovolj vlaganj. Prilagajanje konkurenčnosti le z odpuščanjem delavcev ZSSS odločno odklanja. Država j e dolžna vlagati v posodabljanje proizvodnje, razvoj novih blagovnih znamk, odpiranje novih obratov na podlagi lastnega znanja. Leta 1992je 36 odstotkov zaposlenih v industriji ustvarilo 28 odstotkov bruto domačega proizvoda, šest let kasneje je enak delež doseglo 28 odstotkov zaposlenih v tej veji gospodarstva. Čeprav je v industriji sedaj 20 odstotkov manj zaposlenih, je ta dejavnost proizvedla za 22 odstotkov več kot pred leti. Slovenija, ki ima za razvoj premajhen trg, je obsojena na izvoz. Če bi konkurenčnost gradili na nizkih plačah in nizkih cenah izdelkov, bi poslabšali možnosti gospodarske rasti, saj bi ustvarjali premajhno dodano vrednost. Ob sedanji rasti bruto domačega proizvoda bi raven povprečja v EU lahko dosegli čez 15 do 20 let. ZSSS se zaradi tega zavzema za sprejetje ukrepov, ki bi omogočili povečanje rasti proizvodnje na šest odstotkov letno. Povečana rast bi omogočila večje zaposlovanje, kar je podlaga za izboljšanje socialne in materialne varnosti državljanov. Za dosego tega cilja bi v Sloveniji morali zmanjšati inflacijo in zavreti naraščanje stroškov države in javnega sektorja. Poleg tega bi morali znižati obresti. Delovno intenzivne dejavno- Okrogla miza ZSSS o industrijski politiki sti bi morale biti obremenjene z nižjimi davki in prispevki. Zakon o reprezentativnosti sindikatov je ovira za njihovo povezovanje in združevanje. Sindikati se morajo strokovno krepiti in povezati med seboj. Sedaj se med sindikati namesto solidarnosti razvija sebičnost. Pri plačah se vsi želijo primerjati s sodniki, nihče pa s tekstilnim inženirjem. Visoke plače, ki nimajo pokritja v novo ustvarjeni vrednosti, so generator inflacije. V davčni politiki bi od direktnih davkov morali preiti k indirektnim. Prizadevanja za sanacijo podjetij so dala le ne- Podjetjem bi država morala pomagati pri obnovi razvojnih oddelkov. V neki anketi je le šestina podjetij navedla, da dajejo denar za raziskave. V povprečju dajejo za razvoj le nekaj več kot 2000 mark na zaposlenega, kar je desetina tega, kar dajejo naprimer v Nemčiji. Tako je tudi zaradi tega, ker pri nas ni prišlo do mikroekonomske obdelave podjetij, kjer poteka boj za večjo dodano vrednost. Predpisi EU o subvencijah industrije so zelo strogi. Za raziskave in razvoj pa država lahko daje kar 50 ali celo 75 odstotkov potrebnega denarja. Ker tega ne dosegamo, ima država tu še velike možnosti. Za hitrejši razvoj bi morali jnti. Kakšen je dokončen zlom, je bilo mogoče eta 1994 videti v Mehiki, ko je ostala povsem rez dolarjev. Probleme moramo začeli reševati pravočasno. Zunanji dolg je narasel na 5,5 milijarde do-arjev, devizne rezerve pa so se hkrati zmanjšate na 3,2 milijarde. Za devizne rezerve pa ni zna-°, kje in kako so naložene in kaj dajejo. Vse čan j ,nekateri drugi pritiski napovedujejo pove- Za iniciative o sprejetju strategije industrijske Politike je dobro da prihajajo iz civilne družbe, posedanje razprave o industrijski politiki namreč mso vplivale na nosilce ekonomske politike -1 so na finančnem ministrstvu - da bi to politi-0 bistveno spremenili. To dokazuje tudi obseg Proračuna, kije leta 1993 znašal 290 milijard tolarjev, letos pa že več kot tisoč milijard. Regionalna politika pa bi morala biti vključena v tehnološko politiko. Evropa je zainteresirana za harmonizirano Slovenijo, ne za konkurenčno Slovenijo. Cilj Evropske unije je naš notranji trg in ne tehnološko osveščena država. Mi smo preveč popuščali pogajalcem, ki le govorijo, kaj je treba za Evropo narediti, ne pa kaj bi morali narediti zaradi slovenskih državnih interesov. Tako smo, namesto da bi izražali svoje interese, postali agenti Evrope. Problem je tudi v tem, da ne na sindikatih ne v zborničnem sistemu ni novih dejavnosti. Nova delovna mesta, kar je izziv tudi za sindikate, se bodo večinoma odpirala v novih dejavnostih, telekomunikacijah in podobno. Sindikati bi morali oblastnike spraševati zlasti, kje so kreirali nova delovna mesta, in ne, koliko delovnih mest so ohranili. Ce država ne bo sprenfflila odnosa do industrije, bomo kmalu brez nje kaj sadov, saj je bil denar razdrobljen med več ministrstev, Slovenska arzvojna družba pa je delovala zlasti v vlogi gasilske službe. Večji pritok tujega kapitala je potreben, vendar je z njim povezano tudi to, da pri nas ni razvoja in marketinga. Država bi morala bolje skrbeti za razvoj in raziskave. Vir novih delovnih mest bi morala biti zlasti nova podjetja Marko Kos j e najprej govoril o naši premajhni produktivnosti in dodani vrednosti. To naj bi med dmgim bilo tudi posledica opredelitev iz daljnega leta 1982, ko so v razvitih državah začeli vlagati v razvoj industrije, pri nas pa začeli razpuščati razvojne oddelke. Takrat smo v zametkih mikroelektronike in računalniške industrije imeli kakšnih 4500 inženirjev. Ker smo opustili vlaganja v industrijo, imamo pri nas preveč podjetij iz delovno intenzivnih dejavnosti, kjer je dodana vrednost zelo majhna. V naši tekstilni industriji dela kar 18 odstotkov industrijskih delavcev, v razvitih državah pa nikjer več kot štirje odstotki. Vlaganja v slovensko industrijo so trikrat manjša kot v Nemčiji. Podobno kot v Nemčiji vlagajo v Franciji in Veliki Britaniji. Ze leta 1996 je bila pod vodstvom Vlada Di-movskega pripravljena strategija razvoja slovenske industrije. Vladaje to strategijo sprejela, žal pa je ostala na papirju, ker ni bila nikoli operacionalizirana. Vir novih delovnih mest bi morala biti zlasti nova podjetja. Pri nas pa je letno ustanovljenih le dva odstotka novih podjetij, v razviti Nemčiji kar šest odstotkov. Tehnološko-razvojni podjetniški program bi moral postati nacionalni program. Pri tem pa je treba združiti raziskave, proizvodnjo in marketing. Za nas je zelo zanimiva Irska, ki še pred nedavnim ni imela industrije. Industrija v tej državi, postavljale so jo ameriške, japonske in evropske firme, je zrasla “na zeleni trati”. Ker je v njej visoka tehnologija, je dodana vrednost večja kot v drugih evropskih državah. Za podjetništvo daje naša država 10 milijard tolarjev na leto. Ker ta denar dajejo različni nosilci in te pomoči ne koordinira nihče, bi to lahko poverili kakšni novi agenciji. ustanoviti podjetniške tehnološkosvetovalne centre. Zunanjetrgovinski primanjkljaj ogroža trdnost tolarja Janko Puklavec: Naša industrija ustvari kar 75 odstotkov izvoza. To dosegamo v konkurenčnem boju, v kontaktu z razvitim svetom. Toliko dosegamo s svojim znanjem, prizadevnostjo inženirjev in delavcev. Če je bodočnost Slovenije res odvisna od industrije, ji je treba zagotoviti boljše možnosti. Po količini industrijske proizvodnje smo v spodnjem delu Evrope. Če bomo z dezindustri-alizacijo nadaljevali, bomo kmalu na robu Evrope. Da bi Slovenija ostala industrijska država, mora vlagati v industrijo. Država mora prevzemati tudi tveganja nastopov v tujini. Namesto da kritiziramo, kako je pri nas preveč tekstilne industrije, bi morali vlagati v druge sodobnejše veje. Če bi to delali, bi bil problem tekstila veliko manjši. Slovenski izvoz vzdržuje industrija. Uvoz pa obvladuje več trgovskih podjetij, ki vplivajo na tečajno politiko tako, da si ustvarjajo dobičke. Franci Križanič: Vračamo se na temelje, k' jih je pred tremi leti postavil Vlado Dimovski-Do tega vračanja je očitno prišlo zaradi zunanjetrgovinskega primanjkljaja, zaradi česar tolar ne more biti več tako precenjen. Nosilci politike očitno menijo, da bi lahko s pospeševanjern razvoja izboljšali konkurenčnost in omogočil' vzdrževanje visokega tečaja tolarja. Tako so leta 1987 razmišljali tudi Japonci, ko je bil njihov jen v primerjavi z dolarjem precenjen. Rešitev so poiskali v robotih, ki so omogočali hitro menjavanje modelov avtomobilov. Pokazalo seje. daje z razvojno politiko težko kompenzirati neusklajeno makroekonomsko politiko, še posebej precenjen tečaj domače valute. Zaradi tega lahko pride do zloma na našem deviznem trgu, ta bo postavil novo tečajno razmerje, ki bo lahko zelo boleče. Hkrati bo namreč prišlo do odliva kapitala in zmanjšanja investicij. Zaradi tega se zavzemam za takšne spremembe v makroekonomski politiki, ki bodo omogočale vodenje ustreznejše tečajne politike, s čimer se bomo izognili globoki krizi, če ne cel,o zlo- .^K ______.n : veyQ 50 enotno kritizirali državo, ker je industrijo, najpomembnejšo ni v"'" Prejš"ja strategija ležala štiri leta, sedaj ni,ne P°vsem aktualna, saj seje okolje spreme-strii v Zm*S*ek ° tem> kakšna naj bo naša indu-dnosti \/P°litika’ Je zat0 razmislek o naši priho-večii/ J mno8'h segmentih postajamo subsistem J sistemov, zlasti nemškega, italijanskega... nol„ln°V,aVSake8a razv°ja so spremembe v teh-d iii 'n'1’, se kaže.i° v proizvodih in njihovi pro-tik'i n ? , k' kažejo, daje bila tehnološka poli-me |*se države v prejšnjih letih neuspešna. Spre-na dr-U V kinologiji se ne dogajajo v shemah PodieUihniVvVni’ ampak v Proizvodih, torej v po rp/ i Drzavne sheme, kakršne koli so že bile, gani^dhjdh sodeč, niso vidne v proizvodih, or- s svetom ima le kapital, Srr,o ga preveč zaprli Plenit^' lU8U'ic treba odnos do tehnologije spre-v Do 8a izboljšati. Dokler bodo državne sheme ko dn|Stl dveh institutov in nosilcev odločitev, tari, .80 ne bo sprememb v ekonomski politiki. tem.,.1,111 naš sjik s svetom je kapital, ki se ni in-niače '\inaliz*rak Storitvene dejavnosti so le do-yea " . tee8a tujega kapitala z izjemo Good-zaprtaeko P°l11en'’ da seje pri nas oblikovala zlasti PrctakanJu kapitala postajajo pomembne n()ma ]eglJe- Naše regijske agencije pa so veči-c Plestižne ustanove posameznih strank. Pri upravljavskih strukturah je mogoče opaziti visoko stopnjo etatizacije, kar se kaže zlasti v nadzornih svetih. Ne strinjam se z oceno, daje menedžment v Sloveniji slab. Brez njega bi naša država veliko težje prestala prehod v letih 1988 do 1992. Slab pa je menedžment države. Zaradi tega mora strategija razvoja industrije dati menedžerjem v podjetjih bistveno večjo moč. Industrijska politika naše države se mora ukvarjati z mikroekonomiko v podjetjih. Država bi morala podjetjem nadomestiti vsaj stroške zvezi z ekologijo. Tega sedaj ne more, ker so vladni resorji tevdalizirani glede na strankarsko in osebno pripadnost. Zaradi tega nimamo pregleda, kako kakšen instrument ekonomske politike deluje. Prodajali smo lasersko opremo in robote Jože Pukl: Pri nas bi morali priti do radikalnega naložbenega ciklusa. Dosedaj je bruto dodana vrednost rasla zlasti na račun zmanjševanja števila zaposlenih. Ker smo izgubili pol delovnih mest, je dodana vrednost za toliko večja. Dodana vrednost torej ni rasla zaradi uvajanja boljših tehnologij. Pred leti smo prodali za 150 milijonov mark laserske opreme na leto, sedaj le za tri milijone. Imeli smo robotizacijo ter računalništvo in to izvažali. Ker pri nas ni bilo naložb v novo tehnologijo, se v strukturi naše ponudbe za izvoz ni nič spremenilo. Sedaj smo priča toku prenosa manj zahtevnih proizvodov z Zahoda na Vzhod. Ta tok seje dotaknil tudi Slovenije, kar je videti iz njenih proizvodov. Tudi nekatera naša podjetja so se vključila v ta tok in vlagajo v države s cenejšo delovno silo. Naložbe, ki prihajajo k nam, so sestavni del tega toka. K nam prihaja kapital tudi zaradi varnosti naložb in tega, da imamo infrastrukturo in nekaj znanja. Čez čas pa bodo ti programi spet šli za cenejšo delovno silo, kar moramo nadomestiti. Do tega bo prišlo, če bomo za razvitimi državami zaostajali za nekaj deset odstotkov, ne pa za dva- do trikrat. Kar 80 odstotkov dodane vrednosti so stroški dela. Za vse drugo ostaja torej le 20 odstotkov. To torej pride v poštev tudi za naložbe. Letna bruto dodana vrednost v naši državi je torej kakšnih 600 do 800 milijonov mark. Da bi lahko bolj napredovali, bi potrebovali dve milijardi. Ker so lastni viri omejeni, ni prostora za povečevanje plač. Državne spodbude so zdaj razdrobljene na dva do tri milijone tolarjev. Teh spodbud so bolj deležni tisti, ki študirajo, kako bi bilo, če bi bilo ... kot denar vidijo v podjetjih. Novi zakon o tehnološki pomoči gospodarstvu daje več možnosti, saj bo na razpolago 2,4 milijarde mark. Problem seveda še ni rešen, saj tega denarja še nikjer ni. Do tega denarja bo država mogoče prišla, če bo uspela dobro prodati državno premoženje. Industrija je konec devetdesetih let angažirala trikrat več raziskovalcev kot sedaj. Brez kapitala naložbeni ciklus ne more kreniti naprej. Reševali so nas menedžerji podjetij, ne države Neven Borak: Kar koli si o industriji mislimo, deluje boljše od zakonodajalca, pravosodja, vojske in policije. Prav zaradi tega Slovenija ni sposobna izdelati in uresničiti industrijske politike. Čeprav Slovenija nima izdelanih državnih interesov, seje zavezala uresničiti pridruži tveni sporazum z EU. Ta ima eno samo zoprno stvar, zahteva odpiranje naše države. Tehnično to pomeni liberalizacijo plačilne bilance, ustanavljanje podjetij tujcev pri nas in naših državljanov v tujini. Sporazum torej omogoča gibljivost kapitala v obe smeri. Raziskovalci so pred časom ugotovili, da so podjetniške spodbude koncentrirane ob meji z Avstrijo in Italijo, v osrednji Sloveniji pa jih ni. To pomeni, da smo odprti zlasti do vplivov, ki k nam prihajajo iz teh dveh držav in Bavarske. To se bo nadaljevalo tako, da bodo naše regije nadomestile regije sosednje Hrvaške. Te se bodo vpele v povezave, poznane že pred prvo Jugoslavijo. Poskus razprave o državnem proračunu za lansko leto, kot razvojno naravnanem proračunu, je doživel pravi fiasko. Ljudje, ki so bili za razvojno naravnan proračun, niso imeli niti možnosti obrazložiti, kaj si z njim predstavljajo. Najti bi morali ravnovesje med razdrobljenimi regionalnimi programi in interesi političnih strank. Voditelji se bodo morali soočiti z realnostjo v EU in izkazati kot ljudje, ki mislijo na prihodnost. Strategije industrijske politike ni težko pripraviti. napisati jo je zelo lahko. Moje izkušnje iz državnega zbora kažejo, daje državna uprava sposobna koncentrirati le denar za najetje strokovnjakov, ki bodo napisali strategijo in poplavo dokumentov na njeni podlagi. (Se nadaljuje) Franček Kavčič Delavci Gradbenega podjetja Ptuj prekinili stavko Blizu 130 delavcev Gradbenega podjetja Ptuj, ki so na začetku februarja začeli stavkati, se ob pomoči Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v podjetju in območne organizacije ZSSS na Ptuju še vedno bori za svoje pravice. Ker so konec minulega tedna dobili plače za januar v višini zajamčene plače, so stavko preki- bilejne nagrade do novembra 1998 ter še nekatere prejemke. Nekaterim delavcem podjetje dolguje celo regres za malico. Delavci pa terjajo tudi, da jim podjetje začne izplačevati normalne plače po kolektivni pogodbi, saj z zajamčenimi ne morejo več normalno preživljati sebe in svojih družin. stavkovnega odbora Marko Toplak orisala potek pogajanj z vodstvom podjetja. “Pogajanja o uresničitvi stavkovnih zahtev doslej niso bila uspešna. Vodstvo podjetja sicer kaže pripravljenost, da bi delavcem izplačali vsaj del tistega, kar jim podjetje dolguje, vendar vse ostaja pri besedah,” je dejal Far-tek. “Delavce so z obljubami ce- •jetju skupaj več kot 25-odstotni 'astniški delež,” je povedal Toplak. da bi podjetje tožili na delovnem J** delavci, ki so solastniki Prav tako -am— S*™* P-dje.ijzamatomman un°s do poslovanja podjetja od- be in druge državne organe, sodno pot se bomo odločili, ko bomo izčrpali vse možnosti za pogajanja in sporazumno rešitev problemov, saj podjetju ne želimo Škodovati in mu nakopati dodatnih problemov in stroškov,” je dejal govarjajo tudi s svojim osebnim premoženjem? “Delavci novega zako-na s'cer natanko ne poznamo, zavedamo pa se, da smo kot solast-n,ki za njegovo usodo odgovorni. Če denarja ne bo, bodo stavko ndaljevali nili do sredine tega tedna, ko naj bi jim vodstvo podjetja izplačalo še stroške prevoza na delo, nadure ter nekatere prejemke. Seveda pa delavci, ki že od lanskega junija prejemajo zajamčene plače, terjajo tudi uresničitev stavkovnih zahtev, saj jim podjetje še vedno dolguje lanski regres za letni dopust, stroške prevoza na delo in z dela za šest mesecev, ju- Dolgotrajna in težka pogajanja Po šestnajstih dneh stavke je stavkovni odbor prejšnji teden v železokrivnici podjetja pripravil tiskovno konferenco. Na njej sta predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije v podjetju in predsednik stavkovnega odbora Anton Fartek ter član lo poskušali pregovoriti, da bi začeli ponovno delati. Delavci so sicer pripravljeni začeti delati, vendar šele, ko bodo dobili denar, saj so praznih obljub že siti.” Po besedah Antona Fartka in Marka Toplaka so delavci stavkali mirno in dostojanstveno. Ker s stavko še niso uspeli doseči spoštovanja delavskih pravic in poplačila terjatev, že razmišljajo o tem, Marko Toplak. Delavci, ki so 49-odstotni lastniki Gradbenega podjetja Ptuj, niso pripravljeni mimo gledati, kaj s6 bo zgodilo s podjetjem. Zato so Že zahtevali sklic izredne skupščin6 podjetja, na kateri se nameravaj0 z vodstvom podjetja pogovoriti tudi o nadaljnjem poslovanju. “Z* sklic izredne skupščine smo zbral' podpise lastnikov, ki imajo v po°' to zahtevamo od uprave jasne odgovore. Ne bomo se pustili izigra-’ sta opozorila Fartek in Toplak. elavci so posebej zaskrbljeni, erJe direktor podjetja Samo Maj-onovič v minulih dneh omenjal možnost stečaja podjetja. “Delav-1 "družbeniki bi morali več ve-e ' o poslovanju podjetja in nje-Us°di. Žal pa je uprava pred avci in družbeniki v preteklosti Anton Fartek: Pogajanja so bila težka in dolgotrajna. skrivala vse. Vse je veljalo za poslovno tajnost,” sta povedala Fartek in Toplak. “Samo to, da sedaj ni več denarja, ni tajna." Kakor sta povedala Fartek in Toplak, so bila pogajanja z vodstvom podjetja o uresničitvi stavkovnih zahtev težka in dolgotrajna. Ko je direktor prišel med stavkajoče in jim spregovoril, je prišlo do manjšega incidenta. Eden od delavcev gaje namreč sunil. Kdo ve, kako bi se stvar razpletla, če direktorju Agonija, ki jo preživljajo delavci, traja že predolgo Nekaj delavcev Gradbenega podjetja Ptuj, ki se že od začetka februarja odločno borijo za svoje pravice, smo povprašali, kako gledajo na razmere v podjetju in kako se preživljajo z zajamčenimi plačami. Metod Horvat, zidar: V podjetju sem že 16 let. Zdi se mi, daje v podjetju iz leta v leta slabše. Vodstvo je stroje in mehanizacijo prodalo, sedaj pa drage gradbene stroje najemamo. V glavnem delamo samo kot podizvajalci. Zato so plače nizke (večina delavcev zasluži od 55.000 do 65.000 tolarjev), ekonomski in socialni položaj delavcev pa slab. Večina delavcev je že izčrpala vse prihranke in zlate rezerve, zato sedaj samo z zajamčeno plačo ne moremo več preživljati sebe in svojih družin. Za golo preživetje si moramo denar sposojati. Ali ni to žalostno? Nekateri delavci so zaradi razmer že povsem na koncu z živci. Tega bi se morali odgovorno zavedati. Ali je to pošteno, da delavec, ki je redno zaposlen in ves mesec pridno dela, ne zasluži toliko, da bi se s svojo plačo lahko preživljal? Jožef Celcer. delavec: V podjetju sem zaposlen 14 let. Rad sem prihajal na delo in rad delam. Vendar pa vsi hodimo delat zaradi tega, da bi se s plačo preživljali. Na žalost pa so sedaj naše plače tako nizke, da se z njimi večina delavcev skoraj ne more več preživljati - vsaj dalj časa ne. Tako ne gre več naprej. Zaradi tega smo delavci čedalje bolj razočarani, razburjeni pa tudi ogorčeni. Mlakar Alojz, stavbni klepar: V podjetju sem dve leti in pol. Zadnjega pol leta so plače v našem podjetju zares tako nizke, da se z njimi ne da več normalno preživljati družine. Sam sem edini hranilec družine, saj žena ni zaposlena, otrok pa je še šoloobvezen. Sicer pa imam čedalje manj upanja, da bo podjetje preživelo sedanjo krizo, ki se že predolgo vleče. Samo to srečo imam, da sem še mlad, saj mladi v gradbeništvu lažje najdejo novo zaposlitev. V veliko težjem položaju pa so starejši. Janko Horvat, železo-krivec: V podjetju delam že 28 let. Podjetje je bilo že večkrat v težavah, v takšni krizi pa še nikoli. Kljub vsemu pa upam, da bo uspelo prebroditi tudi to krizo. Res pa je, daje podjetje zdesetkano. Zaradi nizkih plač so ga zapustili tudi mnogi strokovnjaki. Zaradi tega nam za izgradnjo zahtevnih objektov že primanjkuje kadrov. Posledica pomanjkanja kadrov in kapitala pa je, da dobivamo delo samo še kot podizvajalci, kar ni dobro. Če bi šlo podjetje v stečaj, bi mi bilo hudo, saj sem ga v minulih desetletjih pomagal postaviti na noge. Velika škoda bi bila, če bi vse to, kar smo postavili na noge, propadlo. Na srečo sem po poklicu železokri- vec, kijih danes v gradbeništvu primanjkuje, za'0 bi v primeru stečaja podjetja lažje našel noV° zaposlitev. Jože Palčič, zidar: Tu' kaj delam že 20 let. V p°°' jetju so težave že od začet' ka devetdesetih let. Ag°' nija, ki jo preživljamo lavci, traja že predolg0 Vodilni v podjetju sieef obljubljajo, da bo boljše i" da bomo dobili plačano0' sto, kar smo si zasluži11, vendar je veliko vprašanje, kakšna usoda čaka p°° jetje. Vodstvo podjetja doslej ni bilo sposobno r6 Siti problemov. Vse kaže, da nas delavcev ne č*1 ka nič dobrega. Roman Horvat, zida^ V podjetju delam že 15 k to. Zaradi razmer v p°fl jetju sem si našel služb6 pri drugem delodajalcu-Gradbenem podjetju PtlJj pa nočejo sporazum11 prekiniti delovnega faZ merja in mi dati delo'11 knjižice, čeprav sem 11 podjetje naslovil prošnjo za sporazumno pred6 hanje delovnega razmerja. Ali ni to absurdno? ^ eni strani nam vodilni v podjetju ne dajo plač P kolektivni pogodbi in nam ne izplačajo tiste^1J. kar smo si z delom že zaslužili, po drugi strt1 pa nam preprečujejo, da bi zapustili podjetje 1 se zaposlili drugje. Če bi tu dobil pošteno pla6 ^ ne bi menjal službe, tako pa sem prisiljen, sajs z zajamčeno plačo ob današnji draginji človek11 more normalno preživljati. ^ pravni Svetovalec Piše: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS_ Jubilejne nagrade Ker se v našem podjetju skoraj leto dni prepiramo o jubilejnih nagradah, tudi v Novi Delavski enotnosti so mnenja različna, vam postavljam vprašanje iz naše prakse. Ali pripada delavcu za 20 let skupne delovne dobe jubilejna nagrada po KP za tekstilno in usnjarskoprede-lovalno industrijo? Delavec ima pri sedanjem da delodajalcu le 15 let delovne dobe in ta pravi, '0(iujah Pet *el’ da bi lahko dobil jubilejno nagrado. Ima de- bln°u*Ct*Vna P°g°dba za tekstilne, njega delodajalca, in pri delodajalcih, ki so kapitalsko povezani z večinskim deležem. Delavcem, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki opravljajo tekstilno, oblačilno, usnjarsko in usnjarsko predelovalno dejavnost, pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. S podjetniško kolektivno pogodbo je mogoče jubilejne nagrade urediti ugodneje in drugače, kot to določa splošna kolektivna pogodba in kolektivne pogodbe dejavnosti. Poleg 10-,. 20- in 30-letnega delovnegajubileja je možno uveljaviti tudi jubileje za 15 oz. 25 let delovne dobe. Obstaja pa tudi seveda možnost ohranitve skupne delovne dobe za delovne jubileje. Ker pa v vašem podjetju ni sklenjene podjetniške kolektivne pogodbe, seveda delavcem pripadajo jubilejne nagrade samo za delovne jubileje na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. obl- v, pogoaoazaleKsmne, Dren i ne’ usnJarske, in usnjarsko n„ ei?Valne dejavnosti je bila skle-1 9qk , . 1997 in velja od 24. 1. 199» uporablja pa se od 1. I. ia t alic- Kolektivna pogodba de-Vj 0stl Ureja samo specifične pra-Zat *n obveznosti, ki so značilne Pntv ■ aVn°sti, glede vseh ostalih lja-lc ln obveznosti delavcev pa ve-$ne!111 se uporabljajo določbe Splošne ^ktivne podobe zagospodar- tj er ^ukbvna pogodba dejavno- nafi3°Sredno ne ureja jubilejnih be Sni -16 potrebno uporabiti določ-sPocl °, kolektivne podobe za go-uarske dejavnosti. Ta kolektiv- nupo, nejavnosti. Ta kolektiv-dila 8d35 do 45 let: 1. Marijana Lapuh (SGP Kog rad IGEM Dravograd), ij' Zdenka Pauko (SCT Ljubljana), 3. Amalija Vrhovec (GIZ Gradis Ljub-J na). Moški nad 55 let: L Jernej Čater (PUP in Nivo Celje), 2. Janez ylkeU (GZS ZG IGM), 3. Erih Pečnik (Kograd IGEM) e!®slalom, dolga proga: vi35 let: 1. Domen Kumer (Kograd Gradnje Maribor), 2. Dako e ™an (Vegrad), 3. Emil Zgonc (SCT). Moški od 35 do 45 let: l.Stan-Nošir (Kograd IGEM), 2. Metod Zavodnik (SCT), 3. Janez Miklvc Ingrad IGEM). Moški od 45 do 55 let: 1. Janez Ponikvar (Gradbinec vi, a,n^’ 2- Dušan Gorišek (GIZ Gradis), 3. Janez Markovič (GPG Grošlje) e.v na smučeh: b-i fnxke do 35 let: 1. Janja Otoničar (SCT), 2. Nataša Petre (SCT), 3. Bar-§i/a Pestotnik (PUP in Nivo) . Ženske od 35 do 45 let: 1. Veronika Tr-Ip^1 (Gradbinec Kranj), 2. Marija Potokar (SCT), 3. Meta Zajc (Kograd trw. )• Ženske nad45 let: 1. Marija Renčelj ((VG Biro Maribor), 2. An- (» .. >■ 't < t\Kt nua h J tet. i. IVI.H 11,1 ncnvcij i V v 11 dihi iviarioo ^ nUa Vidrgar (GPG Grosuplje), 3. Elica Juvan (PUP in Nivo). Moški do 3 cf.f; L Erih Pečnik (Kograd IGEM), 2. Mitja Koral (Kograd IGEM), U Mitja Bratina (PUP in Nivo). Moški od 35 do 45 let: L BENEDIKT bj Pn‘k (Zidgrad Idrija), 2. Janez Berčič (SCT), 3. Roman Dolar (Grad- 2 ,Cc Kranj). Moški od 45 do 55 let: 1. Niko Svoljšak (Tehnik Škofja Loka), • jnez Markovič (GPG Grosuplje), 3. Viktor Urankar (Ingrad Celje). 3 Jkinad55 let: L Milan Bahar(SCT), 2. Erih Pečnik (Kograd IGEM). •Oanc Avšič (VGV Drava Ptuj) npni vrstni red ekip: -^CT Ljubljana, 2. Kograd IGEM Dravograd, 3. PUP in Nivo Celje podjetij gradbene dejavnosti. Po besedah sekretarja SDGD Jerneja Jeršana seje po krizi v začetku devetdesetih let letos zbralo rekordno število ekip in posameznikov. Za uspešno organizacijo gredo pohvale domačinom iz Stavbarja IGM, d. d. Hoče. Glavnino del so opravili Jože Pauman, Marjan Prehodni pokal organizatorja naslednjih iger je prevzel Adolf Kočar, predsednik SDGD Tehnik Škofja Loka. kreacijo. Tehnični del tekmovanja je izvrstno organiziral Smučarski klub Branik Maribor. V pohvalo organizatoijem in tekmovalcem moramo povedati, da je tekma minila brez poškodb. Progi za veleslalom sta vzdržali do zadnjega tekmovalca. Na zaključni prireditvi v Hočah je bila taka gneča, da za plesalce razen na mizah in klopeh skoraj nikjer ni bilo prostora. Najbolj vneti so izkoristili tudi to možnost, med njimi moramo poudariti zlasti ekipe, ki so imele največ uspehov. Za uspeh je bilo zaradi posebnega pravilnika bolj pomembno nabirati točke prav v vseh disciplinah in kategorijah, kot zasesti največ prvih mest. Do konca razglasitve rezultatov so zato upali na zmago upali zlasti tekmovalci in tekmovalke iz Dravograda, ki so verjetno osvojili največ kolajn. Na koncu seje izkazalo, da je zmagala številčnejša ekipa iz Ljubljane, verjetno so k temu največ prispevale escetejevke. Po kolektivnem dopustu bo Gorenje zaposlilo nove delavce Po delovnem koledarju so zaposleni v proizvodnih obratih delniške družbe Gorenje ta teden na kolektivnem dopustu. Na delu pa ostajajo vzdrževalci, ki imajo veliko dela zlasti pri opremljanju nove tovarne hladilne tehnike. Gradnja te tovarne seje začela aprila lani, že v marcu pa naj bi stekla proizvodnja hladilnikov in druge opreme za hlajenje, za začetek na dveh montažnih linijah. Ker je na trgu vse več povpraševanja po Gorenjevih aparatih, seje delniška družba odločila povečati proizvodnjo. Da bi to dosegli, pa bodo na novo zaposlili 200 delavcev. Ti delavci bodo dobili delo izključno v proizvodnih obratih. Čeprav bodo novi delavci sprejeti le za določen čas, je možnost, da bo to delo podaljšano. Koliko delavcev bo v podjetju ostalo dalj časa, pa je odvisno od rezultatov pri prodaji in tudi osebnih rezultatov posameznika. H. J. V Premogovniku Velenje skrbijo za varno delo Nadzorni svet Premogovnika Velenje je prejšnji teden obravnaval varnost pri delu. Člani nadzornega sveta so se seznanili z ukrepi za zaščito delavcev pred koncentracijami plinov. Vodstvo podjetja je pri raziskovalni ustanovi Erico naročilo več raziskav, ki naj bi omogočile kar najbolj varno delo rudarjev. Nadzorni vetje ugotovil, da v Premogovniku Velenje obvladujejo nevarnosti, ki bi lahko vplivale na zdravje delavcev. Raven zaščitnih ukrepov je skladna s standardi, nekateri pa jih celo presegajo. V Premogovniku Velenje so v preteklih desetih letih zmanjšali število delovnih nezgod za več kot trikrat. Za trikrat seje zmanjšalo tudi število delavcev, ki jim je komisija priznala invalidnost. Odsotnost z dela zaradi bolezni se zmanjšuje že peto leto in je padla pod šest odstotkov. Zaradi vsega tega je nadzorni svet Premogovnika Velenje ocenil, da podjetje obvladuje problematiko varstva pri delu. Na pobudo ministrstva za gospodarske dejavnosti bo razmere na področju varstva pri delu pregledala še skupina neodvisnih strokovnjakov. Ponujeni odstop predsednika nadzornega sveta so člani zato zavrnili. (SPEM) Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije 1. Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. I. RS, št. 37/96), aneks št. 2 (Ur. I. RS št.50/99) za FEBRUAR 2000 v SIT Zahtevnostna skupina tarifni razred Relativno razmerje Izhodiščna bruto plača I. Enostavna dela 1,00 59.504 II. Manj zahtevna dela 1,12 66.644 III. Srednje zahtevna dela 1,25 74.380 IV. Zahtevna dela 1,45 86.281 V. Bolj zahtevna dela 1,60 95.206 VI. Zelo zahtevna dela 1,90 113.058 VIL Visoko zahtevna dela 2,25 133.884 VIII. Najbolj zaht. dela 2,60 154.710 IX. Izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,10 184.462 Eskalacija 5,5 % (januar 1999) Aneks št. 2 2,0 % (junij 1999) Eskalacija (Ur. I. RS št. 59/99) 2,3 % (avgust 1999) Eskalacija (Ur. I. RS št. 3/00) 2,4 % (januar 2000) Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. L RS, št. 39/99 z dne 25. 5. 1999) 2. Regres za letni dopust za leto 1999 (v skladu z ZMPUPR, Ur. I. RS, št. 39/99) - najmanj 102.000 SIT - največ (70 % pov. plače v RS) 136.709 SIT 3. Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano FEBRUAR 2000 18.437 SIT - dnevnice - cela 3.500 SIT - polovična 1.750 SIT - znižana 1.218 SIT - kilometrina (od 19. 2. 2000) 40,92 SIT 4. Nekateri drugi prejemki Dodatek iz 10. čl. ZMPUPR (Ur I. RS, št. 86, z dne 22. 10. 1999) 435 SIT Jubilejne nagrade: Po KPD za skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, aneks št. 2 (Ur. I. RS, št. 50/99) -za 10 let 59.504 SIT - za 20 let 89.256 SIT -za 30 let 119.008 SIT Odpravnina ob upokojitvi: 446.091 SIT ali" Solidarnostne pomoči: - smrt delavca 297.394 SIT ali* - ostalo 148.697 SIT ali* - daljša bolezen - nadomestilo za ločeno življenje dogovor delodajalec in sindiku 59.479 SIT ali 5. Drugo - minimalna plača (Ur. I. RS, št.3/2000) 74.262 SO - zajamčena plača od 1. 1. 2000 (Ur. I. RS, št.3/2000) 40.941 SP - povprečna mesečna bruto plača za DECEMBER 1999 na zaposlenega v RS 195.299 S P - povprečna mesečna bruto plača za OKTOBER-DECEMBER 99 na zaposlenega v RS 184.373 SO - začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (Ur. I. RS, št.3/200® - bruto 148.697 SP - neto 94.951 SP - povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih DECEMBER 99 - DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 1162.075 S P - D K/29 Proizvodnja strojev in naprav 149.770 SP - DL/30, 31,32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme 171.424 Sl - DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil 163.469 SP Pojasnila: 1. IZHODIŠČNE PLAČE: , Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99 z dne 28. 6. 1999), količnik povišanja plač (Or-RS, št.3/2000) Vir: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. I. RS, št. 37/96), ane" št. 2; Zakon 2. REGRES ZA LETNI DOPUST: Vir: Zakon o minimalni plači, načinu usklajevanja plač in o regresu za letni » pust v obdobju 1999-2001 (Ur. I. RS, št. 39/99). 3. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM: - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na zaposleneg81 RS v preteklih treh mesecih; - DNEVNICE: določene z uredbo; - KILOMETRINA: 30 % cene super bencina (98 okt.). Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, P j pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 72/93, * 94, 62/94, 7/95, 5/98), KPD. 4. IZRAČUN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV: JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99): - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI": osnova so tri povprečne bruto plače v ir podarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne bruto plače delavca, če jL‘ ugodneje za delavca; ; - SOLIDARNOSTNE POMOČI*: najmanj ena povprečna bruto plača delavcev f delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v gospodarstvu za pretekle tri mese? če je to ugodneje za delavca; « - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE*: najmanj 40 % povprečne p'3; delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mesec če je to ugodneje za delavca; Vir: KPD, SKP. Opomba: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemke* . delovnega razmerja (Ur. I. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določanje vi$L prejemkov pod 2,3 oz. 4. Sprememba osnove je bila objavljena v Ur. 1. RS, št. 3/20^ Oskar Ko sekretar za ekonomske in finančne zade pravni naSveti ^hodiščna in osnovna plača, P'ača, minimalna in zajamčena plača (3) ^adaljevanje iz prejšnje številke minimalne plače so upravičeni tur P Pravniki in zaposleni, ki prejemajo pk n:,na. Podlagi zakona o zajamčenih osel v dohodkih. Minimalna plača se pc da|CUJe enak° izhodiščne plače, dc no pa še v primem dosežene rasti brut k„'?lace8a proizvoda v preteklem letu i " v Preteklem letu ni dosegla 58 oc k , v°.v Povprečne plače zaposlenih p iav livnih pogodbah v predelovalnih dt v -nost'h. Način usklajevanja je določe ^ citiranem zakonu, i-i “‘.dnmčeno plačo ureja zakon o za 48/9mn'h osebnih dohodkih (Ur. 1. Ri nvil ° ' ^aradi novejšega pojma mini i:. I1cvPlače se za zaposlene ne uporab z ,Vec znesek zajamčene plače iz teg šal a a3 (za mesec januar 2000 je zna l)'94l tolarjev), pač pa se iz teg e^°na še uporabljajo določila o izra niase olač v nrimern nesni ventnn skih lIVUV iiicseune rasu torp'Str<)^k°v- Izplačilo zajamče , c.l ne pomeni izplačila najni/j laKa (sedaj minimalne plače) v •nas6111’temveč *e znižanje dc nj- j^a deset odstotkov glede i Kadar armij^jramo izvajanje 110 hip V'*''no izhodiščnih plai jetnitv aru8°tav! snlat0 kolektivne pogod žjih "e8a aktn. Če deloda n0Vn azj'ed°v nima zased Nova Delavska enotnost W>! GESI^A NAGRADNE KRIŽANKE št. 9 (2. 3. 2000): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreŽit61 pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slo^L nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada .............................................................. tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. UpoŠtev bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 13. marca 2000. ^................................................................. Pravilna rešitev gesel iz 7. letošnje številke Nove Delavske enotno*1* 1. RIM ITALIJA. 2. PARLAMENT. 3. KOLOSEJ, 4. PANTEON. Nagrado 5lP 3:................................................................ tolarjev prejme Fani Zuodar, Pivška 2, 6230 Postojna.