Poštnina plačana ▼ gotovini CENA 30 DIN ® URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XIV V LJUBLJANI, dne 12. septembra 1957 Številka 33 VSEBINA: Odloki ljudskih odborov: 176. Družbeni plan okraja Ptuj za leto 1957. 177. Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi okrajnega gasilskega sklada v okraju Kranj. 178. Odlok o gradbenih okoliSih v občini Črna na Koro6kei* v okraju Maribor. Odloki ljudskih odborov 1?6. Pi> 16. členu in 2. točki 64-, člena zaikona o okrajnih iljiud&kiih oriih (Uradni List LHS, št. 19-89/32) je okrajni Ijndski odbor Ptuj na sejah okrajnega zbora in seja,h zbora proizvajalcev dne 9. marca 193? sprejel druižibemi plan okraja Ptuj za leto 1937 in 31. maja 1957 spremembe in dopolnitve družbenega plana Okraja Ptuj za leto 195? tu kos da se prečiščeno besedilo družbenega plana glasi: DRUŽBENI PLAN okraja Ptuj za leto 1957 Prvi del GLAVNE NALOGE IN SMOTRI GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1957 Leto 195? nastopa kot prvo leto novega perspektivnega plana. Za radi tega je treba v okviru koukret-nik lokailmlh možnosti zagotoviti tako strukiuro proizvodnje in strukturo potrošnje, ki bo uspešneje dopolnjevala _in pospeševala ustvarjanje potrebnih materialnih pogojev za čini hitrejše uresničenje ekonomskih in političnih ciljev, ki jih poslavlja zvezni družbena plan za leto 1957. V letu 1957 jo treiba nadaljevati proces stabilizacije gospodarsva, ki je pogoj za hitrejša in skladnejši SOspodureki razvoj. Zato je treba vse lokalne možnosti usmeriti in mobilizirati: — za povečanje osebne porabe in življenjskega standarda, predvsem delavcev in uslužbencev; — za povečanje proizvodnje sredstev za porabo ^Wti v kmetijstvu in obrtništvu; — za racionalno in ekonomično uporabo proračunskih in investicijskih sredstev in v take funkcio-Palne namene, ki imajo najflioljši učinek za dvig življenjskega standarda; — za uvajanje stimulativnih oblik nagrajevanja v cilju povečanja proizvodnosti dela. . 1. poglavje Skupni družbeni proizvod Ugodnejši objektivui pogoji omogočajo, da se bo gospodarska aktivnost v letu 1957 povečala. Močnejša gospodarska aktivnost bo učinkoviti pogoj za nadaljnje realno povečanje skupnega družbenega proizvoda, ki se bo, izražen v povpreuih cenah iz leta 1956, gibal takole: 1957 1055 1956 1957 1956 Družbeni proizvod skupaj v tisočih din 7,190.411 7,606.413 8,391.679 Družbeni proizvod na 1 prebivalca v din 81.200 85.200 90.500 — oziroma v indeksih takole: 1957 1955 1056 1957 1954 Družbeni proizvod skupaj 100 106 116 110 Družbeni proizvod na 1 prebivalca 100 104 114 109 Tako gibanje družbenega proizvoda je posledica razvoja proizvodnje na glavnih gospodarskih področ-jih. Računa se, da se bo v letu 1957 znatneje povečala proizvodnja v industriji in rudarstvu, kmetijstvu in obrti. Družbeni proizvod na enega prebivalca je nekoliko višji, če se prišteje še delavnost JŽ in storitve PTT, ki v skupnem družbenem proizvodu niso vsebovane. 2. poglaTje Industrija 1 Imd'ustrijfc.ka proizvodnja se bo y letu 1957 povečala za 7 %, število zaposlenih pa za 6 %. Na njen razvoj bodo zlasti vpliv alle: — dograjene oz. povečane kapacitete v proizvodnji premoga, ikovinstki predelovani stroki in rekonstrukcija v tekstilni industriju; — popoLnejiše izkoriščanje kapacitet v vseh industrijskih strokah zaradi nekoliko ugodnejše preskrbe z električno energijo, kot v prejšnjem letu; — večje povpraševanje po blagu, predvsem po predmetih široke potrošnje. 2 V skladu s pogoji, k« bodo odločilno vplivali na razvoj proizvodnje, se lahko pričakuje, da se bo proizvodnja posameznih skl«pin proizvodov povečala takole: Skupina Enota 1956 Indeks Indeks protz viniov mere 1957 57:55 57:56 Proizvodnja premoga črni t 11.599 18.000 588 155 rjavi t 3.328 4.000 241 120 Metalurgija barvastih glinica t 37.861 40.000 118 106 kovin afkuminij t 10.960 14.000 133 101 Kovinska predelovalna industrija razni izdelki t 10 50 — 500 Joidustrija gradbenega zidaki 000 5.038 5.100 114 101 materiala strešniki kom. 1.700 1.700 113 100 Leso« industrij« strojila Ft 1.664 1.500 101 91 Tekstilna industrija volnene tkanine 000 550 " 510 90 93 bombažne tkanine m2 606 750 12« 123 konfekcija perila in2 594 700 77 11« konfekcija oblači! m2 178 250 208 140 Živilska industrija predelava sadja t 97 100 166 105 * močne alkoholne pijače hi 472 300 16 64 naravno žganje M 1.365 1.400 223 103 umetno žganje hi 1.600 1.500 113 94 mlevski izdelki t 7.000 7.000 100 100 surovo maslo t 85 90 183 106 sir t 95 80 140 135 kazein t 52 55 250 . 106 jedilno olje t 84 88 104 104 Grafična industrija obrazci tiskovine t 40 45 — 112 Proizvodnja premoga iz leta v leto narašča. V letu 195" bo dosegla 22.000 ton. Najhitrejši je razvoj proizvodnje črnega premoga, ki bo v letu 1957 znašal 155 % v primeri s prejšnjim letom. Tak razvoj je posledica dodatnih investicij, ki jih vlaga premogovnik vsak leto. Deloma vpliva na hiter razvoj proizvodnje tudi pripojitev rudniškega obrata v Hrastovcu. Raven proizvodnje bo mogoče že letos, zlasti pa v naslednjih letih še preseči z dopolnitvijo mehanizacije in z doslednejšo uvedbo nagrajevanja po učinku dela. Proizvodnja rjavega premoga se bo v letu 1957 povečala v primerjavi z letom 1955 za dvakrat. Podjetju bo treba zagotoviti vsaj 1 milijon investicijskih sredstev za nova odpiralna dela in zadostno število strokovnega kadra, ki bo sposoben izboljšati organizacijo dela in s tem posredno povečati storilnost dela. Kovinska predelovalna industrija bo v letu 1957 uvedla serijski način proizvodnje. Glavna delavnost bo izdelava okovja. Pred dovršit vi jo so ludi kapacitete hibrata galvanizacije. Z razširitvijo proizvodnih kapacitet bo industrija kovinskih izdelkov povečala proizvodnjo in družbeni proizvod petkrat v primerjavi z letom 1956. Podjetje se bo lahko v kooperaciji 1 a v toka ros e rij o in delavnico JZ gospodarsko dovolj ojačalo in našlo odkup svojim izdelkom, če bo po" skrbelo za primerno kvaliteto in nekoliko večjo iz" biro. V letu 1957 bo treba podjetju zagotoviti vsaj 10 milijonov iuvasticijskega kredita za dograditev obratnih prostorov in dopolnitev strojne opreme. Proizvodnja glinice iu aluminija bo v prvih mesecih leta 1957 oviralo pomanjkanje električne energije. Zaradi tega Tovarna glinice iu aluminija ne bo mogla polno izkoristiti dokončanih kapacitet. To b° podražilo proizvodne stroške na enoto proizvoda b1 zmanjšalo finančni rezultat. Ker je podjetje ščl6 drugo leto v redni proizvodnji, a brez lastne krivd« ne more koristiti polnih kapacitet, je gospodarsko upravičeno, da se mu v letu 1957 še dovoli ustrez*1« olajšava pri amortizaciji in obrestih od osnovnih sredstev, V podjetju je treba ustanoviti organizacij" sko-analitoki oddelek, ki bo proučeval organizacij0 in proizvodiKiöt delu po posaimezaili fazah teluuološke-tfa procesa proiizvodmje. V iinduötriji gradibouoga materiaila bo obseg proizvodnjo isd, kaikor prejštuje leto. Povećanja ni mogoče pričakovati brez novih investicij aa razširitev krožne peči in sušilnice, k pomenita ozko grlo v obeh opekarnah. Opekarnam je treba omogočiti potreben garancijski znesek in sredstva za lastno udeležbo, ki jiih bosta potrebovali pri udeležbi na natečaju iz splošnega investicijskega sklada. Zato. je trefca pripraviti investicijske programe, v katerih se naj predvidi proizvodnja takih izdelkov, ki jih sodobno gradbeništvo potrebuje in išče. Proizvodnja strojil bo v letu 1057 enaka dosedanjemu dveletnemu povprečnemu obsegu. Tak obseg proizvodnje ustreza stanju tehničnih kapacitet, opreme in preskrbe surovin. Obseg proizvodili je je v veliki meri odvisen od krajšega ali daljšega remonta. Zaradi tega ga je treba dobro, organizirati in pospešiti. Tekstilna industrija bo v letu 1037 deloma spremenila strukturo izdelkov. Ta sprememba bo odločilno vplivala na obseg proizvodnje, ki bo v posameznih strokah različen. Obseg proizvodnje volnenih tkanin bo za 9 % manjši v primeri s prejšnjim letom. Na tak razvoj vpliva struktura razpoložljivih surovin in prehod na izdelavo težjih in kvalitetnejših tkanin. Ob manjšem fizičnem obsegu proizvodnje in povečani kvaliteti volnenih tkanin bosta družbeni proizvod in narodni dohodek ostala na enaki ravni. Proizvodnja bombažnih tkanin bo večja za 23%. Tak razvoj bo dosežen s popolnejšim koriščenjem kapacitet, ker je preskrba bombažnih surovin ugodnejša kakor surovin 'u proizvodnjo volnenega blaga. Zakasnela proizvodnja v letu 1036 je povzročila, da «o se na koncu leta znatno povečale zaloge gotovih izdelkov. Zaradi tega bo morala tovarna poleg količine skrbeti predvsem za kvaliteto tkanin, ker bo le na ta način mogoče slediti močni konkurenci modernejše in cenejše bombažne veleindustrije. V letu '537 bo treba podjetju omogočiti nabavo snovalnega stroja. Tovarna perila bo deloma preusmerila proizvodnjo. Povečala bo konfekcijo oblačil in konfekcijo Perila iz kvalitetnejših surovin, medtem ko bo konfekcijo perila iz slabših tkanin nekoliko omejila. V letu 1957 bo treba proučiti možnosti nadaljnjega razvoja podjetja, kar bo v sedanjih tesnih prostorih ■n z iztrošeno opremo težko izboljšati organizacijo in Proizvodnost dela, ki sta osnovna pogoja za nadaljnji razvoj in konkurenco z drugimi tovrstnimi podjetji. Živilska industrija ima v lokalni surovinski bazi najboljše pogoje razvoja in zagotovljeno perspektivo. Potrebno jo bo le pravilno usmeriti in izdelati perspektivni načrt. Obstoječe kapacitete, razen mlekarne ne bodo sposobne slediti družbeno-ekonomskim potrebam. Zaradi tega je treba pričeti že v tem letu s študijem smotrne rekonstrukcije in preusmeritve Proizvodnje v predelavo določenih kmetijskih pro-‘'"vodov, ki bodo za kmetijstvo in drugo gospodarstvo ' nadaljnjem razvoju najbolj odločilnega pomena. Industrijska proizvodnja bo lahko uspešno iz-Vršila postavljeno nalogo. Zato je poleg uresničitve vseh predpostavk potrebno tudi najracionnlneje porabljati sredstva za samostojno razpolaganje in amortizacijo, ki je znaten vir za nadomestitev in re-konstrukcjo osnovnih sredstev. Vzdrževanje osnovnih sredstev v breme materialnih stroškov bo predvsem podjetjem z bolj iztrošenimi osnovnimi sredstvi omogočilo vzdrževanje 'kapacitet na isti ravni. 3. poglavje Kmetijstvo 1 Ob upoštevanju normalnih vremenskih razmer ter organizacijsko tehničnih in ekonomskih ukrepov računamo, da se bo kmetijska proizvodnja v letu 1937 povečala za 17 %, in sicer na socialističnem sektorju za 30 %, a na zasebnem sektorju za 15 % v primeri z letom 1056. Povečanje je navidezno visoko, toda v primeri z letom 1055, za katerega je značilna povprečna letina, znaša to povečanje le 5 %. Predvsem se računa, da se bo povečala poljedelska proizvodnja ter proizvodnja grozdja in sadja, ki sta bili v letu 1936 za 33 % nižji od normalne letine. Na kmetijskih gospodarstvih se ho skupna vrednost proizvodnje povečala tudi na račun eksploatacije gozdov, ki so jih prevzela v upravljanje. Za povečanje proizvodnje je treba podvzeti obsežnejše kmeti jsko-tehnične ukrepe. Organizacijo kmetijsko pospeševalnih ukrepov bodo usmerjale kmetijsko prozvajalne poslovne zveze preko kmetijskih zadrug, v katere je včlanjena večina zasebnih kmečkih proizvajalcev. Kmetijsika gospodarstva družbenega 'sektorja izdelajo lastne ureditvene in proizvodne načrte, v katerih določijo in upoštevajo ustrezne kmetijsko tehnične ukrepe. V poljedelstvu moramo povečati uporabo zdravega sortnega in čistega semena. Zato je treba razširiti število pridelovalcev sortnega semena, pri ocenjevanju pa je uporabljati posebne kriterije za seme, ki je namenjeno javnemu blagovnemu prometu in posebne kriterije za seme, ki še lahko pod trenutnimi razmerami ustreza setvi na lokalnem področju. Kmetijske zadruge naj nabavijo za svoj okoliš zadostno število čistilnih strojev za čiščenje ozimnih žit, tako da s« jih bo vsak proizvajalec lahko poslužiti pred jesensko setvijo. Podjetja, ki se bavijo s preskrbo reprodukcijskega materiala, naj pravočasno preskrbe dovolj semena. Pri ocenjevanju semen, zlasti pa pri nabavah semenskega blaga je treba postopoma uvajati take prijeme, ki bodo odločilno vplival na preusmeritev setve manjvrednih kultur za setev visokovrednih kultur. Pravočasno zatiranje bolezni škodljivcev bo povečalo produktivnost poljedelskih površin. Zaradi tega je treba varstvo rastlin v celoti organizirati. Kmetijska inšpekcija in občinski ljudski odbori morajo skrbeti, da se uveljavijo vsi tozadevni predpisi. Smotrno je, da se v tem letu organizira tudi akcija za uničevanje njivskega plevela, ki lahko znatno prispeva k večji produktivnosti. Uporabo umetnih gnojil, ki je v lanskem letu nazadovala, je treba dvigniti na primemo višino. V tem prizadevanju je treba v najvefji meri izkoristiti razpoložljive kredite, s katerimi bodo razpolagale zaraix> umetnili gnojil. Zaradj tega naj ikmetijelke zadruge organizirajo in evojemm otkolišu ipredkrbc analizo zemlje. Živinorejstka proizvodnja že ima razmeroma dobro osnovo za nadaljnji razvoj. Zaradi tega je treba ob tesnem sodeiovanjm s strokovnimi ustanovami v tem letu prvenstveno osredotočiti vse pospeševalne ukrepe l^ izboljšanjiu kalkovost proizvodov. Vse delo je treba osredotočiti ik izboljšan jiu krmsike osnove in pravilnej-šeunu krmiljeni jiu. Selekcijska služba i-n Veterinarski zavod naj razširita mrežo umetnega osemenjevanja, da bo ma razpolago čimveč izbranega plemenskega materiala iz domačo vzreje. Potrebno bo vpeljati plemenske sejme tudi na Dravskem polju in v Halozah, kjer je število priznane plemenske živine še razmeroma zelo majhno. Sedanji pašniki nekaterih vaških skupnosti ne pomenijo prave vrednosti za prehrano živine. Zaradi tega bi bilo smotrno, da kmeti jelko proizvajalne zveze v letu 1937 prouče intenzivnejšo obliko izkoriščanja teh površin. Vinogradniško in sadjarsko proizvodnjo lahko povečamo in dvignemo na primernejšo višino tudi ob sedanjem stanju nasadov, čc vso delavnost osredotočimo k doslednemu zatiranju bolezni in škodljivcev, k pravočasnemu iu skladnemu gnojenju. Zlasti je treba razširiti tudi v vinogradništvu uporabo umetnih gnojili in zeleno gnojenje. V lotu 1937 je treba zaključiti delo na rajoniza-ciji vinogradov in pristopiti k rajonizaciji sadjarskih površin, ter obnovi nasadov zlasti sadovnjakov, kjer so pogoji znatno ugodnejši. 3 Predvideno naloge bo mogoče izvršiti le s smiselno uporabo vseh razpoložljvih sredstev, ki bodo v letu 1937 (na razpolago kmetijstvu. Za razvoj kmetijske proizvodnjo so predvidena v letu 1937 večja finančna sredstva kot doslej. Iz splošnega investicijskega sklada je oetalo prejšnje leto neporabljenih 74,7 milijona din. Priliv novih sredstev pa bo predvidoma znašal 46,3 milijone din, tako da bo iz tega vira na razpolago skupaj 121 milijonov dinarjev. Lz republiških sredstev, ki se prenesejo iz leta 11936 bo na razpolago skupno 1,7 milijona dinarjev. Sredstva okrajnega investicijskega sklada, ki so namenjena za investicije v kmetijstvu, bodo znašala 34,9 milijona dinarjev ali 30% več v primeri s porabljenimi sredstvi v letu 1936. V občinskih investicijskih skladih je ostalo iz leta 1936 neuporabljenih 71 milijonov dinarjev, novi priliv pa bo znašal predvidoma 49 milijonov, tako da bo na razpolago skupaj 100 milijonov dinarjev. Po odbitku vseh omejitev in dela, ki se sme uporabiti za proračun in negospodarske investicije, bo v občinskih investicijskih skladih ostalo za investicije v gospodarstvu še 82 milijonov dinarjev. Od te vsote bodo občine predvidoma uporabile eno tetjino ali 28 milijonov dinarjev za investicije v kmetijstvu, ostanek sredstev pa za investicije na drugih gospodarskih področjih. V okrajnem skladu za pospeševanje kmetijsike proizvodnjo bo v letu 1937 na razpolago 31 milijonov dinarjev ali enak znesek kakor prejšnje leto. Način črpanja in uporaba sredstev okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva bo določena e posebnim programom. V investicijskih skladih kmetijskih organizacij bo na razpolago v letu 1957 48 milijonov din ali 12 % več v primeri z letom 1936. Razpoložljiva sredstva amortizacijskih skladov kmetijskih organizacij pa bodo znašala 66 milijonov din atu 13 % več v primeri z (uporabljenimi sredstvi prejšnjega leta. Iz vseh virov bo v letu 1937 na razpolago za razvoj kmetijske proizvodnje 328,9 milijona dinarjev, v kar niso všteta sredstva, ki jih bodo uporabili zasebni kmečki proizvajalci bodisi iz lastnih sredstev ali pa v obliki kredita za reprodukcijski material. S pravočasno izvedbo nakazanih organizacijsko-teihničnih ulkrepov iu smotrno, racionalno u]>orubo razpoložljivih sredstev, je mogoče ne samo doseči, temveč colo preseči predvideni obseg kmetijsike proizvodnje. 4. poglavje Gozdarstvo 1 Gozdovi zavzemajo v okrajm 30% kupne površine in so važen sesavni del gospodarstva. Neposredno gospodarjenje v gozdovih SLR se izvaja v treh oblikah. Z ustanovitvijo okrajnega gozdarskega zavoda »Dravinja« in z dodelitvijo gozdov SLP kmetijskim gospodarstvom se je reorganiziralo tudi gospodarjenje in koriščenje gozdov. V letu 1937 so vsi gozdovi SLP v izmeri 6869 ha prepušemi v koriščenje temle organizacijam: 1. Okrajni zavod »Dravinja« ca* 3403ha. 2. Kmetijisika gospodarstva ca 3036 ha. 3. Vaške skupnosti 398ha. Zasebni sektor poseduje skupino 20.702 ha. Glavni smotri letošnje politike v gozdarstvu se morajo odražati v naporih za uravnovešenje poseka s prirast-kom in v povečanju razmeroma majhne proizvodnje gozdov. 2 V gozdovih splošnega ljudskega premoženja je posek že uravnovešen s prirastkom, medtem ko je obseg sečnje v zasebnih gozdovih še vedno po oceni za 33 % večji od prirastka. Neravnovesje med posekom in prirastkom bo treba iz leta v leto zmanjševati. Zaradi volike razdrobljenosti teh gozdov in njihovega slabega stanja ho mogoče doseči ravnovesje med sečnjo in prirastkom le s postopnim zmanjševanjem poseka ob istočasnem utrjevanju smotrnega gospodarjenja z gozdovi po načelih, ki veljajo za gospodarjenje v večjih gozdnih površinah. Te smotre bodo najuspešneje lahko izvajale kmetijske zadružne organizacije na čelu z Gozdarsko poslovno zvezo. 3 V letu 1957 bo skupni posek znašal 71.200 m3, kar je enako lanskoletni posekani količini. I’o posameznih sektorjih lastništva pa bo sečnja v letu 1957 tale: 1957 m* 1956 »Dravinja« 8.900 110 Kmetijska gospodarstva (in druga*SLP) 5.800 132 Nedržavni sektor 56.500 98,5 Okrajni gozdarski zavod »Dravinja« lx> posekal za 10 % večjo količino, kakor je znašala sečnja na približno isti površini v letu llßh, ko jo je izvajalo gozdno in le,smo gospodarevo »Silva«. V količino 8900 kub. metrov je vštet tudi zaostanek sečnje iz prejšnjega leta, ki bo izvršena v tem letu poleg redne Sečnje. Poleg tega se računa, da bo v teku leta potrebno na skupni površini, s katero gospodari »Dravinja«, izvršiti okrog 1000 m3 izredne sečnje iz varstvenih razlogov. V drugih gozdovih splošnega ljudskega premoženja, ki so v posesti kmetijskih gospodarstev in vaških skupnosti, bo znašala v letu 1957 sečnja 3800 m3 ali 52 % več v primeri s prejšnjim letom. Dobrih 30% povišanja je posledica povečanih površin z bogatim sečiščem na Ravnem polju, ki bodo dodeljene v 1. 1957 Kmetijskemu gospodarstvu Kidričevo. V zasebnem sektorju se bo sečnja v letu 1957 zmanjšala za 1,5 % v primeri z letom 1956. Tak obseg sečnje je v skladu s prizadevanjem po uravnoveše-njiu s prirastkom. . 4 Koristniki gozdov in izvrševalci sečnje morajo pri izdelavi sortimentov pazTiti na primerno racionalnost in pri tem zagotoviti tiste količine reprodukcijskega lesa, predvsem jamskega lesa in celuloze, ki jo določa za posamezne sektorje republiški družbeni plan. ' Gozdarska poslovna zveza bo organizirala odkup lesa iz nedržavnega sektorja in skrbela, da se ho čimveč iglavcev, ki jih zasebna kmečKa gospodarstva uporabljajo za kurivo, zamenjalo za premog. V prometu z lesom je' paziti, da bo izostal vsak nepotreben prevoz iz kraja v kraj, istočasno pa omogočiti domačim žagarskim kapacitetam potrebno surovino. 5 Za redno vzdrževanje gozdov bo v letu 1957 na razpolago 22,5 milijonov dinarjev ali dvakrat več v Primeri s porabljenimi sredstvi v letu 1956. Na posameznih sektorjih bodo za redno vzdrže-Vanje gozdov (pogozdovanja, izpopolnitve, čiščenje in vzdrževanje gozdnih komunikacij) na razpolago ‘ale sredstva: Gozdovi splošnega ljudskega premoženja t*! tega: v tisočih din a) »Dravinja 5,538 b) Kmetijska gospodarstva 3,000 ^zdovi zasebnega sektorja 13,978 Skupaj 22,516 Pri izvajanju gozdnih gojitvenih del in vzdrževanju gozdnih komunikacij imajo prednost nedokončani objekti po posameznih okoliših in občinah, ki jih je že predvideval Oktajni ozliroma Občinski družbeni plan za leto 1956. Za nove gradnje bo v L 1957 na razpolago skupno 22,7 milijonov dinarjev. Od tega . oopade za nove gradnje in velika popravila gozdnih komunikacij 13,7 milijonov dinarjev in za nove gradnje gozdarskih stavb 9 milijonov dinarjev. Po posamezni]] sektorjih bodo na razpolago za nove gradnje in velika popravila gozdnih komiumilkacij tale sredstva: 1. v gozdovih splošnega ljud. premoženja: a) »Dravinja« 5.300 b) Kmetijska gospodarstva 4.400 2. v gozdovih nedržavnega sektorja (Dolane) 4.000 Skupaj 13.700 Znesek 9 milijonov dinarjev bo uporabila okrajna gozdarska uprava za gradnjo novega revirnega poslopja v Lešju in Vidmu. Zaradi nadaljnjega in čim smotrnejšega izvajanja investicij je treba v letu 1957 izdelati perspektivni program novih gradenj gozdnih komunikacij in gozdarskih zgradb. 5. poglavje Gradbeništvo 1 Obseg gradbenih del bo v letu 1957 za 5 % večji v primeri z letom 1956. Na tak razvoj vpliva obseg investicijskih sredstev, ki bodo za 11 % večja v primeri s prejšnjim letom. Povečanje obsega gradbenih del bo doseženo z enakomernejšo dinamiko pri izgradnji objektov, ker bodo v letu 1957 investitorji že v začetku leta razpolagali s finančnimi sredstvi, ki so ostala neizkoriščena v letu 1956. Boljša pripravljenost na investiranje v letu 1937 l)o vplivala na večjo produktivnost izvajalcev gradbenih del. 2 Večja sredstva kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš bodo zagotovila občinam tudi možnost komunalne izgraditve, ki je v zvezi z zidanjem stanovanjskih hiš. V letu 1957 je treba odpraviti pomanjkljivosti, ki so v prejšnjih letih povzročale visoke stroške in nekvalitetne storive.' Za izvršitev te naloge bo potrebno: — da se gradbena dela predajo samo na licitaciji; — da se gradbena dela izvajajo izključno na podlagi detajlne tehnične dokumentacije, in — da se izboljša mehanizacija in organizacija dela. Gradbena podjetja im gradbena obrt morajo skupaj z občinskim iljiudskiirm odbori skrbeti za dotok vajenskega kadra, predvsem gradbeno-obrtne el/roke. Zaradi boljše im hitrejše izvedbe obrtniških storitev je treba, da se razširijo oziroma ustnmovijo dodatne gradbemo obrtnišlke strdke, zlasti inštalaterska in kleparska. Razširitev kapacitet gradbeno obrtnih ' strok bo iz leta v teto nujnejša, ker se bodo potrebe in sredstva, ki bodo na razpolago za stanovanjsko in kommn&Lno izgraditev, stalno večala. Izdelavo projektov je treba izboljšati im pospešiti. Projektantske organizacije naj se izogibajo vseh dragih konstrukcij im izvedb in naj že pri izdelavi projektov vplivajo na čim cenejšo zgraditev, predvsem stanovanjskih hiš. V izdelavo naj sprejemajo le projekte za take objekte, za katere ima investitor že prej odobreni investicijski program. Na ta način bo dosežena večja racionalnost in ekonomičnost projektiranja» 6. poglavje Promet 1 Delavnost te gospodarske panoge je mnogo obsežnejša, kakor se to odraža v odnosih okrajnega družbenega plama. Prometna delavnost se deli na samostojne panoge železniškega transporta, estnega in poštnega prometa. Spečifičnost storitev, ki jih opravlja posamezna gospodarska panoga, zahteva enotno in osredotočeno odrejanje proporcev. Zaradi tega sta železniški promet in pošta, telegraf in telefon vključena v republiškem družbenem planu. Družbeni plan okraja vsebuje v svoji temeljni delitvi družbenega proizvoda in narodnega dohodka le vrednost dela namembnega podjetja za popravljanje voz JZ. 2 Obseg proizvodnje in storitev podjetja za popravilo voz 'bo v 1. 1957 predvidoma nekoliko manjši v primeri s prejšnjimi leti. Tak razvoj je odvisen od splošnega stanja v železniškem transportnem podjetju in od odmaknjenosti tega podjetja od glavnih prometnih žil. Proučiti bo treba perspektivo nadaljnjega razvoja in možnosti sodelovanja z drugimi podjetji kovinske stroke. 3 Cestni promet opravljajo v okraju posamezna podjetja im ustanove kot postransko delavnost z lastnimi prevoznimi sredstvi. Službo javnega avtobusnega prometa opravlja poslovalnica avtobusnega prometa Maribor. V letn 1957 bo občinski ljudski odbor Ptuj z lastnim avtobusom organiziral stailmi avtobusni promet tudi na progi Ptuj—Kidričevo—Sikole. Mreža avtobusnih prog še vedno ne ustreza vsem potrebam. Predvsem je avtobusni promet premalo razvit v Slovenskih goricah. Zaradi tega bo treba v letu 1957 rešiti vprašanje rednih in stalnih prog predvsem na tem območju okraja. To pomanjkljivost je odpraviti na ta način, da bo avtobusna poslovalnica Maribor povečala število avtobuosv, ali pa z ustanovitvijo domačega podjetja za avtobusni promet. 7. poglavje Trgovina, gostinstvo in turizem 1 Povečana gospodarska aktivnost, predvsem povečanje materialne proizvodnje na glavnih gospodarskih področjih in povečanje kupne moči prebivalstva bo odločilno vplivalo tudi na divig blagovnega prometa v trgovini, predvsem v trgovini na drobno. Blagovni promet v trgovini se razvija takole: 1956 1955 Indeksi 1957 1957 1955 1956 Trgovina na veliko 105 109 105 Trgovina na drobno 106 114 108 Sk upa ji 106 112 106 Od skupnega prometa v višini 7,9 milijard din odpade na državni sektor 49 %, na zadružni sektor pa 51 %. 'V zadružnem sektorju opravijo največji promet kmetijske zarini ge, na katere odpade 26 % skupnega prometa zadružnega sektorja. Tehnične pomanjkljivosti in pomanjkanje nekaterih specializiranih trgovinah so ovira hitrejšemu in obsežnejšemu razvoju blagovnega prometa trgov-ske mreže. V letu 1957 bo treba še čvrsteje organizirati promet s kmetijskimi pridelki, a odlkup še bolj usmeriti preko kmetijskih zadrug. Promet s kmetijskimi pridelki je treba organizirati tako, da bo zajamčena solidna materialna vzpodbuda vsem vmesnim činiteljem od proizvajalca do potrošnika. 2 Aktivnost trgovske mreže je važen činitelj, ki vpliva na raven življenjskega standarda prebivalstva. Zaradi tega morajo občinski ljudski odbori v tesnem sodelovanju z okrajno trgovinsko zbornico in okrajno zadružno zvezo v letu 1957 angažirati vsa razpoložljiva in možna materialna sredstva, da se dosežejo postavljeni cilji in večji rezultat. V letu 1957 je treba vse trgovine opremiti z lastnim inventarjem. Računa se, da se 'bo povečala ekonomičnost poslovanja, zlasti z uvedbo novega načina delitve -hodka, ki bo trgovska podjetja in trgovine vzpodbujal k nižji nabavni ceni. 3 Obseg gostinskih storitev se bo v letu 1957 povečal predvidoma za 6 %>. Povečanje bo doseženo zaradi ustanovitve novih gostinskih obratov v socialističnem in zasebnem sekorju. Na povečanje skupnega prometa v gostinstvu odločilno vpliva tudi močnejš' promet v času izven sezone v letoviščih na Borlu in Statenlberlku. Od skupnega prometa odpade na državni eeiktor 517 %, zadružni sektor 15 %, gostišča k me ti jelk ih zadrug 19 % in gostišča zasebnega sektorja 9 %. V letu 1957 se sprostijo blokirana sredstva amortizacije, ki jih bo mogoče koristiti za najnujnejša popravila. Prav tako pa bodo morali tudi občinski ljudski odbori omogočiti podjetjem odpravo pomanjkljivosti, ki zavirajo večji priliv tujih gostov in turistov. V tesnem sodelovanja! okrajne gostinske zbornice morajo v letu 1957 občinski ljudski odbori urediti tudi nekatera organizacijska vprašanja gostinske mreže, ki zadevajo status posamezne gostilne oziroma gostišča. Manjša gostišča, v katerih je zaposleno največ 5 oseb, je treba prepustiti v upravljanje kolektivom na osnovi pravil, ki jih predpiše občinski ljudski odbor in podpiše kolektiv gostišča. Pogoj za ustanovitev takega gostišča je družbena lastnina proizvajalnih oziroma delovnih sredsev. S pavšalnim obračunom prispevkov družbeni skupnosti je mogoče tudi v drugih gostilnah uvesti poenostavljen način delitve dohodka in knjigovodske evidence, kar bo vzpodbudno vplivalo na boljše poslovanje gostišča in gostilne. Pavšal mora vsebovati vse prispevke •družbeni skupnosti. S pavšalom je treba določiti tudi pavšalno osnovo za prometni davek. Le talk pavšal je lahko tista vzpodbuda, ki bo pozitivno vplivala na razvoj gostinstva. Družbena prehrana je važno vprašanje, ki zadeva življenjski standard delavcev in uslužbencev. Zato ga ne moremo prepustiti samo gostinski mreži, ampak mora to nalogo reševati vsa družbena skupnost. V mestu in industrijskih središčih postaja to vprašanje z dneva v dan važnejše. Občinski ljudski odbori mest in indusrijskih krajev naj ob tesnem sodelovanju z Zavodom z.a pospeševanje gospodinjstva in večjimi gospodarskimi organizacijami organizirajo potrebu > število delavsko uslu/benskih restavracij, in ustanov za družbeno prehrano, ki je v obstoječh gostilnah zaradi premajhnih kapacitet in neusreznih tehničnih pogojev ni mogoče uspešno razvijati. • 8. poglavje Obrt 1 Obseg obrtne proizvodnje in obrtnih storit?v se bo povečal na 920 milijonov din ali za 9 % v pri-nteri z letom 1955 oziroma za 6 % v primeri z 1. 19%. Od pkupnega obsega obrtnih storitev odpade na socialistični sektor 67%, na zasebni sektor pa 35%. Na tak razvoj vpliva predvsem proizvajalna obrt kovinske in gradbene stroke, medtem ko je obseg stori-, tveue obrti na enake ravni. Tako stanje, predvsem na področju storitvene bbrti, lahko v znatni meri otežkoča izboljšanje živ-Ijcnjskega standarda delavcev in uslužbencev, ker obstoječa mreža storitvenih delavnic ne bo mogla vl"iti potreb povečanega povpraševanja. To bi lahko 'ničlo svoj odraz v. težnji po ponovnem povišanju cen. -aradi tega je nujno treba v letu 1957 povečati število delavnic v neka torih manjkajočih oziroma kritičnih strokah. 2 Razvoj industrijske proizvodnje se bo iz leta v leto bolj usmerjat na proizvodnjo sredstev za široko porabo In izpodrival na nekaterih področjih ročno in obrtniško proizvodnjo. Zato bo treba dobro proučiti preusmeritev nekaterih obrtniških kapacitet v izvrševanje obrtniških storitev, predvsem na področja oziroma stroke, kjer je povpraševanje večje od po-nndlbe. V nadaljnjem razvoju in krepitvi socialističnega sektorja obrti bi morale občine v svojih programih uresničiti tele smernice: 1. postopoma obnavljati stara In iztrošena osnovna sredstva in jih nadomestiti z modernimi proizvajalnimi sredstvi; 2. obrtnim obra tom, predvsem lesne n kovinske stroke, dodeliti .potrebna obratna sredstva, ki so na razpolago v blokiranem delu investicijskega sklada; 3. uvesti čim širši obseg pavšalistov, predvsem pa v vsej storitveni Obrti; 4. z občinskimi družbenimi plani je potrebno zagotoviti, da bodo sredstva investicijskih skladov, ki se prilijejo iz obrti, na razpolago za investicije v obrti; 5. pavšalnemu obračunu je treba prilagoditi predpise o vodenju knjigovodske evidence in proučiti, če je umestno ustanoviti kojigovodska središča za več manjših obratov; 6. nove obrtne obrate je treba ustanoviti z moderno opremo, ki je pogoj za uveljavitev na tržišču. Pri novih stavbah je treba projekirati in zgraditi ustrezne poslovne prostore, zlasti za storitveno obrt. V nekaterih predelih je važnega pomena tudi razyoj zasebne obrti, zlasti v nekaterih strokah na deželi, kjer ima sezonski značaj. Ob takih pogojih težko uspeva večja socialistična obrtna delavnica, zato je treba, da se s pravilnima ukrepi zagotovi obstoj manjših pavšalnih delavnic bodisi na osnovi družbene ali pa zasebne lastnine proizvajalnih sredstev. 9. poglavje Investicije V letu 1957 bo obseg investicij po oceni za It % večji v primeri z letom 1956, Točnega obsega ni mogoče določiti, ker še niso bila odobrena posojila iz splošnega investicijskega sklada. Iz splošnega investicijskega sklada znašajo po •»dobrenih posojilih tranše za leto 1957 462,7 milijona dinarjev, od tega odpade na industrijo in rudarstvo '58 milijonov, 74,7 milijona dinarjev pa na kmetijstvo. Znesek trauš za industrijo se bo verjetno še spremenil, ker Zvezni izvršni svet lahko razveže ali spremeni obstoječe pogodbe, če investitorji nimajo prednosti in pogojev, ki jih določa zvezni družbeni plan. Na X'VllI. natečaju iz splošnega investicijskega sklada »a investicije v kmetijstvu je licitiralo 8 kme- tijskili gospodarstev in gospodarska poslovna zveza Ptuj s sikupno predračunsko vrednostjo 139 milijonov dinarjev. Vrednost vložciuih prošenj za iuvestieaje iz tega siklada znaša 101,5 milijona •dinarjev z, lastnim prisperikomi 5I7,800.000 din in 5 % garantnim pologom 4,750.000 din. Iz obvestil investicijske bunke je računati, da bodo sredstva odobrena v zaprošeni višini, tako da Ak> v letu 1957 na razpolago s prenesenimi in novimi sredstvi skupaj 121 milijonov din. Iz repmibliišikih virov je na razpolago prenesen znesek iz leta 1956 v višini 1,7 milijona dinarjev za investicije v kmetijstvu. S proračunom LRS je za leto 1957 odobreno 100 milijonov dinarjev za gradnjo mostu na reki Dravi v Ptuju. Sredstva okrajnega investicijskega sklada bodo po vseh obveznih omejitvah znašala 126,428.000 din. Od tega zneska bo QLO uporabil: Drugi del EKONOMSKI UKREPI ZA DOSEGO DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA PTUJ ZA LEPO 1957 10. poglavje Amortizacija 1 Novo ustanovljena kmetijska gospodarstva Trnovska vas, Juršinci, Cirkulane, Placar-Vurberk in Sobetinci bodo v letni 1957 plačevala 50 % amortizaci je, ki jo določajo zvezni predpisi. 2 — za kritje proračunskega primanjkljaja iz leta 1956 7,104.000 din — za redni proračunski dohodek 25,565.000 din — za posojilo za negospodarske investicije 24,184.000 din Za gradbene objekte, ki jih kmetijske in gozdarske organizacije in splošne kmetijske zadruge ne morejo uporabljati, bodo plačevale v letu 1957 le oni del amortizacije, ki je namenjen za vzdrževanje. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo OLO je pooblaščen, da določi na predlog kmetijskih in gozdarskih organizacij gradbene objekte iz prvega odstavka tega razdelka. — za investicijska posojila ža osnovna sredstva gospoda reki h organizacij 71,575.000 din 11. poglavje i Posojila za osnovna sredstva bo odobravala podružnica Narodne banke na podlagi odloka o smernicah in pogojih za dajanje investicijskih posojil, ki ga bo izdal OLO. Za negospodarske investicije bo s proračunom okraja določeno 30,156.000 din. Iz občinskih investicijskih skladov bo v letu 1957 na razpolago več sredstev kakor prejšnje leto. Nova in prenesena sredstva bodo znašala po omejitvi 82,8 milijona dinarjev, ki jih bodo občine lahko uporabile deloma za negospodarske investicije, deloma pa za investicije v gospodarstvu. Kreditni skladi za zidanje stanovanjskih hiš bodo znašali 148,5 milijona dinarjev. Del teh sredstev bodo občine lahko v letu 1957 uporabile tudi za komunalno izgraditev, za katero v prejšnjem leta ni bilo sredstev. V leta 1957 bodo okraj in občine lahko koristile tudi blokirana sredstva investicijskega sklada iz leta 1956. Iz teh sredstev bo mogoče dajati investicijska posojila za sklad obratnih sredstev in druga kratkoročna posojila po posebnih predpisih. Lastna investicijska sredstva gospodarskih organizacij 'bodo za 15 % večja od leta 1956. Stroške za vzdrževanje osnovnih sredstev bodo gospodarske organizacije lahko krile neposredno v breme materialnih strošlkov. S tem bo omogočeno podjetjem z bolj iztrošenimi osnovnimi sredstvi vzdrževati tehnično zmogljivost na isti ravni. V letu 1057 se morajo gospodarske organizacije, predvsem v industriji in kmetijstvu, bolje pripraviti na natečaj kakor doslej. Zato je potrebno pravočasno sestaviti investicijske programe in elaborate. Razdelitev proračunskih sredstev med okrajem in občinami 1 Redni dohodki občinski proračunov, ki se pobirajo na območju občin in pri katerih razdelitvi okrajni proračun ni soudeležen, so: a) občinski prometni davek, b) davek na maloprodajni promet, c) občinske doklade na dohodke od kmetijstva, d) Občinska doklada na dohodke od samostojnih poklicev in premoženja, e) zemiljarina, f) proračunski prispevek od plač pavšali ran ih podjetij, g) Občinske takse, h) davek od dediščin in daril, i) dohodki občinskih uradov in ustanov, j) drugi dohodki. 2 Po 14. poglavju republiškega družbenega plana za leto 1957 je LR Slovenija odstopila okraju Ptuj prometni davek od vina in žganja, izvzem«! prometni davek v gostinstvu in trgovini na drobno. Ta prometni davek se odstopa občinam. 3 Prometni davok od aaselanih poklicev, ki se pobere na območjn občine, »e odstopa občinam. 4 Ostanek dohodnine od samostojnih polklicev in premoženja po odbitku 2 % prispevka v okrajni gasilski slklad in 30% udeležbe LR Slovenije, se odstopa: občini Lešje 100 % drugi m Občinam 30 % * 5 Pri proračunskem prispevku iz dobička' gospodarskih organizacij je okraj udeležen takole: delež okraja v % Lešje 5 % Ptuj 20 % Središče 20 % 6 Od dohodnine od kmetijstva, ki ostane po vplačilu obveznih prispevkov v sklade in deleža LR Sloveniji, pripada občini občini Bori 90% Lešje iOO % Cirkovce 17 % Ormož 59 % Desternik 65% Ptuj 32% Gorišnica 54% Sred išče 45% Ju rš inči 75 % Videm 95% 7 Pri proračunskem prispevku iz osebnega dohodka je okraj udeležen 25 % pri posameznih občinah razen občine Lešje. 12. poglavje Skladi 1 Okrajni investicijski sklad Od ostanka prispevka družbenim investicijskim skladom, po vplačilu sorazmernega deleža za udeležbo k investicijam, ki se financirajo iz splošnega investi-eij«ike:ga sklada in udeležbe LR Slovenije, se steka ^ % v Okrajni investicijski sklad. Sredstva okrajnega investicijskega sklada se bodo uporabljala v skladu s predpisi zveznega Izvršnega sveta im po smernicah ter pogojih za dajanje investicijskih posojil iz okrajnega investicijskega sklada, ki jih bo OLO izdal s posebnim odlokom. 2 Cestni sklad V okrajni cestni sklad s-e stekajo sredstva, kakor to določata zvezni in republiški družbeni plan in drugi predpisi. Poleg sredstev iz prejšnjega odstavka se dodeli okrajnemu cestnemu skladu dotacija iz proračuna v znesku 5 milijonov din. 3 Vodni sklad Vodnemu skladu okraja Ptuj se dodeli iz proračuna okrajnega ljudskega odbora Ptuj za leto 1957 dotacija v znesku 6 milijonov din. 13. poglavje Prenesena sredstva iz skladov v proračun okraja 1 Od sredstev okrajnega investicijskega sklada in gozdnega investicijskega sklada, ki se smejo po veljavnih predpisih uporabiti v letu 1957, se uporabi za potrebe proračuna okraja 20 % kot dohodek brez obveznosti vrnitve, znesek 24,184.000 din pa kot posojilo. 2 Posojilo po prejšnjem razdelku se najame v breme obeh delov okrajnega investicijskega sklada, tako da se obremeni sredstva za kmetijstvo za 20 %, druga sredstva pa za 80% zneska za posojilo. Posojilo iz prvega razdelka tega poglavja se sme uporabiti samo za negospodarske investicije. Tretji d e j DENARNA SREDSTVA OKRAJA PITIJ IN NJIHOVA TEMELJNA RAZDELITEV 14. poglavje Proračunsku sredstva 1 V letu 1957 bodo znašala proračunska sredstva okraja Ptuj 25t37.t00 dinarjev. Ta sredstva bodo zagotovljena iz tehle virov: T tisoč din V 1 1 A. Dohodku iz gospodarstva 44.406,1 1. 55 % od taks na orodja za proizvodnjo 19.006 — del proračunskega pri epe vica 2. dohodki od veterinarskih taks 7.500 iz osobnoga dohodlka 17522 3. prenesena sredstva iz leta 1956 5.056 — del proračunskega prispevka Skupaj sklad za pospeševanje kmetijstva 31.562 iz dobička gospodarskih organizacij 26.8844 2 R. Dohodki od prebivalstva 130.610 Gozdni siklad bo znašal 101,070.000 dinarjev — dohodnina od kmetijstva 89430 in bo zagotovljen iz tehle virov: — dej dohodni ne od drugih V 000 din zavezancev 11.380 — državne takse 219.000 1. cena stoječega lesa SLP 34.200 .— prometni davek od'davčnih vred notni c 1.100 2. takse, ki jih plačajo zasebni lastniki in zadruge za sekanje lesa 57.000 3. izredni dohodki 1.870 C. Dohodki od uradov in ustanov 1.180 4. prenesena sredstva in zaostanek 28.000 — najemnina od zgradb 30 iz leta 1956 — razni dohodki ' 1450 Skupaj gozdni siklad 101.070 C. Drugi dohodki 33.917 3 — 20 % sredstev okrajnega investicijskega sklada 23.565 Sredstva okrajnega cestnega sklada, ki bodo znašala 26,495.000 dinarjev, bodo zagotovljena — 20 % sredstev gozdnega iz tehle virov: investicijskega sklada 6.952 000 din i-- kazni 1.000 V — razni nepredvideni dohodki 2.400 1. 70 % taks od cestnih vozil ipo predpisih o taksah 17.830 D. Sredsitva posojil 24484 2. dohodki od prodane trave, sadja in drevja — posojilo iz okrajnega z zemljišč, ki spadajo k cestam 111. reda 300 ■ investicijskega sklada za negospodarske investicije 24484 3. denarne kazni, plačane zaradi kršitve prometnih predpisov, ki jih izrekajo pristojni organi 2.000 Skupaj viri dohodkov 2342297,1 4. proračunska dotacija 5.000 5. prenos salda iz leta 1956 1.165 Skupaj cestni sklad 26.4193 Proračunska sredstva iz prejšnjega razdelka se 1 bodo razdelila takole: 4 — negospodarske investicije 28.610 Vodni sklad bo znašal 7,296.000 din in bo — obveznosti iz garancije 2.642,3 zagotovljen iz tehle virov: — administrativni del proračuna 157.268,8 r 000 din — dotacije 45.776 1. proračunska dotacija 6.000 Skupaj 2342397,1 2. prenesena sredstva iz leta 1956 1296 SJiiupaj vodni siklad 7.296 15. poglavje Sredstva skladov 1 Sredstva sklada za pospeševanje kmetijstva bodo znašala 31,562.000 dinarjev. Sredstva iz prejšnjega odstavka bodo zagotovljena iz tehle virov: 5 Okrajni investicijski sklad bo znašal H ■1,783.000 dinarjev in bo zagotovljen iz tebi e virov: v 000 din t — del pris/pevka v družbene investicijske Sklade 53,885 — 15 % dohodnine od kmetijstva 56.600 v 000 din — 15 % zemljarime Ikmetijskili orgainizaoij 1.300 — attuitete in obresti 35.000 — pranos neangažiranih sredstev iz leta 1956 18.000 Skugjaj investicijsfkii slklad 144.785 6 Gasilski sklad bo zmagal 18,325.000 dinarjev in bo zagotovljen iz tehle virov: V 000 din 1. 2 % od dohodnine od1 ‘kmetijstva ’ 7.504 2. 2 % od dohodnine od samostojnih poklicev in premoženja 620 4 % plaćanih premij za požarno zavarovanje pri DOZ 1.800 4. prenesena sredstva iz leta 1956 8.341 Skupaj gasilski sklad 18.325 16. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1957 ter se objavi v »Uradnem listu LRS« in v »Uradnem vestniku« okraja Ptuj. St. 01M-1419/12 Ptuj, dne 31. maja 1937. Predsednik OLO: Jože Tramšek 1. r. 177. Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o varstvu pred -požarom (Uradni list FLRJ, št. 18-170/56) in 1., 3. in 8. člena uredbe o gasilskih skladih (Uradni list LRS, št. 6-30/57) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. avgusta 1957 sprejel ODLOK o spremembi odloku o ustanovitvi okrajnega gasilskega sklada 1. člen Prvi stavek 4. člena odloka o ustanovitvi okrajnega gasilskega sklada (Uradni vestnik okraja Kranj, št. 8-153/57) se spremeni dn glasi takole: Gasilski sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku« okraja Kranj. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. St. 01/2-1197/1 Kranj, dne 27, avgusta 1937. Podpredsednik OIX3: Dušan Horjak 1. r. 178. Po 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list 1.R.S, št. 13-46/56), 4. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in na predlog občinskega ljudskega odbora Orna na Koroškem je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Črno na Koroškem 1. člen V gradbene namene se lahko v občini Crna na Koroškem uporabijo le zemljišča v gradbenih okoliših, opisanih v 2. členu tega zakona. 2. člen Gradbeni okoliš Crnu obsega predel, ki ga omejujejo na vzhodni strani zahodni del pare. št. 905l/l k. o. Javorje v globini 60 m do pare. št. 160 k. o. Črna, južna meja te parcele in pare. št. 170/1, 173, zahodna meja pare. št. 124, južna meja pare. št. 123, severna meja pare. št. 115, zahodna meja pare. št. 111, 105/1, 1031/2, 95, 31/95, 3t/42, 31/41, 31/37, 31/78, 31/35, 31/34, 31/33, 31/32 in 31/2 k. o. Cma, na severu reka Meža do severne meje pare. št 6, občinska pot pare. št. 573 do reke Meže m reka Meža do pare. št. 546/3, južna meja te parcele do občinske ceste št. 566/1, ta cesta do reke Meže in severna meja pare. št. 410, vzhodna meja pare. št. 419, 335 in 317 na zahodu ter na jugu južua meja pare. št. 340, vzhodna meja pare. št. 296/8 in ravna črta na sever do potoka Bistra, severna meja pare. št. 347/1, 347/2, zahodna meja pare. št. 351/2, severna meja pare. št. 350, 268, 264/1, 347, 230, 237/3, vzhodna meja pare. št. 243 in 231, severna meja pare. št. 196 in 192, meja k. o. Lud ran siki vrh, Javorški potok navzgor do desne obrežne pare. St. 904/2. Gradbeni okoliš Mežica obsega predel, ki ga omejujejo: na vzhodu reka Meža, razen pare. št. 681 k. o. Mežica, na severu južna meja pare. št. 1/1, na zahodu rob gozda pare. št. 98, gozd do vzhodnih obronkov, južna meja pare. št. 94/1, zahodna meja pare. št. 70/14, vzhodna in južna meja pare. št. 70/9, del pare. št. 70/8, 70/7 in 70/5, severna in vzhodna meja pare. št. 525, dalje občinska pot proti zahodu do pare. št. 124 k. o. Mežica—Tokraj, južna meja pare. št. 125, severna meja pare. št. 103, južna meja pare. št. 120, vzhodna meja pare. št. 510/1, severna meja pare. št. 510/2, 535, 515, vzhodna meja to parcele in pare. št. 515/3, 556/1 in 558/2 ter 561 Mežica—Tokraj, zahodna meja pare. št. 164 du 193, na jugu severna in vzhodna meja pare. št. 192/1 in 675/1, gozd do reke Meže, ob južni meji pare. št. 678/2 k. o. Mežica. 3. člen Način zazidave in ožjo lokacijo v navedenih gradbenih okoliših določi gradbeni organ občinskega ljudskega odbora. Za zidavo ob republiški a-li okrajni cesti se ne more določiti ožja lokacija brez soglasja pristojne cestne uprave. 4. členi Predal, Ikd ga omejuje relia Meža od Oreišnikovega mostu, do iparc. št. 206/6 ik. o. Mežica, severna meja te parcele, na jugu republiška cesta II. reda Prevalje-Crua in ofcčinsika pot do Orešnilkovega mostu v grad-l>euem okolišu Mežica, se določi za jalovišče. 5. člen Za laluko industrijo in obrt se v gradbenem otko-lišu Mežica določi prostor med roko Mežo od' Roblekovega mostu do pare. št. 30/2 k. o. Mežica, republiško cesto II. reda im na jiugu do občinske poti, do navedenega mostu. Za športne namene se v tem gradbenem okolišu določi prostor, iki ga omejuje na vzhodu reka Meža, na jugu jallovišče in na zahodu obstoječa občinska cesta. 6. člen Severini del gradbenega okpliša Crna, talko imenovano Rudarjevo, se sme uporabiti samo za zidavo stanovanjskih objektov z več kot enim nadstropjem. Za športne namene se določijo v tem gradbenem okolišu poleg pare. št. 167 še pare. št. 410, 415, 413, 356/2, 336/1, SjO, 553i/5 in 340, ki so določene za smučarsko skakalnico. 7. člen Kot tipičen primer lokalne arhitekture se zavaruje talko imenovana Rožamčeva hiša v Crni na parceli št. 24 k. o. Črna. 8. člen Za preložitev republiške ceste II. reda Prevalje-Cma se v gradbenem okolišu Mežica rezervirajo potrebna zeaniljdšča v skladu z glavnim načrtom za preložitev te ceste. 9. člen Občinski ljudski odbor mora ma podlagi tega odloka oskrbeti podrobni zazidalni načrt predvidenih zidav za dobo dveih let. 10. člen Grafična prikaza gradbenih okolišev, Craa in Mežica, izdelana v merilu 1:2880, sta sestavni del tega odloka. lil. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«. St. 04i/32 — 156/6-1957 Maribor, dne 19. aprila 1957. Predsednik OLO: Milan Apih 1. r. Izdaja Časopisno «aJožnt&kc podjetje >Oradnl Usi LRS. — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna •Toneta TomSlfes. vsi » Ljubljani - Naročnina: letno «0« din - Posamezna Številka do « strani 10 din. vsake nadaljnje t Stranj I din ve« — Reklamacije se ooofltevajo la mesec dni po izidu posamezne številke - Uredništvo In uprava: Ljubljana. Erjavcev» 19a. ooStnl predal ISO — Telefon! direktor tn knjigovodstvo: 20-701. uredništvo In uprava: 23-670 - Čekovni ra«un: 60-KB-5-7.-39*