j -1 .'j II | % % mm'2:1 .% W -i:-J Umrl nam je voditelj in oče poIMlao f»l«««iw v 0Of#vtal. Oomol Celo 53 • Slev. 5.« S&SHBBSBKSn^Mmi .L.lAilIPgj Kaj se je zgodilo Naš veliki narodni voditelj je umrl dne 14 decembta 1940 ob sedmih zjutraj Prejšnji dan je bil še čil, svež ta dobre volje. Telelo-nično je sprafieval v LJubljano, kakšno vrtma je v Sloveniji, ker je nameraval naslednji dan, v soboto, odpotovati v svojo ožjo domovino, kamor je vedno s tako ljubeznijo prihajal, kadar so mu to dopustili težki državni posli. .Toda ga jc« raje poklical v še lepšo domovino, iia ga lam nagradi za vse njegovo veliko in do skrajnosti nesebično delo. Ob sedmih tj u i raj so ga našli v njegovi postelji nezavestnega. Zadela ga jo »rčna kap. Takoj bo bili poklicani zdravaiki, ki m:u pa niso mogli pomagati, ampak bo samo ugotovili smrt Vest 0 smrti slovenskega voditelja se je kot blisk Miro raznesla po Belgradu. Kmalu nato so se sbrali okrog mrtvega pokojnika njegovi sodelavci ln prijatelji, tako senator g. Smodej, bivši jsinlster dr. Magaraševič in drugi. Najhujši vtis je napravila novica o smrti lir. Korošca v Sloveniji. Ze zgodaj zjutraj se Je kot blisk hitro razširila ta žalostna novica po Ljubljani, od tod pa kmalu po vsej Sloveniji. Vsa Slovenija se je odela v neizmerno ialosl Ljudje kar verjeti niso mogli v to grozno novico. Takoj zjutraj so v imenu slovenskega političnega vodstva odpotovali v Belgrad bivša ministra dr. Kulovec in F. Snoj skupaj z ured-nfkfim »Slovenca« F. Kremžarjem, da vse potrebno ukrenejo glede pr^eosa zemeljskih ostankov slovenskega voditelja. . Po vsej Sloveniji je bilo takoj odrejeno narodno žalovanje. Vse prireditve s? odpadle. y ns^stih so raz vseh hiš zaplapoiale žalne za-Stave. tndi Belgrad se je takoj veš odel v črne zastave. Ministrski predsednik Cvetkovič, veliki prijatelj dr. A. Korošca, je takoj odredil, da se ustanovi poseben državni odbor, ki bo poskrbel za pogreb dr. Korošca. Zaradi smrti velikega državnika so začele prihajati v Belgrad in v Ljubljano od vseh Strani neštete sožalne brzojavke, tako ix Jugoslavije kakor iz inozemstva. fie isti dan so odnesli krsto s truplom pokojnika v senat, kamor so se začele uvrščati delte procesije pokojnikovih častilcev, sodelavcev, prijateljev, revežev in podpiraneev. Senat Je bil odprt celo noč. Množice ljudi so M zgrinjale v senat daleč čez polnoč ter drugo Jutro spet v velikem številu navalile pred zadaje ostanke velikega pokojnika. Kropit so zaide prihajati visoke osebnosti, kot: pa peški stuneij Fellci, poslaniki tujih drŽav, domači ministri, generali itd. Pogreb je bil v nedeljo ob dveh popoldne. Bil ]« veličasten. Med drugimi so šli za krsto: kr. namestnik dr. Ivo Perovič, zastopnik kneza Pavk general Barjaktarovič, ministri, generali, poslaniki, visoki državni uradniki ter drugi neštevilni odličnikL Krsto z velikim pokojnikom so dvignili na topovsko lafeto slovenski fantje v krojih. Razvil se je nato velik ittiui sprevod ob navzočnosti nepreglednih mnoSic ljudstva proti železniški postaji. Krsto Je spremljala tudi številna vojaška četa. — V sprevodu so nosili gojenci železničarske šole gore cvetja, vencev in šopkov. Venec, ki ga je sa pokojnika poslal Nj. VeL kralj Peter I L, je bU iz samih belili nageljnov, venec knera namestnika Pavla pa iz. samih krasnih rdečih nageljnov. Na železoiSk! postaji so se zbrani i.-dlič-nfki nato poslovili od trupla velikega državnika, nakar so slovenski fantje dvignili krsto na vlak. Točno ob pol štirih je začel vlak zapuščati Belgrad v smeri proti Sloveniji, kamor so misli iu srce dr. A. Korošca stalno hrepenele in kamor ne je zdaj odpeljalo tisto telo, ki se je izgaralo v delu za svoje ljubljeno ljudstvo. Knez Pat h Takoj po smili so vodiw?ja Slovencev oblekli v črni duhovniški ornnt, njegovo posteljo pa so posuli z rdečimi nageljni, ki jih ji pokojni dr. Korošec iieel tako neizmerno rad Potem so Javili s dvora, ki je hit udi obveščen o smrti dr. Korošca, . fe-ei tamortuik naravnost v spalnico, kjer je ležal dr. Korošec, in •stal vet minut v globokem molka ob njegovi strani. Potem je vidno globoke ganjen segel po kropilnico in pokropil mrtvega dr. Korošca. Nj. kr. Vit. knei namestnik Pavle Je ostal še nekaj iasa v razgovoru s vsemi navzočimi ter s« zanimal sa vse podrobnosti zadnjih trenutkov pokor aika. Kakor *vsl ostali, je bil tudi NJ. kr. Vi«. knei namestnik hudo presenečen In prekunj*, i (-.ti o »Mirti *r. Korona, ker J« bil i« »^JJ dan dr. Korošec Uredilo dobro rajpolotrii Bs , ' rti na slavi Nj. Vel. kralja. Potom i* »j. k, v* knei namestnik Pavle itjaril s»«atnrhi (j^JjJJ »Njegova ligaba Je ••lika iigat^, ■ jim alcem Isgabil sasao velik«, Jri.-tvaika, Uattl tudi kovske^a. Med odmorom sva se pogovarjaš o pe* eib. o gledališču, e beli Ljubljani, o snega in S b -tičnib praznikih, ki Jih je želel prebiti v Slo-veaiji. Predstav« jo trajala do pol 12. Pokojni pred« tednik niti malo ni tožit o kakšnih bolečinah, tam. več Je botal še po gledališki predstavi malo i deti. Toda. ker te je predttata zavlekla, teta M poslovil pred gledališčem od njega, ki te i« odpeljal naravnost domov na tvoje stanovanje-« Ko se ie e. preds. dr. Korošec ponoči pri petjRi z gledališča domov, je t|užbuj »čega orotnik voljo lltea povprašat: »Kje je pa cvetje?« Otopi HM jo g. p red sodniku pojasnil. da je cvetj« xotq nakar J« g.' predsednik odvrnili »Ni) Ht tam.« Potem je odšel v svojo sobo, kjer mn Ja niški kaplar Alojzij Kralj, Slovenec po rodu, kil dalj Jata tluži pri dr. Korošcu, pomagal sleči, b je Kralj »spuščal spalnico, mu je dr. Korone«* Jak »Lepa bvnla, lahko noči« To so bile zadajat* sede voditelja Slovencev dr. Korošca, sa ktteN romo. Kako se je vrnil med mul V ponedeljek 16. dec. zjutraj ob Šestih js| prispel vlak s poslednjimi ostanki rajnega dr,I Korošca v Ljubljano. Veliko ljudi je ie hI kalo na ljubljanski postaji. Na postaji (O ni zbrali ban M. Natlačen, župan dr. Adleštttc; drugi slovenski odličniki, ki so potem mili truplo pokojnika do bannke palačo Utaj »o ga položili na mrtvaški oder. Ob v Belgrada. imel jagoslovantko politično čute« nj«, v katerem t« njegov močni ilo* venski narodni duh nI nikdar utopiL Dr. Anton Koroftec ni b)! doktrirsar, Jugoslovan in asimilacionist, toda živel fe m Jugoslavijo in fa nosil globoko v svojem aren. Njegovo zanimanje za vse kraje Jugtlavij« je do daleč čez okvir ttraaUarsklh koristi On je enako ljubil Slovenijo kakor Južno Srbijo, Vojvodino, Hrvatsko, Bosno ia Črno goro. Ni dajal mnogo izjav, ker Je bil moder in stvaren, toda enega nI mogel skriti. Nfegova potovanja po Jugoslaviji, ki to lasen dokaz njegove ljubezni do vse država in do vseh njenih sestavnih delov. Nedavna pot v Skoplje in Južno Srbijo, obisk v Zagrebu ia Hrvatskem Zagorju, številni obiski v Snmadifi ia Vojvodini ter italna potovanj* v njegovo Slovenijo povedo mnogo in odkrivajo točke ter področja njegovega državniškega zanimanja in rodoljubja, za katera nam ni treba Ukati besedi. Veliki pokojnik sedal končuje vrsto svojih po« tavanj in te vrača iz razžaloščenega Belgrada v dobro znan! smeri v Slovenijo, Iri ga pričakala v, globoki žalosti Oo ne odhaja iz hita žalosti, ampak iz htSe i v oje delavnosti adMa veliki sta Jugoslavije, vdani sloga Boga, kralju In domovinil odhaja iz senata kraljevine Jogotlavila. Dane*, ko lebdi nad vso Jugoslavijo, od Maribota do Sabo-tiče, Splita in Dievdjeliie zla vest o tmrti At. Antona Korošca, člani senata kralfevine Jugoslavije ob slovesu t tvojim vzornim predsednikom in potopljeni v bol kličemo v globoki hvaležnosti: Ve« čan mu spomin la večna mn tlaval Priznanje političnih nasprotnikov Ob smrti dr. Antona Korošca je objavil tudi nasprotni politični tisk obširna poročila ter priznal dr. Korošcu njegovo veličino, pokazal pa tudi žalost, ker smo zgubili tako velikega Jugoslovana. »Jutro« piše med drugim: »Dr. Korošec je v Jugoslaviji zavzemal najvišje položaje, Bil je neštetokrat minister, bil je predsednik vlade, predsednik senata, mož katerega politična beseda je vedno imela veljavo in katerega osebnost je bila stalno v ospredju politične pozornosti. Bil je na glasu odličnega političnega taktika, moža, ki je malo povedal, ali katerega delovanje za kulisami je dostikrat odločilno vplivalo na razvoj političnih dogodkov. Med jugoslovanskimi politiki in državniki mu bo za vedno pripadlo eno najodličnejših mest. Dičile so ga lastnosti, ki niso odlika vsakega politika. Bil je oaebw skromen, v vsem svojem zasebnem življenju pošten, nedostopen vsaki materialni vabi, odločen in pogumen, človek, ki je v polni meri zaslužil ime moža. Med svojimi pristaši je užival nedeljeno zaupanje in čaščenje, ki mu jo samemu bilo dostikrat neprijetno, a je dajalo njegovi politični osebnosti avtoriteto, kakršnih je malo v današnjih časih. Njegov simpar-tični način občevanja, njegovo optimistično gledanje na svet in življenje sta mu prido* bila širok krog osebnih spoštovalcev in prijateljev, ki je daleč presegal okvir njegov« stranke. Njegove zasluge v našem narodnem in državnem življenju so mu vedno tudi pri političnih nasprotnikih ustvarjale spoštovanj« in priznanje. Jugoslovanski nacionalisti smo v najbolj usodnih časih našega narodnega življenja bili zvesti sobojevniki dc. Korošca, pozneje odkriti nasprotniki marsikaterega njegovega političnega dela- Ob njegovi krsti so umolknila vsa nasprotstva in ko pošiljamo mrtvemu sinu našega naroda zadnji pozdrav, se oddolžu-jemo njegovemu spominu * izpovedjo, ki j« najlepše obeležuje lapidarni stavek: Bil ja zaslužen za jugoslovansko stvari Slava njegovemu sjjominu! Kaj se je zgodilo Nai velik! narodni voditelj Je umrl dne 14 decembra 1940 ob sedmih zjutraj. Prejšnji dan Je bil Ia Ml, svež in dobre volje. Telefo-niSno Je spraševal v LJubljano, kakšno vreme je v Sloveniji, ker je nameraval naslednji dan, v soboto, odpotovati v svojo ožjo domovloo, kamor je vedno s tako Ijubeanljo prihajal, kadar so mu to dopustili težki državni posli. Toda Bog ga je rajo poklical v ie lepšo domovino, da ga tam nagradi za vse njegovo veliko Lj do skrajnosti nesebično delo. Ob sedmih zjutraj ao ga našli v njegovi postelji nezavest-sifigs- Zadela ga je srčna kap. Takoj so bili poMieaai zdravniki, ki mu pa nlsd mogli pomagati, ampak so samo ugotoviU smrt. Vest o smrti slovenskega voditelja se je kot blisk hitro raznesla po Belgradu. Kmalu nato so se »brali okrog mrtvega pokojnika njegovi sode-lav-si In prijatelji, tako senator g. Smodej, bivši Kiinizter dr. Magaraševlč in drugi. Hajhujši vtis je napravila novica o smrti lr. Korošca v Sloveniji. Ze zgodaj zjutraj se je kot blisk hitro razširila ta žalostna novica po LJubljani, od tod pa kmalu po vsej Sloveniji Vsa Slovenija se je odela v neizmerno ialOBt Ljudje kar verjeti niso mogli v to grozno novico. Takoj zjutraj so v imenu slovenskega po-Utičnega vodstva odpotovali v Belgrad bivša ministra dr. Kulovec in F. Snoj skupaj z urednikom »Slovenca« F. Kremžarjem, da vse potrebno ukrenejo glede prenosa temenskih ostankov slovenskega voditelja. Po vsej Sloveniji je bilo tako] odrejeno narodno žalovanje. Vse prireditve odpadle. iV mestih so raz vseh hiš zaplapolale žalne zastave. ftadi Belgrad se je takoj veš odel v črne zastave. Ministrski predsednik Cvetkovič, veliki prijatelj dr. A. Korošca, je takoj odredil, da se ustanovi poseben državni odbor, ki bo poskrbel za pogreb dr. Korošca. Zaradi smrti velikega državnika so začele prihajati v Belgrad in v Ljubljano od vseh Irtrani neštete sožalne brzojavke, tako iz Jugoslavije kakor iz inozemstva. Se isti dan so odnesli krsto b truplom pokojnika v senat, kamor so se začele uvrščati dolge procesije pokojnikovih častilcev, sodelavcev, prijateljev, reve/.ev in podpirancev. Senat Je bil odprt celo noč. Množice ljudi ao ae zgrinjale v senat daleč čez polnoč ter drugo Jutro spet v velikem številu navalile pred zadnja ostanke velikega pokojnika. Kropit so začele prihajati visoke osebnosti, kot: pa peški nuncij Felici, poslaniki tujih držav, domači ministri, generali itd. Pogreb je bil v nedeljo ob dveh popoldne. BO Je veličasten. Med drugimi ao šlf za krsto: kr. namestnik dr. Ivo Perovifi, zastopnik kneza Pavla general Barjaktarovič, ministri, generali, poslaniki, visoki državni uradniki ter drugi -aeštevilni odličniki. Krsto z velikim pokojnikom so dvignili na topovsko lafeto slovenski fantje v krojih. Razvil se Je nato velik laini »prevod ob navzočnosti nepreglednih množic ljudstva proti železniški postaji. Krsto je spremljala tudi številna vojaška četa. — V sprevodu so nosili gojenci železničarske šole gore cvetja, vencev in šopkov. Venec, ki ga je »i pokojnika poslal Nj. Vel. kralj Peter II., je bil iz samih belih nageljnov, venec kneza namestnika Pavla pa iz samih krasnih rdečih nageljnov. Na železniški postaji so se zbrani idlič-niki nato poslovHl od trupla velikega državnika, nakar so slovenski fantje dvignili krsto na vlak. Točno ob pol štirih je začel vlak za puščati Belgrud v smeri proti Sloveniji, kamor so misli in sj c« dr. A. Korošca stalno hrepenele ln kamor se je zdaj odpeljalo tisto telo, ki se je ižgaralo v delu za svoje ljubljeno ljudstvo. Knez Pavle se poslavlja Takoj po smrti so voditelja Slovencev oblekli v črni duhovniSki ornat, njegovo posteljo pa so posuli z rdečimi nageljni, ki jih ji pokojni dr. koroSer irnei tako neizmerno rad Potem so javiti a dvora, kt ie bil rn-ti obv«4čen o smrti dr. Korošca, da ieli Hj. kr. Vis. kača namestnik Pavle pok napiti velikega SKikojnlka ->a njegovem doma k t sobi. v kateri je izdihnil svojo plemenito duše. Par minut potem se j« preti stanovanjem pokojnega dr. Kovnica ustavi1 dvorni avto, is katerega je iaafopil Hj. kr. Via. knez aamoetaik Pavle v spremstva dolaraega adjalaota. Pri vhoda ga Je pritaknil upravnik mesta Belgrada Dr:: Kaša namestnik Pavle odhaja * pokojnikovega ataaovaaja, kjer ja pokropil irsplo S »mir Drialič ia bajolji sodelavci Mkejaega vo-iteija Slovesen? « senatorjem Srocdejem na čelu. Z njimi Je odšel HJ. kr. Via. knez tameatnik naravnost v spalnice, kjer je i«i-*l dr. Korošec, ia estal vsi minut v »MmJmum molku ob sjegovi strani. Potom ja vidno globoko jraaien aegel po kropllnico in pokropil mrtveKa dr. KoroSea. Nj. kr. Via. knez namestnik Pavle je oslal žr nekaj časa v razgovoro t vsemi »avzotfimi ter se zsni-" '»• podrobnosti sad nji h trenutkov pokojnika. Kakor vsi ostati, je bii tudi Nj. kr. Via. knei namestnik hudo presenečen in preaaala« vesti o kairti *r. Kerefea, ker j« bit i„ dan dr. KoroSec izredno dobro ritzpoloirn n« J* ru na slavi Nj. Vel. kralja. l'oi«m ie »j. k, v* knea namestnik Puvle izjavil senatorja Snete »Njegova iagaba ie velika !ag»k,, ■ jim u i sem iagebil aatnu velik. t« dr In v a tka, laaitl tadi delti! oreh naga prijatelja!« Večer pred smrtjo Pokojni dr. Korošec j« večer pred prebil v belgr. operi; prisostvoval je prediUt »Fikove dame«. V gledališču je bil z njun tudi u gor kabinetni šef v *eaa!u dr. Nlkola Pivelil, ScoČni večer, ki ga je dr. Pavelič prebil tadi» s pokojnim dr. Korošcem, opisuje takole: ^^ »Okrog pol 7. avečer m« Je poklical poka« dr. Korošec po telefona ia mi »poročil, da lati | v gledališče k predstavi »Piko-.e bme«. Met* okrog pol 8. sem prišel k njer- b ga zatekala ma, ko je pravkar po večerjat je uredao &>i* razpoložen in razigran. Po nek?' itrccenih fck| si je izbral cigaro, jo zažgal in »kregal Dragega, kakor ponavadi. Nato je vzet suknjA* kar sva zapustita stanovanj«. Na stopnicah aeii bodo ae je ustavil ter Je snov« »nuregsi« lam. lega starega Makedonca, ki J* kidat aneg pred.bg), Zelo dobro razpoložen in veder Je stopil v jieda lišč« prav. ko se je pričela uvertura »Pikove daat Z velikim taaimsojem jo sledil vaej predstavi Iu te posebno poudarjal, da mu zelo ugaja glasita Cap lovskega Med odmorom sva se pogovarjala o pevcih. o gledališču, o beli Ljubljani, o sneg« a t božičnih praznikih, ki jih Je želel prebiti r Slo-veuiji. Predstava je trajala dc pol 12. Pokojni pred« aednik niti malo ni tožil o kakšnih boleliaah, *»» več Je hotel še po gledališki predstavi malo pote-deti. Toda. ker ae je predateva zavlekla, ae« m poslovil pred gledališčem od njega, ki «e ja «4 peljal naravnost domov na svoje stanovanje.« Ilil jo g.-'predsedniku pojasnil, da je cvetje i nakar J« g.' predsednik Odvrnil: »Kaj le t. tam.« Potem je odšel v svojo sobo. kjer mu J«c. niški kaplar Alojzij Kralj, Slovenec po roda, kil dalj časa služi pri dr. Korošcu, pomagal *l«£. R je Kralj aapušča! spalnico, mu je dr. Korota* i jsl: »Lepa hvala, lahko noč!« To »o bile zadnje t. sede voditelja Slovencev Ur. Korošca, ia kste* vemo. Kako se je vrnil med nm V ponedeljek 16. dec. zjutraj ob šestftjj prispel vlak s poslednjimi ostanki rajnega dr, Korošca v Ljubljano. Velike ljudi je že fe kalo na ljubljanski postaji. ,Na postaji M H zbrali ban M. Natlačen, župan dr. Adlešiš t« drugi slovenski odličniki, ki so potem posp» mili truplo pokojnika do banske palač* Tka so ga položili na mrtvaški oder. Ob «ai zjutraj, komaj so se odprla vrata banske pa lače, so se začele pomikati tja tihe in dolg« vrste naroda, da zadnjikrat vidijo toliko Ijt* Ijeni obraz. Kmalu je bil oder dobesedno* krit z venci in šopki rož. Marsikatero ofc» je zasolzilo, srca vseh pa so liho zajokala, * »ii več njega, ki ga je slovenski narod IjsMj lot svojega o&*a in velikega dobrotnika Dr. Krak — zastopnik prtsvetaaga ministra Na predlo« predsednika ministrskega in zastopnika ministra za notranje zadeve D? gi.še Cvetkoviča so kraljevski namestniki nog 'iali ukaz, s katerim je postavljen za zasw|"* ka prosvetnega ministra g- Ur. Miha Kre«, Bister brez listnice. Slovo Srbov od dr. Korošca Ob pogrebu »1 (venskega voditelja dr. Ko-»o5cu v Belgradu j« senator io zvesti pokojnikov prijatelj Dimitrij Mugaraievič imel naslednji govor: Doktor Anton Korošec, predsednik senata kraljevine J*-£3slavlje, zapuščn življenje aa tem svetu in gre na tvojn poslednjo pot it jardistt eno veaca kralja Petre Ki. ia kneza Pavla. ona narodnega predstavništva, katerema je " oraj dve leti stal na čelu kot predsednik in t neutrudni delavec, ki Je svojo dolžnost na le nt poloJ.ajo izvrševal do kraja v vda. . ia najstrožjem IzvrSevaaja ter satova-vtoAo naloge, ki je.bila v senata .apaaa. PoHttk Štirideset let. Je preživel dr-orošec svoja zadnja leta in dneve v parla. _jentaral delavnosti, k| jo je bil začel v nekdanjem avstrijskem narlaaientB in avstro, ogrskih delegacijah v službi sa pravice svoje-slovenskega naroda, v borbi ta osvoboditev in zedinjenje Jugoslovanov ter ustvaritev Jugoslavije. Mnjskt, deklaracija iz leta 191?, kot prvi načrt jugoslovanskega političnega teles«, pojasnjuje z deklaracijo Nurodnega veča od 19, oktobra 1918 najintimnejšo politično vero v program dr. Korošca, zn katerena sc je on dejansko vedno boril In to je »zedinjenje vsega našega naroda, Slovencev, Srbov in Hrvatov na vsem njegovem etnografskem področju ae glede na katero koli pokrajinsko ali državno mejo v edino, suvereno državo«. — Preveč je reči, da je glede tega programa ostal dr. Anton Korošec brezkompromisen skozi vse tvoje življenje in v vseh obdobjih politične zgodovine noše mlade države in povsod v svoji po-liilčai delavnosti Nova duha mu je poleg parlamentarne delavnosti naložila še nove, resne dolžnosti. Poleg tega jc moral v parlamentu, ki je bil posebno markaatea v prvih letih našega drž. življenja, sprejeti ie druge posle in tialoge. Minister ▼ najvažnejših resorih, predsednik vlade v kritičnih časih, politični vodja, in to ae samo Slovencev, je globoko pojmovtl državo in bitje državnega življenja, njene potrebe, njene težave ia krize, pogoje in možnosti za njen napredek in utrditev. Jugoslaviji |e dajal svojo pomoč in so-delovanje t vso »vejo silo razumnika, velikega rodoljuba in preizkušenega državnika. V tem traj-nem ia globokem čutenju za državo dobimo pojasnile za politična dela in odloke nagega velikega pokojnike. Njegova politična delavnost se bo v zgodovini ie bolje videla, ko bodo zameglenl momenti sedanjosti pred čistimi ugotovitvami ter tolmačenji odnošajev ter stališči pravega politika do države. Dr. Aatoa Koroiec (e utrdil zamisel io vzporodbo življenja la ciljev vsak Jugoslovanov. V svojih govorih pri političnih delih |e posredno ali neposredno do poilednjega časa dr. Koroiec poiiljal as nas vso to bitno zahtevo državna la narodne svobodo ter ebstaaka. Njegovi politični govori, njegov pdHttčal neuk, vso j« polno smernic sa priroŽac združevanje ie s« po-v: zanj* akcij v poHtičnm življenju Srbov, Hrvatov ia Slovsacev s« bolite dni Jugoslavije, sa njeno moč in napredek. Kot pravi slove«-sht rodoljub la svottl sla Slovaaifo j« ved ao varoval slovoasko aarodao laiivldualnost, toda polog tega j* Pogreb v Belgrad«. imel jugoslovansko politično čutenje, v katerem se njegov močni slo* venski narodni duli ni aikdar utoplL Dr. Anton Koroiec ni bil doktrinar, Jugoslovan in asimllacionist, toda živel |e ta Jugoslavijo in Jo nosil globoko v svojem srcu. Njegovo zanimanja za vse kraie Jagslavije je flo daleč čez okvir strankarskih koristi On 1« enako ljubil Slovenifo kakor Južno Srbijo, Vojvodino, Hrvatsko, Bosno la Črno goro. Ni dajal mnogo izjav, ker fe bil moder lu stvaren, toda enegs ni mogel skriti: Njegova potovanja po Jugoslaviji, Id so lasen dokaz njegove ljubezni do vse države in do vseh njenih sestavnih delov. Nedavna pot v Skoplje in Jažno Srbijo, obisk v Zagreba in Hrvatskem Zagorja, it«, vitni obiski v Sumadiji in Vofvodini ter stalaa potovanja V njegove Slovenijo povedo mnogo ia odkrivajo točke ter področja njegovega državniškega zanimanja ia rodoljubi«, za katere nam ni treba iskati besedi. Veliki pokojuik sssdal končale vrsto najdi potovanj ln se vrač« iz razžaloščenega Belgrada v dobro znani smeri s Slovenijo, ki ga pričakajo v, globoki žalosti. On ne odhaja iz hiie ialostl, ampak iz hiie svoje delavnosti odhaja veliki slo Jugoslavije, vdani sluga Bogo, kralja Io domovini« odhaja iz senata kraljevine Jugoslavije. Danes, ko lebdi nad vso Jugoslavijo, od Maribora do Sabo-tiče, Splita ia Dievdjeliie zl- vest o smrti dr. Antona Koroica, člani senata kralfevinc Jngoslavife ob slovesa s svojim vzornim predsednikom ln potopljeni v bol kličemo v globoki hvaležnosti) Ve« Sen mn spomin In vtisi ma slava! Priznanje političnih nasprotnikov Ob smrti dr. Antona Korošca je objavil tudi nasprotni politični tisk obširna poročila ter priznal dr. Korošcu njegovo veličino, pokazal pa tudi žalost, ker smo zgubili tako velikega Jugoslovana. »Jutro« piše med drugim: »Dr. Korošec je v Jugoslaviji zavzemal najvišje položaje. Bil je neštetokrat minister, bil jc predsednik vlada, predsednik senata, mož katerega politična beseda je vedno Imela veljavo in katerega osebnost je bila stalno v ospredju politične pozornosti. Bil je na glasu odličnega političnega taktika, moža, ki je malo povedal, ali katerega delovanje za kulisami je dostikrat odločilno vplivalo na razvoj političnih dogodkov. Med jugoslovanskimi politiki in državniki mu bo za vedno pripadlo eno najodličnejših mest. Dičile so ga lastnosti, ki niso odlika vsakega politika. Bil je osebne skromen, v vsem svojem zasebnem življenju pošten, nedostopen vsaki materialni vabi, odločen in pogumen, človek, ki je v polni meri zaslužil ime moža. Med svojimi pristaši je užival nedeljeno zaupanje in čaščenje, ki snu je samemu bilo dostikrat neprijetno, a je dajalo njegovi politični osebnosti avtoriteto, kakršnih je malo v današnjih časih. Njegov simpatični način občevanja, njegovo optimistično gledanje na svet in življenje sta mu pridom bila širok krog osebnih spoštovalcev in pri-> jateljev, ki je daleč presegal okvir njegove stranke. Njegove zasluge v našem narodnem in državnem življenju so mu vedno tudi pri političnih nasprotnikih ustvarjale spoštovanj« in priznanje. Jugoslovanski nacionalisti smo v najbolj usodnih časih našega narodnega življenja bili zvesti sobojevniki dr. Korošca, pozneje odkriti nasprotniki marsikaterega njegovega političnega dela. Ob njegov* krsti so umolknila vsa nasprotstva in ko pošiljamo mrtvemu sinu našega naroda zadnji pozdrav, se oddolžu-jemo njegovemu spominu z izpovedjo, ki jo najlepše obeležuje Sapidarni stavek: Bil jo zaslužen za jugoslovansko stvari Stava njegovemu spominu 1 Njegovo življenje je naša zgodovina rum, kjer te prelil g trto nasajeno gritavje Slovenskih goric, » srcu slovenske Štajerska in leieub Prlekije. se je rodil 12. maja 1872 » maii vasici Biserjani pri Sv. Juriju ob Sčavnici osvo-vitelj ln krtu v Jugoslavije dr. Anton Korofce. Kakor vsem velikim možem, kt naui jih je dala božja Previdnost, je tudi njetnu tekla zibelka v preprosti kmečki hiši, ki mu je dala slovensko in globoko versko vigojo. Kot mlad Šolar je obisko-ySLIia1 olitische Rundschau«. Od t. maja 1898 je bil «*nna 44)00 narofnikov. Zoper nemiikntartkega Jfitajerc« & ustanovili maja 1901 polrtifni štiri-na is dnevnik »Nai dom«, ki ga js nekaj časa ure-jeval Korožec Že takoj spoMka se je »Nai dom« »rHrfl v desetllsoč Uvodli- in postal glasilo ka-ftlafeiSm ,n BarodDe*" It'banja na — K K®«** nssfooal vedno odločneje aa ^iitičnik shodih in slasti na ustanovnem ib^ tu Katol.Jkega pomi*«n»ga društva v Slovenski Vlabiel 8 Junija 1901 ostro obsodil tedanjo slovensko poMiko aa Štajerskem ter zahteval usta-ww1tev odločno slovenske in fcatolltke kmečke irtranka. Ta nastop Je »zbudil iivafcne odmeve na Pri deželnozborskib volitvah v šta-Jeraki deželni zbor Je Korošec jeseni 1902 ns-IfeK o iandlda',» okrajih Ljutomer, Ormož hi protikandidat Je bU Ko-tkt K Nato so se Korošec mi5&£m ' Wtd!' ** ^ ™eit> P^vetili or-Bamtsclfl mladine ter ml.denliki-n t dekliškim S^h. središče v pododboru ^^»»ko^ialnr zveze v Mariboru Po UhA?** **?rt*, l®66"' '-Ji" Je bil Korošec venr J '.l',1* P0""8"8 Mile* Štajerskih Slo- za^nnt" --'i1'10 b0" h««"«- Postavljen Neklt-S pa kjT,da,a v a"tr državni zbor. sirer "dajali pri svn- 8«bpk«- vendar fe bil te hujši t. L.H z nem^kutarjem VVratsribkom Vse- afaj. r! \nr^c ^ """i" 190s izvoljen u po- teremii n"- ^ i" avstr;iski dria">i ^r, & P"1""'"1 V8e do kon"» avsto-ogrske leral^rn ,e b,,a ledena na Sta- & t,008' feo ~ ustanovili mladi lin ^J P er- ,Kuko™»- Karba in drugi v Ce-.slr«nl«' Štajersko. Katoliški Slovenci na Štajerskem so prav zaradi t^ea nainrel d°,edaB]l P*,0rfb°r Slovenske S ta V :emo9'oi"° ««» Staler- 21 TJlilL" nl:0eg' predsednika Korošca ■t,-Ji % . "Stanovlli svofo politično otajersko«. Korošec je to politično orgaptiarijo vodil s požrtvovalnim delom ln zlasti poudarjal pomen gospodarske in prosvetna osamosvojitve slovenske Štajerske Ker so se bližale volitve za štajerski zbot, Jb KoroSee v januarju 1909 ustanovil »Stražo«, fasopis za slovenske kstollške 8tajerce. ki Je Uhajal trikrat na teden. V nJem ie pripravljal Štajersko za volitve, pri katerih Slovenska krnefka zveza r.u Štajersko v maju tudi zm.igHln. V splo?ni kurijf Je bil (tvol|en tudi dr. Kort^ec tn postni predsednik Slovenskega kluba v deželnem zboru. Za pra fice Slovencev v monarhiji V državnem zboru je bil med zastopniki avstrijskih Jugoslovanov dr. KoroJcc poleg dr. Kreka najbolj vidna politična osebnost. V Hrvatsko-slovenski zajcdnici je bil dr. KoroSec tudi podpredsednik in član avstrijske delegacije sia Dunaju in v BudimpeSti. Ko le za Časa svetovne vojne začel dr. Suttcrlič zaradi oportunistifne po-tltike izgubljat! zaupanje. |e odložil predsedstvo. Predsedstvo zajednice jo prevtel dr. Korožec, ki je 21. novembra 19IB sklical v Gradec sejo llrvat-sko-siovenskeaa kluba, kjer so sklenili tcsnejSe politično sodelovanje s Cehi. Leta 1917 so vsi jugoslovanski poslanri. združeni v Jugoslovan-skem klubu Izvolili dr. Korošca za predsednika v te i nailežnh faslh za Jujoslovane avstriisko-ogrske monarhije in posebno hudih Časih za Slovence katerim je ležal del njihovega ozemlja v razvalinah na fronti, se fe pod vodstvom ln po navodilih dr. KoroSc« ia?e!o veliko narodno gibanje, označeno z mah ko deklaracijo, kt jo fe prebral dr. Korošec 80. maja 1917 ob zopet,il otvoritvi parlamenta na Dunaju. Ta deklaracija ie postala temelj vsemu narodnemu ulbanfu Sloven-rev. Kmalu se je pričel Jugoslovanski klub tesno vezat, s Cehi in nastopal v vedno ostrejši ojro-Stel. Leto 1918 Je prineslo Sloveniji »ivahno deklaracijsko gibanje. Ceia vrsta Uborov, r>« katerih ie Rovoril najve« dr. Koroie«. 1» zdramita «ovenAo Ht*hW0. BaKseia Uk« mauiteslaeiis 1* bila 23. ic 24. Bisrra m« v LJnbliani, ko nor zastopnice slovenskem) ienstva hromile dr. Korošcu knjigo z 200.000 podpis! aa majsko dekla-mcijo. Vzporedno S delom zn malnišlm deklara-ei|o Je odšel dr. Korošec v teh (ssih večkrat tudi aa Hrvatsko, v Dalmacijo, Bosno in na Češko, kjer Je vzdrževat etike in bodril za podoben nastop. Tako ao tudi HrvatjS in mnstimanl na Ko-rošcevo pobudo sprejeli majniiko deklaracijo. Na poti v Jugoslavijo Razpad svstro-ogrske monarhije se Je bliial. S. in 6. oktobra 1918 se J« v Zagrebu ustanovilo Narodno viječe Slovencev, Hrvatov in Srbov, u predsednika pa Jo bil 17. oktobra izvoljen dr. Ko-rošec. Ze 16. oktobra je Narodi,.-) vijeie zahtevalo zedinjenje vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev v neodvisno drlavo. Da bi tel zahtevi dal pouda-rek in lo omoeočil tudi na zuuaj, je dr. Korošec oktobra 1918 ie s nekaterimi drugimi politiki odpotoval t Svieo. da bi lam dobil zvez« s drugimi državniki in ae poučil 0 poloisju. V svoboda! državi 20. deeembrs 1918 Je bila v Beleradu sestavljena prva vlada nove jugoslovanske države. Mesto podpredsednika v vladi ie imel dr. KoroSee 5 ie tu<11 Oddelek za zaščito dece. Dne i. aprila 1019 pa fe prevzel ministrstvo za prehrano ln obnovo zemlje. 19. febr. 1920 ie postal minister za promet. ... P" »olitvah 18. marca 1923 je tedanja SLS do-26„4k>vfnskih niandslov 21, lako da je mogel dr. Korošec upravičeno govoriti v imenu slovenskega nsroda. Na željo slranke je tedaj sto-ptl v Stik s hrvatsko republikansko sefjačko itran-* jugoslovansko muslimansko organizacijo osnoval federalistični blok v Zagrebu ^•»a * zasluga, da so Hrvatje spre^HH ; SLS.» Skrvemn dobila 50 m,Matov, PJ bl1 ,zvolien fiKli v Ljubljani. Potem )e dr. KoroJec skupno z Davidcvičim, Ra dičem io Spabom osnovat v narodni skutiAU ■blok narodnega sporazuma« in SeljaAe demo? cije«, S predsednikom nove vlade Veljo VutJ. vičem je ia julija 1927 sklenil na Bledu volivi sporazum .blejski pakt« in [»stal 23. ftbru.,,!, 1928 notranji minister. Nastopili so težki trtuU za vso državo in tedaj je 27, julija 1928 Koroi« prevzel posle ministrskega precherfmka in vlado četvorice Korošec-Vukičsvif-Davidovif-Spjlio llkratu je obdržal notranje ministrstvo prav r čssu, ko nam je grozila ena najhujših notrui. političmh kriz. ^ Ker sc je parlamentarna rešitev krize jzu ZSU neizvedljiva, ie Korošec 2. januarja 1929 dal ostavko, nakar je bila s kraljevim proglasom d» 6. januarja 1929 razveljavljena Vidov danska usuvi m razpuščena narodna skupšflns. V novi vladi 11-nerala 2tvkovičs j« bil dr. Korošec najprej mL ster za promet, do 5. avgusta 1929. nato je prtviH pnnistrstvo za gozdove m rudnike, a 28. septm-bra 1930 je odstopil ^^ Politične razmere pri oas so se vedno Mi zaostrovale in prišlo je leto S932. Objavljen jt b« program zahtev slovenskega naroda. Delo za eperam V maju leta 1932. ga je počastil slovenski n*. tod z veličastno proslavo ob njegovi 60 letnici. V januarju 1933 le bil pregnan iz Slovenije v inter-Mciio. Najpref j« bti odposlan v Vrnjačko banjo pri Nižu, v aprilu pa v Tuzlo v Bosni. V majn 1933 je zbolel in bil junija 1933 poslan sa otok livar. Vsega skupaj je prebil 21 mesecev zunaj Slovenije, nc da bi mogel delati za dragi mu slo-vtnsVi narod. Po tragfčnl smrti tia»ega teratja v Marseilleu je dr. Korošec prišel v Split, kamor so pripeljafi truplo pokojnega kralj*. Udeležil «e j« tudi pogreba v Belgradu ter prav tam spet nastopil pot v politično udejsivovaaj«. Za 23- junija 1935 kr. aamestništvo pozvalo dr. Korošca » vlado hi mu zaupalo notranje miaistntvo, v Iu-•*!**? > * svojo politično modrostjo, ukuieao-iiio kt-, nim znanjem pomani ublaiiU pplitičfl^ strasti, ki so se razvnemal« dno bolj m ki »o grozile cefe> obstanku tuše domovine. Pri volitvah leta 1936 j« akivemki nurad izrekel dr, Korošcu ?a to delo priznanj« m u. upnico, kakršne doslej še nikdar ai dobil nota slovenski politik. Malo po volitvah se j« dr. Korošec umaknil iz notranjega ministrstva in bil ob tem odlikovan z najvišjim odlikovanjem Kara-djordjeve zvezde L stopnje. Kmalu potem jc Korošec prevzel predsedstvo senata. V lebruarju s že nastopila vlada, ki si je nadela nalogo, da izvede narodni sporazum, kateremu je pripravM pot dr. Korošec. 26. avgusta 1939 so Ms doljo-letna prizadevanja dr. Korošca kronana s spori-zumom med Hrvati in Srbi. Čeprav tedaj želji Slovencev po samoupravi še ni bila izpolnjeni, dr. Korošec ni odstopil od te »tare zahteve slovtn-skega naroda, ki mu jc prav v tem letu dal Mi najvidnejša m najlepša priznanja ta številne n-sluge, ki si jih je pridobil za slovenski narod bi kulturnem, gospodarskem io socialnem polju. -20. februarja mu je bela Ljubljana Izročila diplomo častnega občanstva, 11. junija 1939 pa mn je izročilo 322 slovenskih občin diplome častwgi občanstva. Zs zssluge, ki si jih je pridobil u naše najvišje kulturne ustanove, zlasti za slovensko univerzo, je bil 17. decembra 1939 imenovan za rastnega doktorja slovenske Almae matris. V hudih časih, kl so zaradi vojske v Evropi vrgli temne sence tudi na našo državo, jc kot predsednik senits opravil več težkih nalog v korist naše države 29. junija 19« je bil imenovan zs prosvetnega ministra, da usmeri naše kuHwoo udejstvovanje in prosvetno delo v tem velikem '*» usodnem času. Takoj po nastopu je ie pok«« smernice, ki naj vodijo bodočo prosvetno politiko naše države. Sredi leg* dela ra dobrobit svoi«» slovenskega naroda in za lepšo bodočnost M8? vebke Jugoslavije ga je Vsemogoči* poklicil \ Sebi, ce danes slovenski narod žaluje ob nitgo* krsti kakor družina za svoiim očetom ni to «* čitdneirn, snj ji* izgubil z njim voditelja, ki P>Je Pripeljal iz frnih dni v sonce svobode. KAJ JE NOVEGA DOMAČE NOVICE d Čudne reči. Zagrebška mestna občina je določila novo ceno za malo prodajo jedilnega olja na svojem področju. Cena bo znašala odslej 21.75 din in bo torej za 5.25 din nižja kakor ceno olja v drugih delih države. Obenem je mestna občina določila tudi cene za riž italijanskega porekla. Trgovci na debelo ga bodo smeli prodajati po 12.70 din, trgovci na drobno pa po 15.50 din. d Posojilo Zvezi nubavljalnih zadrug drž. uslužbencev do skupnega zneska 50 milijonov dinarjev % 1% letnim obrestovan jem, je odobril ministrski svet. Finančni minister pa Je odredil, da se gospodarske zadruge oprostijo plačevanja taka iz tarifne predstavke št 37. OPOZARJAMO vse naročnike in dopisnike »Domoljuba*, da bo boiična številka na&ega lista zaključena ie v soboto zjutraj. Ne pošti bodo delili »Domoljuba«r v torek pred Boiičem* d Nepismenost med prebivalstvom se začeli v Srbiji pobijati z učinkovitejšimi sredstvi kakor doslej. Iz Belgrada namreč poročajo, da so se tamkaj v ljudskih šolah začeli posebni tečaji tik' nfiplsmene, katere poučtijejo učitelji. Program teh šoi pravi, da" se bodo vsi nepismeni v štirih mesecih naučili brati in pisati. Cim so ljudje zvedeli, da bo pouk brezplačen, so se v obilnem številu začeli prijavljati. Mnogo je tudi takih, ki štejejo po petdeset ali več let starosti. Vam nudi Centralno W flnnraa. Mebliana, ■jumi—muupmiu»j««m v svoji posodi najugodneje minimumi n............ i—riMMiinmMninifnrm-* d Uradno poročilo. Od začetka vojne med Grčijo in Italijo je na jugoslovansko ozemlje pribežalo 19 italijanskih ter 32 albanskih vojakov. Tujega vojnega materiala pa ni prišlo v našo državo nič, pravi uradno poročilo agencije Avale t ozirom na vesti tujega tiska in radia, da je v Jugoslavijo prišlo na tisoče italijanskih in albanskih vojakov ter nekaj sto tankov. d Pri zaprtja ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne >Franz-Josef« vode. d Ministrstvo za gozdove je odkupile ed drušbe »Bosna Boise, ki je v likvidaciji, gozdno železnico Banja Luka-Kotor Varoš-Rudnik-Ma-slovares. Praga je dolgo 56 km. Na progi sta obratovali dve lokomotivi in večje število tovornih vagonov. Za vse je dalo ministrstvo 9,790.000 din. d Stoletnico uvedbe poštnega prometa v kneževini Srbiji bodo proslavili letos. d »Slovenski delavec« prinaša pod naslovom »Socialni čut vinogradnikov« članek, kjer čitamo tudi naslednje: Zalo, in le samo zato, ker je pri večini delodajalcev, tudi vinograd- nikov, socialni čut, to je spoznanje, da morajo živeti tudi njih delavci, zamrl, je nujnost, da država a posebnimi zakoni in uredbami prisili gotove ljudi k dejanjem, ki so potrebna! d 782.532 delaveeT in delavk je bilo zavarovanih » oktobru v vsej naši državi pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Število je bilo napram stanju v septembru za 20.000, napram oktobru lanskega leta pa za 55.000 višje. Največje število novih moči je zaposlila železnica pri gradnji novih prog, potem pa tudi industrija papirja in kemična industrija. Povprečna dnevna zavarovana mezda v državi je znašala 28 26 din in je skupno za tri in pol milijone dinarjev večja kakor pa lanska oktobrska skupna dnevna mezda. V oktobru so delavci zaslužili 556 milijonov din, leto poprej pa 452 milijonov din. d Javne kuhinje ia drva za revne. Na eni zadnjih sej zagrebškega mestr.ega sveta je bilo sklenjeno, da se ustanovi na področju Zagreba več javnih kuhinj, v katerih bi najubožnejši prebivalci dobivali brezplačno prehrano. V ta namen je mestni socialni odsek določil posebno vsoto za organizacijo javnih kuhinj. V nedeljo, 15. decembra, so začele delovati tri javne kuhinje, v katerih bodo vsak dan dali okrog tisoč brezplačnih kosil in večerij. — Mestno županstvo v Zagrebu je prejelo lep dar za mestne reveže. Našička tovarna tanina in parna žaga v Zagrebu je obvestila mestno občino, da je dala na svojem skladišču mestnemu županstvu na brezplačno razpolago 50.000 kg drv, ki naj se brezplačno razdele med najsiro-mašnejše in podpore vredne Zagrebčane. Drva bodo v najkrajšem času razdeljena siromakom, d Pod naslovom Kirurgični paviljon — «, čitamo v »Slovencu« tudi tole: Medtem ko je leta 1934 bolnišnica sprejela okrog 22.000 bolnikov, jih je že leta 1937 sprejela 30.985, leta 1938 pa 31.419. Leta 1939 pa je bil naval na bolnišnico še mnogo večji ter je bolnišnica sprejela 34.500 bolnikov. Od teh jih jo moral mali kirurg, oddelek sprejeti že 17.300. Torej skoraj še enkrat več kakor leta 1934. In danes, 10. decembra, je bii sprejet v ljubljansko bolnišnico bolnik, ki je dobil pri sprejemu številko 34.000. To pomeni, da je ■aw«nannHHnnnnntiaHaHnnana^*a«!BUM Tvrdka Josip Štirn, kovnica znakov, Ljubljana — Dravlje Je Izdala ličen spominski znak blagopokojnega dr. Antona Korošca. Zmik dobite za 3 din pri vseh Prosvetnih društvih ali pri dobavitelju samem. letos povprečni sprejem bolnikov na mesec 3000 ali na vsak dan 100. To pomeni hkrati, da bo bolnišnica do konca leta sprejela približno 36.000 bolnikov, kar zopet pomeni nov rekord. Kirurgični oddelek, ki je pri tem navalu najhujše prizadet, ustvarja prava čudesa. V vseh posteljah ležijo bolniki v dvoje. V dvoje celo tedaj, ko jih prineso naravnost z operacijske mize. Pri tem pa se drži teh bolniških dvoran, polnih bolečin in nepotrebne stiske, 90 metrov dolg prizidek, ki zaradi svetega Birokracija še po štirih letih ni dograjen in urejen! Bolniki, ki prihajajo v kirurgični oddelek, poznajo banovinske bolnišnice, poznajo druga javna dela, ki so bita v zadnjih štirih letih iz- KobohdPlahko odstrani VERAMON. Veramon se n&dxlj« upoftblja pri! glavobolu, po »revež uvšitem alko* fcolo, pri bolečinah ran in bolestni menstruaciji« Zavitki s 2 tabletama ln «JO T» tabletami s« dobo S1'vseh lekarnalfc VERAMON Oglu »K. pod a Br. >1896 od 1 XI. IMR. vršena in se zato sprašujejo, kako je kaj takega mogoče. Proti kašlju vam priporočamo izvrstni Remedia sirup. Dobiva se v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno samo domači preparat Re-meda sirup, ki je kvalitetno prav tek kot dragi inozemski preparati. Za Slovenijo je poverjeno glavno zastopstvo poznani lekarni Baho-vec v Ljubljani. Petroleja lahko zmanjkuje. Kmetijska zbornica opozarja, da najbrž ne bo dovolj petroleja za razsvetljavo na razpolago. Zato priporoča vsem onim, Ki so bili do sedaj navezani na petrolejsko luč, naj si nabavijo acetilenske svetilke in karbid. Acetilenska razsvetljava ni nič dražja od petrolejske, a luč svetlejša. d Skoraj po vsej državi je zapadel te dni sneg. V severni Dalmaciji ga imajo proti običaju. Ob obali divja že nekaj dni burja, ki je ohladila ozračje, da je nastopil precejšen mraz. S težavami se bori tudi plovba, zlasti pa plovba na odprtem morju. V Dalmatinski Zagori je sneg onemogočil cestni promet in potrgal mnogo telefonskih žic. d Kmetijsko ministrstvo je preskrbelo 500 trierjev za čiščenje semena, da bo pomladanska setev dobra. V ta namen je dobavilo tudi 12 strojev selektorjev. Od tega odpade n» dravsko banovino 33 trierjev. RAZGLED PO SVETU Angleška ofenziva v Afriki V noči med 7. in S. decembrom Je angleška nilska armada v egiptski puščavi, v kateri se nahajajo angleške in francoske svobodne čet«, nenadoma začela proti italijanski armadi maršala Orazianija veliko ofenzivo, Angleške motorizirane čete, devet oklopnih divizij, so ponoči v hitrem zaletu pred r v de razdaljo 159 km, ki jih je ločila od italijan- Jpl|pl • ■ -f * '»ei ., ■, X i ' . -V .s". • '' > ; r - ?M v -v••• Gceer&l Waweli. poveljnik angleške vojske v B gipts, t pogovoru s trane. generalom Weygandom skih utrjenih postojank, prevrnile prvo italijansko obrambno črto., ujele pri tem precej nasprotnikov, med njimi dva generala, nato se pa v enako hitrem zaletu obrnile severo-zapadno proti obali, prevrnile drugo italijansko obrambno črto ter tako odrezale velik del italijanskih čet, po številu S divizije, od Jedra Orazianijeve armade, ki ogroženim ita-jansktm oddelkom zaradi silovite hitrosti angleškega napada ni mogla priti na pomoč. Odrezane Italijanske čete so se skušale upirati v Sidi Baraniju, ki so ga pa Angleži takoj zavzeli. Angleži ao odsekani del italijanskih čet takoj obkolili ter polovili nad 30.000 vejakov, med njimi 6 divizijskih in 1 armad-nega generala. Prav tako so angleške čete zaplenile ogromne količine vojnega materijala. Ostali del italijanske armade, ki ga angleški motorizirani oddelki niso presekali, se je začel z vso naglico pomikati proti zapadu, da ga ne bi sovražnik zajel. Toda Angleži so s svojimi bliskovitimi četami Italijanom stalno za petami. Dolge vrste italijanskih čet I hite proti obalnemu mestu Sollum, od tukaj pa se spet pomikajo proti Rardiji, kjer »o nastanjeni glavni oddelki italijanske armade. Ves čas napada sta s angleškimi suho umskimi četami sodelovala tudi letalstvo ia mornaric«. Angleške ladje m srdito bombardirale vso obalo, koder ao se pomikali Italijani ter s bombami obsipavale zbin.liSč« itaU- i^M ii« Ti BM® Hi f* |s mM II BKlBSi KarSal Ur*tiaai, poveljnik italijanske afriške armade, ki te popom ji o bori a napredujočimi angleškimi četami janskih čet Angleška letala pa so ves čas podpirala napad motoriziranih oddelkov, obenem pa rušila Italijanom letališča, zažigala skladišča hrane in municije. Angleži poročajo, da je sodelovanje suhozemske vojske, mornarice in letalstvo kot ura natančne. Angleška poročila sodijo, da je bilo ujetih, pobitih ali pa razpršenih 5 italijanskih divizij. (Divizija šleje okrog 20.000 mol) Angleškemu pritisku se zlasti hrabro upirajo fašistični miličniki, toda kljub italijanskemu junaštvu Angleži stalno prodirajo v notranjost italijanske Libije. Grazianiju je še ostalo kakih 10 do 14 divizij. Angleži morajo torej računati 5e s to silo pri svojem nadaljujem prodiranju v Libijo. Celokupni angleški vojski v Egiptu poveljuje general Wawell (izg. vevel), oni armadi, ki sedaj napada Italijane, pa general Witeon. Med orožjem in politiko Na političnem polju stoji v ospredju dogodkov obisk madžarskega zunanjega ministra jrrofa Csakvja v Belgradu. Pri tej priložnosti je bil podpisan »pakt o trajnem miru in večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo«. Jugoslovansko - madžarska pogodba je dogodek, ki ni v zvezi z diplomacijo osišča ali Anglije ter nima nič opraviti s trojno zvezo, marveč je samostojen dogodek,, ki uvaja pomirjenje med dvema podonavskima državama. Kot takšen bo imel svoj veliki vpliv na ves položaj na jugovzhodu Evrope, kjer je bilo s tem zgodovinskim dejanjem ponovljeno jamstvo, da se vojna na ta prostor ne bo raztegnila. V istem duhu so se v preteklem tednu začeli tudi pogovori med Turčijo in Bolgarijo, ki naj bi dosegli pomirjenje duhov, ki jih je bolgarska kriza tako hudo razburila. Toda ti pogovori, kakor tudi posvetovanja, ki so se začela med Bolgarijo in Jugoslavijo, tralai« daljo. w Dogodki v Grčiji in v severni Afriki J imeli posledico, da ao se pogajanja med v™ lesilama osišča na eni, Francijo in Spanju na drugi strani, nekoliko zavlekla ter v bli njih dneh ni pričakovati pristopa Španije jg Francije k javnemu sodelovanju z velesilam, osišča proti Angliji. Iz Amerike so prišlo nove zagotovitve m naslov Anglije, da bodo Združene držav« materialno in denarno podpirale Anglijo, Združene države same pa se pridno pripne Ijajo, da bi mogle odgovoriti na vsako n«. varnost, ki bi jim pretila na Tihem morjs od strani Japonske. Na bojiščih je v preteklem tednu *a\V dala še večja živahnost. Na angleško-nemft) fronti je prizadelo silovito nemško bombardiranje la teden London, oa katerega je bil« vrženih 70 vagonov bomb, Bšnningham in1 Sheffieid. Angleški bombniki pa so Se v večji izmeri bombardirali Dflsseidorf in Mannheim. — Na grško italijanski fronti ao Grki svoj« prodiranje sicer nadaljevali, toda proti koncu tedna je zavladalo slabo vreme in pojavili so se tudi italijanski protinapadi, kar je na-predovanje na severnem deiiu fronte ustavilo, — Na angleško-italijanski fronti v severni Afriki pa je angleška armada začela z ofenzivo, ki se nadaljuje še na koncu tedna. Po uradnih poročilih so Angleži do sedaj ujeli nad 30.000 nasprotnikov z vsem pripadajočim vojnim materialom in živežem. Med ujetniki se nahaja 6 generalov, med njimi en armadni in 5 divizijskih, eden pa je bil v boju ubil V teku ofenzive so napadalci pritisnili nasprotnika nazaj do libijske meje. — Na morju je nemška podmorniška vojna proti angl» škim trgovskim prevozom trajala dalje ia imela uspehe, ki delajo Angležem velik« skrbi. — Na Daljnem vzhodu je prišlo do a Kitajce uspešniu bitk z Japonci, medtem ko se sovražnosti med Siamom in Indokino r malem obsegu nadaljujejo. Kaj pravijo Italijani Liti »Menaggero« piše, da Italija pre življa hude ure v tej vojni, preživlja jih pa s popolno gotovostjo, da bodo vse te prei* kušnje premagane. Angleži se motijo, b upajo, da bo propaganda izzvala strah in nemir v Italiji. Nadalje italijanski tisk ogorčeno zaniki, da bi prišlo do kakšnih nemirov v Milanu, Florenci in v Trstu. Tako poročanje ima samo ia namen, da bi se zrušil fašizem. Regime Fa*ci»ta, glasilo najbolj gorečeg* fašista, Roberta Farinaccija, pe napoveduje veliko čiščenje v Italiji, zlasti med srednjimi sloji. Nadalje napada neko visoko italijansko osebnost, ki hodi okrog in besediči, da je italijanskega neuspeha v Italiji krivo vodstvo fašistične stranke. Ta oseba bi imela največji interes, da molči, pravi omenjeni fašist Najnovejše poročilo Angleške leto so predrle ie mimo Bar-dije kakih 20 milj in se v naglem poM" bliiaje mesta Tobrnfen. Zajele se veliko Število ujetnikov, prav tako ogromne kolif'«« orožja, beneina in hrane. V mesto Bardiji 1« bilo glavno zbirališče Orazianijeve armadi ki se zdaj naglo omika. Drobne politične GacpoAftrafe« moč Turčije J« tolika, da lahko mirno čaka konec vojne, Je izjavil Predsednik turške vlade Soidam. Londonski časopis ^Times« piše, naj Angleži ne bodo preveliki dobrogledi glede pomemb sedanjih zmag v zahodnem Egiptn. V ameriSkem WasbingtoBU Je nenadoma umrl angleški posianik Lolbian. 2500 trgovskih parnikov imajo sedaj Angleži na morjih. 800.000 din angleSki vojski v Egiptu kot priboljšek ob Božiču, je daroval egiptovski kralj Faruk. Za novega predsednika italijanske komisije za izvedbo premirja s Francijo Je bil imenovan general Camillo Grossl, ker se Je prejšnji predsednik, general Pintol, ubil na I poletu iz Rima v Turin. 1 Angleške oblasti so določile hišni **P»r ! za vso italijansko višjo duhovščino v Jeru» ! zalemu. Na domu Je interniran med drugimi tudi patriarh Barlassina. Vojna bo dolga i» •>« Te,ike irtve, piše glasilo italijanskega zunanjega ministra »Telegrafo«. Za angleško obrambo so nabrali v Ho- landski Indiji prostovoljnega denarja za 63 lovskih letal in 18 bombnikov. Nemci so hudo bombardira«! važno angleško industrijsko mesto Sheffield. Zaklonišča proti sračnim napadom delajo z največjo naglico v Turčij1 Dodatni kredit 400 milijonov dolarjev za zgradbo novih 20 tvornlc za orožje, zahteva od parlamenta ameriška vlada. 501500 rezervnih oficirjev bodo poklicale v kratkem pod orožje Združene države. Is Anglije Je odšla zadnja skupina tam bivajoči!) Japoncev. Madiarski driavni npravttelj Horthy je odlikoval i ministra dr. Korošca s redom Madžarske krone I. stopnje. Veliki petroiejski požari so nastali na petrolejskem ozemlju v Prahovi v Romuniji. Porabo bencina Je omejila — Sovjetija. 70% vsega romunskega izvoznega blaga, bo šlo odslej v Nemčijo, medtem tri milijone ton nafte. . . . Angleška krilarka »Oiomede« je v srednjeameriških vodah ujela nemško oboroženo tovorno ladjo >EderwaId«. Svoje vojne cilje bo Anglija še pred Novim letom objavila, poročajo iz Švice. Francoski državni poglavar Petam je odslovil svojega namestnika Lavala ia nanovo imenoval Flandina. Italijanski časopis »Popolo di Roma« ostro napada Italijane, ki Utajo švicarske liste ter sovražna vojna poročila. Grške četo ao zfcvzele albansko pri staničže Palermo, oddaljeno od Himare 1» 10 km. , t , Nizozemski ruSilec »Van Kingsberg« Je zaplenil nemški parnik »Rhein«, ko je od-plul iz mehiškega pristanišča Tampico. Todi novi linski novel po 5 io 10 stotini bodo v sredi preluknjani. Nemci na Madžarskem so bili od voditelja nemške manjšine pozvani, da svoja madžarizlrana imena takoj spremene v nem-^Ifv imena ~ Zbor romuske pravoslavne eerkve je zahteval, da se zapre krematorij v Bukarešti. bil tudi zadnji! Ali ste storili vs«, da obvarujete v bodoče Vašega otroka iotsobala? Na vadite ga pravočasno t»a redno čiSče nje zob, zjutraj In zvečer, s Sargovlrr Kafodontom. Sargov Kalodont prizanesljivo po Ura zeljno sklenino in temeljito čisti zob« Prepreči tvorbo zob«is naslage, kt v poznejših letih navadno povzroča zobni kamen. SAR6- 150 oseb Je padlo v prekop« in lam uto- i nilo zaradi zatemnitve Amsterdama. Italijanski umik od Argirokastre je krilo 300 italijanskih letal. srsArtus črto. ki jo drže sedaj OrKi. Za novega predsednika Švice je bil ia» voljen dr. Ernest Weger. V ekolici Himare je 800. Albancev zvabilo Italijane v zasedo ih jih napadlo; mnogo žrtev na obeh straneh. 9 središč protinemške propagande so odkrile te dni nemške oblast? v Parizu. Po grških poročilih se je albansko plesne Malisorov uprlo Italijanom. Na spomladanskem velesejmu v nemškem Leipzigu bo sodelovala tudi Jugoslavija če ne bodo Angleži preveč nagajali. Italijani so demontirali topove na Jugoslovanski meji in jih poslali proti grški frOI>Dodeka»eško otočje je popolnoma odrezano od Italije; po turških vesteh je nastal« na otočju pomanjkanje živil. Zaradi vojne v Evropi se jei začeto * Washiiigtonu vseameriško posvetovanje, M se ga udeležuje 21 ameriških držav. Med Japonsko in Zdrnienimi državMni ni vprašanj, ki bi jih ne bil« mogoče rešiti prijateljsko, je izjavil japonski poslanik, , Bol i v Afriki Po angleških poročilih *> * Severni 'Afriki prodrli Angleži že v »alpsko Libijo, Edinice angleškega vojnega brodovja v Sredozemskem morju z uspehom sodelujejo « angleško suhozemsko vojsko na vsej ob^ sidi Baranijem in Bardijo, kjer so An-, SSl v soboto sestrelili 24 UalijanskihtetaL Ljudje, varajte ae nepotebnih pravdl Neverjetno je, koliko denarja ljudje u pravdajo in koliko slatega Časa potrati jo. Vedno tarnajo, kako hudo je na svetu, kar kupijo ja vse predrago, kar prodajo, je vse po ceni. Nikdar pa in nismo slišali, da bi bil kdo rekel: »Pravdanja je pa sedaj predrago, ne bom se več pravda'.« Za vsako najmanjšo dobrodelno ali obfe koristno stvar je škoda vsakega dinarja, če ga pa že kdo d6, ga dš e veliko nevoljo in c zabavljanjem. Poglejmo tole resnično dogodbo, ki jo je zvedel na kraju samem pisec teh vrstic. V nagi škofiji se nahaja fara, ki ima poleg farne cekve Se 9 podružnic, S kapelic, kjer se sme brati sv. maša, ima župnika in 2 kaplana, ženski samostan z osnovno in meščansko Šolo, poleg tega še 3 osnovne šole izven farne vasi, javno bolnišnico, kmetijsko šolo in Se več drugih manjših ustanov, da ,pcwabili smo Se kmetlj-sko-gospodinjsko šolo v samostana. Vse cerkve in vsa javna poslopja se nahajajo v kaj ličnem stanju in delajo čast faranom oziroma občanom. Nedavno pa je prišel v faro nov župnik, ki je sprevidel, da j® treba zvonik farne cerkve prekriti, kar naj bi bilo stalo okrog 20.600 din. 2e iz prej naštet-h ustanov, cerkva in Sol je razvidno, da so farmani dovzetni za lepe stvari in da žive tudi v precejšnjem blagostanju. Za io so župnikov sklep sprejeli na znanje vobče z vidnim veseljem, nekateri bolj hladno, nekateri tudi s tihim mrmranjem. Vidno se je bu-Joval samo Mladi«, ki je bil pr«? trden kmet Trdil je, da je zvonik le od leta 1878 tak, da bi tedaj »e nadalje lahko tak ostal, kam bodo ljudje prišli. Se se jim bodo vedno nova bremena nakladata, odgovarjal je tadi ftroge fara-ne Hd. Ce je Mladič k popravilu tega zvonika kaj prispevat, nismo ugotovili; njegovi sovaSčani so mnenja, da ni nič dal. Kljub temu so zvonik lepo popravili in ko je bilo cerkveno žegnanje pri farni cerkvi, Je prišel sam g. dekan zvonik blagoslovit Fantje ao vneto pritrkavali in ljudem se je veselje bralo z obraza. Mladiča ni bilo opaziti med množico, najbrž« se je s svojo gizdavo ženo peljal v sosedno faro k maši. Ravno ta čas ps, ko so na zvoniku odmevale plenkače Ua>vjev in kladva klepar- ESK^sssBSSsasassasaisB Naia znamenja Z znamenji in kriii posejana it slovensko zemlja vsepovsod, ki ith v Hvi veri je postavil narod, ki stoletja biva tod. Srečaš v nalih ljubkih jih vasicah, da taščane branijo od zla; v varstvo pred nevihto — hudo uro — so postavljeni tam sred polja. Kot v pozdrav stojijo na razpotjih: blagoslov popotnikom dele. Ob studencih in na gozdnih jasah: mir, počitek, trudnim vsem tele. Mnogokrat to žalostnim v tolažbo. Nam v trpljenju vlivajo pogum; saj je vse, ker tukaj mi trpimo, prej trpel za nas, Bog vojnih trum. Ko jih vidim, jih vesel pozdravljam, Saj mi mak pai drag je opomin: name misli, me s pogledom spremlja večni Oče is neb* viiin. Misli takrat pohitijo kvišku, k Stvarniku, Deliveu vseh dobrot. V »oni trm tre« vtriplje. F božjem varstvu nadaljujem pot. Rohotnikor Poljska krvavi pod boljševizvom Razen tega »o mobilizirali na tisoče tovor-Wh voz. Umrljivost med izgnanci je bila toliko večja, ker je bila zima izredno huda in so viski stali na različnih kolodvorih od 5 oo 6 »r. Med vožnjo so se znebili trupel, na so jih enostavno metali skozi okna. Neka oselia. ki . »e je peljala v Luck. je videla skozi okno ielczsmkega voza mnogo trupel ob progi. Umrljivost je bil« zlasti velika med nosečimi ženami ia med mladimi materami. Ko so prevozi vlakov »tali v Lwowu, so našteli 12 porodov-V Zsmartioov ao poljski železničarji osvobodili prevoz 4 vagonov s 150 izgnanci. Proti koncu meseca februarja je preganjanje prenehalo, verjetno zaradi volitev, ki so jih pripravljali za incsec marec. Istočasno m> od Kaspiškega morja dospeli prvi prevozi ljudi, ki so morali nadomestiti izgnance. Skoraj neposredno po volitvah so se izgoni »opet začeli in so dosegli svoj višek v noči od II. do 12. aprila. Tedaj so se vršili na vsem ozemlju ki ao ga boljševiki zasedli. Znova so Jakah aktivne poljske in ukrajinske elemente, iačeli so z aretacijami med člani političnih in socialnih organizacij, med vodilnimi člani OZN, društev Strzelec Sokol, poljske nacionalistične stranke in drugih nacionalnih organizacij Potem so aretirali male uradnike Tn vse, ki so mogli imeti kak vpliv na dclavce ali kmete. ia*oj po teh aretacijah v masah so se izgoni spet začeli Izganjali so vse Poljake. V Lwowu je bilo pregnanih 25.000 oseb iz izobraženih »lojer, kar predstavlja 80% vseli izobražencev. Pregnanstvo je zadelo n. pr. vse prebivalce ahcc /iclona. V drugih ulicah so zagrabili prebivalce dveh ali več hiš. Izgnali so tudi vse osebe, katerih očetje ali možje so zbežali v Romunijo ali nn Ogrsko, tudi vse, ki so prosili za dovoljenje, da bi odpotovali v Inozemstvo itd. Na kolodvoru so ločili starše od otrok, može od njihovih žena iu so preprečili vsako občevanje med njimi. Edin izmed sovjetskih uradnikov, ki je v Lwowu videl obupanost enega izmed izgnancev, se je trudil, da bi ga potolažil: »Zakaj jokaš? Mi smo pregnani vsakih pet let ali šc bolj pogosto z enega konca sovjetske zveze na drugega. Nimamo ničesar svojega, nimamo svojih hiš. odidemo in se naselimo v stanovanju, v kal. rem je kdo drug prej stanoval. Ko mine nekaj časa, zopet od-ldemo človek se na to hitro navadi. Ločijo vas od vaše žesc, toliko bolje, vi boste našli druge. Res o a morate pustiti svoje otroke, pu saj boste dobili druge« To je duševnost sovjetskih zastopnikov, ki se ne da spraviti v sklad z du-ševnostjo zapadnjakov. Zunaj I.wowo so pregnali v*e prcbivalce iz več vasi, ki so v zasedenem ozemlju. V okraju Wolkowisk »o bili vsi Poljaki izgnani iz vasi: Nowosilk, Koladycze, Lyskowa, Snipowa itd. V okraju Przemysl so izgnali vse prebivalce iz vasi: Krowniki, Ple&zovvice, Bojowice, Bora-tycze, ChaSupki, Medvckie, Hermanovvice, Mo-sciska, Scecbmie itd izgoni »o se izvršili sistematično, iz vasi Bart«szowka n. pr., okraj Czortov, so odpeljal 84 družin od 87. Na Isti način so pregnali vse prebivalce iz obmejnega pasu. V širini 800 m so pregnali vse prebivalce brez izjeme- Katoliške in pravoslavne duhovnike »o pregnali v širini 20 km od meje. Zopet je bilo sled prevoza zaznamovana s trnph. Na pokopališču Janov v Lwowu so pokopali 400 zmrznjenih oseb med prevozom V okraju Kossow so skoraj na vsakem kolodvoru pustili trupla žena m otrok. Med prevozom je bilo prenoveduno izstopiti iz voza, v katerem Jev, se je Mladič zapletel s aoeedon. Stari}«, v prav nepotrebno pravdo. Mladičevi T Staričevi predniki ao Uveli od nekdaj v J jateljstvu. Včasih je pač prilika nanesla, Ju ao se kaj s porekli zaradi otrok, živine ali k«. koAi, toda do resnih razprtij pa ni nikdar m, šlo. Ko pa je sedanji guepčdar prevzel « očetom posestvo, Je dobil >bogato« nevest« tam nekod od daleč. Ta se Je ošubno nosil, prezirala svoje sovaščanke, iskala zdrahe in končno zavedla svojega mo&a, da se je t» začel pravdati s sosedom Staričem. Pravd« ni bila prav nič zanimiva, za to je tudi ne bomo piodrobneje opisov al L šlo je za neko M«, zo. Dasiravno so župan, občinski možje in » sedje Mladiču odsvetovali pravdo, ker jo bo očividno zgubil, se ni dal prepričati, posluitl je svojo ženo, pri pravdi pogorel in plačal fa 20.000 din stroškov, torej o« sam je plačal za pravdo več, kakor vsi farani za popravil« zvonika. Radovedni smo, ali ljudje govore, kam bodo prišli, če bodo morali zopet luj pri kakšni cerkvi popraviti, ali se znibiti Mladič praša, kam bo prišel, če se bo še kdaj za tako nepotrebno stvar pravdal. n Fraačiškaaska prosveta K. 0, v Ljuhlju! bo vprlzorila o božičnih praznikih E. Grenorinovo igro >Kralj i n^hac. Z ozirom na to, da ljubljansko Narodno gledališče leto« tega misterija ne bo igralo, se Je Frančiškanska prosveta odločila, dt ga pri popolnoma novi žn prav ta ta namen narejeni sceneriji spravi na oder. Igra bo dobro na-študirana, spremljana z meiodioino godbo, ki bo globoko zajela sveta božična čuvstva. Prva vpri-zoritev bo na sveti dan 25. decembra ob 5 popoldne, druga 26. decembra ob 3 popoldne, tretja istega dne ob 8 zvečer, četrta v nedeljo, 2Si. decembra ob 5 popoldne, vselej v frančiškanski dvorani. Za dežekke obiskovalce možen povratek i večernimi vlaki, zlasti na dan 36. decembra u predstavo ob 8. Vabimo vsa ljubljanska in ll)
  • iz ilovice in s slamo krite. V eni stavbi stanuje več družin in njih člani spijo oblečeni na tleh. Izgnanci so zelo potrti in je umrljivost med njimi zelo visoka. Primanjkuje jim kruha, mesa in obleke. Pregnanstva so se nadaljevala r nasleonji" mesecih, toda v manjšem obsegu. V noči 29. junija so zopet dosegla višek. V tej noči je bilo več kakor 60-000 oseb izpušnih To pot so bili po večini ubežniki iz zapadne Poljske, ki !e T", "^č,1' Trn'ti domov. Prepeljali so jih* okolico Turkestans in razkropili v kolhozi«, kjer delajo v najtežjih klimatičnih in matf rialnih težavah. Ti izgoni so trajali rll, kako, »hvalo doteutemo B*«u i« modremu vodstvu naših državnikov: «aedtein ko drugod toi kar ao sto- letja s trudom postavili, vojna vihra uničuje in ruši, pa pri nas v miru in svobodi gradimo! Tako bo tudi za naprej, če bomo ostali med seboj v bratski slogi. Ko je množica prišla v cerkev, spet drugo presenečenje; mogočna in prostorna farna cerkev, je bila naenkrat vsa v razkošni luči- Srce nam je zaigralo in v nekaterih očeh so zable-stele solze veselja. Tolike lepote nI nihče pričakoval. Razsvetljava cerkve je po mnenju strokovnjakov izvršena nad vse posrečeno. Prezbiterij in oltar razsvetljujejo trije reflektorji, cerkveno ladjo pa štirje krasno prenovljeni lestenci in svetilke ob postajah križevega pota. Marijo v tronu pa lepo obdaja venec žarnic. Krasno, po mojstru Slivarju prenovljeni veliki oltar in nova tabernakeijska vratica, iz- ičiti? vršena od pasarske tvfdke bratov 2muc Ljubljani po načrtih arhitekta Plečnika, uči k kujejo zdaj še posebno izrazito. Da je vsa slovesnost tako lepo potekla, v prvi vrsti zasluga neumornega g. šolskeg«( upravitelja Mervarja, Na njegovih ramah ja bila ves čas skrb za izvršitev elektrifikacije iif vsa organizacija slovesnosti prižiganja, ki ji predvsem po njegovi zaslugi bila tako sijajna izvedenk. Zelo je povzdignila slovesnost tudi godba in ubrano petje, pravo razpoloženje M pa ustvarjalo tudi krasno vreme. Pozabiti ni smemo tudi slavnegk žužemberškega kanom® pri katerem se je spretno sukal naš vrli Lojzl Podboj, strokovnjak za streljanje. Imel Je dffl volj truda, da je z bobnečiml streli dale? jSj okolici oznanjal imenitoost lega dneva. Slovenski Jaatje - naeiki odlikovanj a« fcelgrsjski postaji. Je bito približa® poldrag »>l«j, ?a 6e?°" Vm v ta baraen bf'V je ukazala, da se »o-£jo stvari P^da« v desetih dnevih, denar p« sn more izr?>čiti * pisarni GPU. V začetki* je CMMrfH* da ae bo denar poslal izgnanem. Sta ™W *» «kli. da se bo io u^rab. o rs ntroškJ potovanja- Skoraj vse {"emakljivo častniki GPU za .m^oe cene. Co jo kote botri prodati zasebnikom, »o ga šikanirali na ii* mirne. ■ Onenili «!» w»o P*** °,eni med največjih ♦rtgedij člcvefctva. izzvali .so jo ljudje, kateri« komunistično, prepričanje ne dovoljuje, da bi razumeli ideje m čustva za-padaih Evropcev. Verska preganjanja, zapiranje šol Verska preganjanja je biio mogoče predvideti. če se upošteva nestrpnost bobscvikov in popolna nezdružljivost njih materialističnoKa naikTz vero- Tod! na tem področja azijska duševnost boliševikov izključuje vsako razumevanje zapadnega duha itrpriosti. Prve mesece po zasedbi so se boljševiki borili proti veri z najbolj bniUlnimi sr^tv,. Komunistični agitatorji so vodili silovito P£>R»-gando zlasti proti zunanjim znakom bogo-tio/jB. Ker je imela propaganda za clj tt, toliških in pravoslavni!« cerkva. ao K vodi» predvsem Judje. V tem času so se.pripetili primeri. da »o semoptone in kapele luprememl v kiiio, hotele itd. V Luniniecu n. pr. so name stili v cerkev .kino, v Niznipvu ».iMfftfjg Brezmadežnega Spočetja uporabili za judovski hotel. V Lvowa ao cerkev očetov kapueinov spremenili v skladišče za otplje itd. . Kmalu so boljševiki prišli do spoznanja, da na ta nečiti ne bodo aičeaar dosegi. Ljudstvo je pod vplivom teh nesreč napolnjevalo -«to- iškVin pravoslavne cerkve, in iskalo verske tolažbe "L P"?10?1', t!:™! ie večal pogum vernikov, Prebivale so aktivno ftanili ce^ve- V Kolomvji so proti koneu me-seca decembra hoteli zapreti cerkev i itov nrebivfelst»o se je obralo m začelo peti himnoPXg čuval Polfake«. Zadržanje množice, biio tsko odločno da se je vo-o ™,;.lo umakniti in P^tii. cerkev (xl-i-to V v««i Niehoiovka so hoteli zapreti pravoslavni samostan. Kmet e iz okohce so sa- C»ob« Ra,vil seje £ -drfo voinko. Trije vojaki ia štirje !s;mtt.,e so baf uW?rju(k,vsJki komunisti - . * samostan v ulici komatov.-,. '^iThVnesli sestavili aeznamr premičnin, oa bi jih ogneš«. Ljudje so obkolili samostan m so hoteli boljše^ vike linčati. Posredovanje 9wtr«jerrfo^ ^jssss^si ^Vtir^Ml^p: -> komunisti „s.li taktiko in so začeli h,direkten boj zamenjali ^'^^/^^»g^ili vzdrževanje cer-proti veri. Ua « Somerne davke- Samo, po i i V Zbarzu so bo!jševiki najprej na-rofiUrvekVce^ " rnbljev, po- pri« cerkve. V nekaterih pr>menh »O oola--, izvriKlo glasovanje med prebivalstvom s pof<>h m, negativnim uspehom zmjo- V " okraja Bo»azcownu so prebivalci vkflub zeM močni propagandi odločno zavrnili, da bi zaprla pravoslavna cerkev, Boljševiki zapirajo cerkve m je bolj Sa(«| rektno Urijo proti duho^ikom ues JftJf J t,il<, tuoi p£d sovjetsko ,«ed.bo rov izgona iu zaporov duh^vniko'. V Kolo®ay^ SO zaprli duhovnika Dalhngerja, ki M» Jj ustsvijal, da bi pregnali §0 Poeost« silijo tudi dnhovnike, da morajo laT kakor navadni delaVci. Odvzeti i-ie^, mokiMt^ vzdrževanja duhovnikov. V v^HvlIaškof Comyszyn iav^^mu^ škof irkHttčnO od do-f.T, ki jih prinašajo ver-, nikl SpS so duhovniki prejem zapusti ?uoni$J in stanovati privatno. Včasih ^ W tolio desetkrat večje davke kakor so »U »la« čevnH prej kar se je zgodilo n. pr. v Sm^lnUj Da preprečijo vzgojoi.duhovn^kega nara« 5čaja so boljševiki zaprli rimsko- m grško-katol»ka semenišča, kakor tndi pravoslavni Stovce so odvedli v izgnanstvo, ^fh ki se jim je posrečilo se posknti. Položaj redovnega klera je «e bolj rese^ ker w samostani konfiscirani. Predvse® sik^ »frato samostane. Ti samostaai dobw, "aTo komnniMične komisarje, po večim Jud«, Ti ovirajo normalno delo samos ano? z dob« Ihni šikanami. kakor n. pr. pn kaifficl.čaa« kah^uSf*so vzeli vsako pravno veljavo vsem^cerk ven i® dejanien, ^ca^k- mmm^m •fripolis. Rl.ro. mesto italijanske kolonije T Severni Atriki. ki Jo resno ogroHjo Angleii Angleži nakladaj« bombe v letala legki prekop budne pasi angleška vojska. Spomenik anglefike mofi ob SueSkem prekopa O1 Sladiarski isnanji minister groi Csakf (<»«■ f,kil Naročite takoj »Bogoljuba« i Ogrski državni poglavar, regent Horihj. ki j« kfl ie prej sa prijatfljKtvo a Jag»idavijo Flandin, ki je stopi! na bavaloto mesto i fri» coski vladi Pazite na Ba y e r-i e v kriz! ....... ■■ ■ ■■■»■■• '■■•'»n«! rr« Kitajec Vančinvej, ki s« Ka Japonci postavili t* •■odsodnika v zasedenih krajih Kitar i". BueSki prekop, meri Ailj® In Alriko, koder pelje najkraj&a poi r angleško Indijo. — Spodaj: gra- ditelj prekopa Francoz Lesseps t SheftUldn- an^lejkem m«.!«, ki ga Kemei t letali napadajo Kairo, glavno mesto Egipta, kMoor « h«tel» Italijani prodreti PO DOMOVINI Iz raznih krajev Kresale«. Letošnja prezgodnja zim« le zalotil« večino ljudi docela nepripravljenih. Mnogo primanjkuje drv, kakor tudi potrebnega nastilja. Zaposlenost delavstva, ki je bila preko leta prav zadovoljiva, se je v tem meeeeu precej zmanjšala. Najprej Je ietesulea jdpnstila sesonsko delavce, pa tndi BiroJliJeve apnenice, Id ao Imele preko celega let« dovolj n»ro«t, so sedaj nekoliko omejile delo, tako d» bo tudi tu nek«j delavcev ob zaslužek. Naročniki »Domoljuba« blagovolite obnoviti pravočasno naročnino, saj smo Ishko zadovoljni, ko se vse dri«, pa bo »Domoljub« prihajal Se zmerom u star. e«no ffsnk teden v naSe domove. DruKtveno ilv*jenje »e j« kar lepo r«svlto. Najbolj delaven j« 'tamatični ndsek pod vodstvom g. sot upravitelj* ometa. —• V nedeljo, 22. dect>m-br« ob B nas VuMje Igralci v G«sii*ki dom, kjer nam bodo pokazal! dramo »štirje poročniki«. Pridite, no bo vam žali Domžale. V tekočem šolskem letu se je n« pobudo ministrstva sa prosvetc in predbodhe ankete ustanovil« n« tukajšnji drl*vnt Ljudski šoli šolska kuhinja, ix katere dobivajo v prvi vrsti revni, potem pa tudi iz zdravstvenih ozirov potrebni selški otroci med glsvnima odmorom« dopoldne odnosno popoMnc Ca So toplega mleka in mai hlebček kruh« S to akcijo ae skuša vsaj delno omiliti težke socialne prilike, v katerts živi marsikatera družina v Domžalah. Prav «1 bilo, ko bi se vsej šolski mladini meglo nuditi ta priboljšek, vendar !> za eukiat i>i mogoče, ker ni sredstev za to. Učiteljstvo, ki je to akcijo začelo in tudi Izvedlo, je zlralo pri spodaj navedenih tvrdkah primerna sredstva, d* se akcija ie vrši. V dolžnost si štejem, da se javno zahvalim veliodušnosti in ume-vanju darovalcev z« ta namen. Da rove, ti so: Tvrd-ke: Bon ai. Ljubljena, 1000 din, IndopUtta, Jarše 1000 din, Babovee. mlin. Studa 100 din, Bertoncelj, Domžale, 80 din. Marr. Domžale. 200 din, F. Maj-diS, Vir, 100 kf rooke, Kurslt, Domžale, 50 kg mo- j ke, Univer«aJe, Domžale, 800 din, Turilč, Domžale, | 50 din. Zoni, Domžale, 200 din, Peni,-a, Domžale, s 100 dio. Kocijančič, Domžale, 200 din, Medic, Dom- J 'Tobartkl; OČIM poviti fe domačega šivljenj*. Splošno so menili, d« je Maric« neki »i!«« bogat«. »Ua. katero je podedovala, je vredna lepe tisočake. Zdsj se je odpeljal« v mesto, da jo bo prodal«. Brajdeževo kooo pa namereva podreti do tal in sezidati lepo novo hišo. »Tedaj ne U v Ore>5jn več nobene bajte.« so se ponašali vsščaui »ln nobene slamnate strehe. Same lične belo hiše bodo spričevole, 1« je * vasi napredek in blagostanje.« »Pa da Marica ni počakal« «v«tbe!c Temo o — tolikokrat, kolikor ima la« na 9» žale, 1000 kg krompirja, Volk, Domžale, 200 dta; Neimenovan 900 din; dr. Kremžar, Domž«le, 200 din; dr. Pintar, Domžale, 100 din; Prosvetno društvo Domžale, 200 din; Hranilnic« in posojilnic« 200 din, Harmonikarji PJS Domžale 500 din. Vse, kar ste storiti dobrega s temi darovi, naj Vam obilo poplača Vsemogočni, kakor tudi veselje onih, ki ho Vaše dobrote deležni. Iskrena hvala vsem. — šolski upravitelj: Komun. Metalo pri Skstji L»ki Prosvetno društvo je priredilo lepo uspeli Miklavžev večer. Kljub hudi krizi se je Miklavi z darovi kar dobro ©drezal. V®em naročnikom »BSovenčevega FmSedmrja*! Na številna pismena vprašanja sporočamo: »Slovencev koledar« smo pričeli t (tn ttdM* razpošiljati. Vsi, kj sa ga plačali, p prejmejo gotove &e kom« fetalrL Ker p« daje tik« razpošiljanje mm P^sli, presta« tenj. »aninfte, da ms!® pstrpijs. fobenega ii« (»n« prtzHH Uprava »Slovenje vega koledarja« UST — Gnusen napad na g. svetnika MerSola, našega bivšega žopuik«, je tudi pri nas globoko odjeknit Vsak pošten človek mora tako podlo dejanje obsojali. mi pa ie prav posebno, saj je g. svetnik ®> let bival med nami in dobra poznamo njegovo da-leZljimot in ljubezen. G. svetniku telimo skorajšnjega »t. »vanj«, da bi te dolgo užival svof zasluženi pokoj. Podli *lo!it«! p* sasluSb» ostro kasen. V 8S, letu steraaH J» delava« taau MmfVrfMH miru! — Parna cerkev.-ja kupita od gtstllnt&irja Prelesnika znamenje ct* glavni cw»tt sa S.800 din, —Tako ja ta zadeva vendar enkrat urejena i ni treba bati,-da bi se znamenj« podrlo, v " prišlo v prave roke. — V torek, 10. decemb* 11 jc začel trimesečni gospodinjski "ečaj, obiskuje 16 deklet — Tečaj se vrši v novi SoB*1 Šolska mladina bo priredila v nedeljo, 22, Z;" bra ob 3 popoldne v Društvenem domu lepo bJl nico. Prijatelji mladine iskreno vabljeni. K^Jt^ se bliia in s tem za obnovitev naročnino J časopisov, Zavedajmo se važnosti tisk« ln mo zvesti katoliškim listom. — Vesel beii£ j* ■rečno novo leto želi vsem skupaj dopisnik HotiJ. Leto gre h koncu, vabimo vao 1 nike »Domoljuba« tn drugih katoliških lin«, t mu ostanejo zvesti tudi v bodoče Želeti bl bil« da bi g« naročile ie one družine, ki ga iit^i še niso imele. »Domoljub« b; morala imeti ntka družina v župniji. »Domoljub« prinaša vsak ted« dve strani zanimivih slik in ima novice ii krajev. Vsak naročnik je tudi zavarovan u 109) dinarjev v slučaju, da mu pogori stanovanjska fo. ia. Za kmečko ljudstvo je »liomoljub« res fj, najboljših listov. Kateri zmorete, naročite ^ venca« ali »Slovenci dom«, ki prinašat« veda »vrtfo novice in beste o v«eh dnevnih novitab & veMeni. ker je v sedanjih časih m Bogo važali fe zanimivih novic. Naročnino za »Slovenca«, »D«, moljuba« in »Slovenski dom« in »Bogoljub« bbkt pličate pri zastopniku K. H. v Sp. Hotlfu Et. 10. — Fantov.-ikl odsek ia DckliSki krožek sta pričeli z rednimi sestanki, ki jih imata vsak teden. Z v*, sel jem prihaja na sestanke nai gospod župnik Kljun Ivan. ki nam stalno predava. Ml se mu aaj prisrčneje zahvaljujemo sa vso naklonjenost, ki nam (o nudi v naši organizaciji Smartn« pri Liliji Kar verjeti nismo mogli, d« le umrl naš veliki voditelj dr Korošec. Ko ji prišla vest, «o ljudje kar obstajali. — Na praznik sv. Štefana bo imela Kmečka zveza po prvi sv. mnii v Zadružnem domu »v©, letni občni zbor. Pridite vsi Sani, možje, Unij« ln deklet«, pa tudi žene lahko pridete, ker bomo poleg dnevnega ^a^počaMlH tudi spomin aalega velikega moii Rad«*«. TnkajSnja občin« je dobila 10.000 kg koruze, katero je razprodala svojim občanom pe lastni ceni, t j. H din u kilogram. Zaradi povprs isnraaj* po korcui, fco moral« obilna najbrž do!)«-vlH fe «a vamai ak® Sjo hotel®.vsem r«- rorcer in delom odkril strehi dvema kozolcem«, ton lastniku — 8. sestram »v, Vineencija — po glavi Tedaj bo občutila. Ofc je človek, ki je predober, podaiMet! oslr 7.« take ©pss-%« se Marki* ni zmenila. Zadovoljna s tesss. za kar ae je odločil«, je uredila svoj novi dom in prH«$nil« k sebi mater, ooim pa je ostal doni« pri sinu. ivaa ie del očetu vssa veljav«, Jutdae js Uo treba 'odločati pri gospodarstva. Pa tudi n«J mlado gospodinjo se starec ni mogel pritoževati. Pravega zadovoljstva pa le ni bile v njegovem srcu. Najprej se je oglasilo kesanje. zakaj je oddal posestvo. Očital si jo plašljivost, ki ga je privedla do tege korake. Zž*ri s« je stroškov in pa kazui, ako bi bil ovaden zaradi krivde. Ustrašil se je Pokletovih groženj in njegovega maščevanja. Ako ima človek slabo vest, trepeta pred vsako »enco. Za kesanjem je sledilo spoznanje Nevarnost je izginila, temnih oblakov ni vač nad njegovo kUvo. Vse, kar ra je strašilo, je poteklo p;!od.k»«•> j*.r vauva vvj ar.inij io resne obraze strogih sodnikov. Zjutraj-- ko je odhajal od doma, ie b"1" ostra burja. Leden!! sapa ga je oblival« vodni curek. Stisnil se j- na voz in ( kocem. »Zvečer bom prišel po vas.« mu je n>W Ivan. ko sta prispela na postajo. , »Ni treba.« je odklonil, ker ni vedel, doklej se bo zamudil. »Pa srečno ia pazite, da »e Vam k»j primeri!« ,., Vlak je bil že pripravljen, lilh-o j«W treba vstopiti. Sprcvustim, ako ti je res žal. iar si mi '^Prikimal je in rekel šepetaje: »Tudi Ivan „ai pozabi. Sam vrag me je premotil...« m obrazu se mu je razodevalo kesanje, obrazu se m j^ -l(M ga je opomni t skrb? za njegovo dušo. »Ali si se ž* »povedal?« \vče?a" so ga prevideli.« ie odgovoril paz-nik zl jetnika. »Sam je prosil za gospoda.« "lk »Očef« Bolnik je Jmel še ^av tiho: »Denar, ki sem ga izmaknil Ivan«, je skrit v deblu nekega starega drevesa kakih li narodni poslanec g. Smerni povedal marsikaj zanimivega o komunizmu. Predavanje bodo pojasnjeval« številne skioptične slike. Ha to predavanje vljudno vabimo vse, ki jih to vprašanje v da* našnjih težkih časih zanimal Naznanila n Prošnja. G. Petru Albertu, posestniku v vasi Kamnik, pošta Pieserje pri Ljubljani, sta bila v mesecu juliju letošnjega leta ukradena dva vola in sicer je bil eden tigraste barve, drugi pa rjave barve ter triletna telica sive barve v skupni vrednosti 12.000 din. Ce bi morda kdo kaj vedel povedati, kam je izginila živina, naj blagovoli Javiti zgoraj omenjenemu posestniku. Najditelj bo prejel nagrado v znesku 1000 din. n Od doma je pobegnil 18 let stari Peve Henrik iz Kamnega vrha, občina Primskovo pri Litiji. Fant je srednje postave, oblečen v najKaste hlače tn ima tis sebi zeleno-riiast površnik Ce bi morda kdo vedel za njega, naj blagovoli javiti naj-bližuji orožniški postaji ali jpa njegovemu očetu Alojziju Pevec, Kamni vrh 8, poSia Šmartno pri Litiji Fant ae a-ijbrže potepa nekje na Dolenjskem od Ljubljane do Novega mesta. n Burka sa predpast so »Butalci«. Pošiljat Kušar Tone, Reteče 20, p. Skofja Loka. n Zvjsa dekliških krožkov opocarja krožke naj pohite t razpečavenjem »Koledarčka slov. dekleta« in naj denar čimprej nakažejo. Ako bi kateremu krožku morebiti kaj koledarčkov ostalo, naj jih vrne do 22. decembra. Poznejših vrnitev, ne moremo »prejeti. ZDK Maribor. n Cerklje na Gorenjskem. Lepo dekliško igro »izgubljena Marta« bo vprizorilo Prosvetno društvo v nedeljo 22. decembra cb pol4 popol-di)3 v Ljudskem domu. K udeležbi najlepše vab-« lieDn Fantovski odsek r Hrastja gri Kranju naznanja, da bc vojna drama »Konjeniška pfctrola« igrana » nedelje, 22. decembra ob 8 popoldne v. društvenem domu v Hrastju. — Na sveti veter, 24. decembra ob 9 pa bodo Mani m članice ara-matskega odseka priredili lep sveti večer v dra-štvu. Na sporedu je igra »Božični prazniki sirote« in božične pesmi Fridite, da skupno pričakamo pomočnice. — Na dan sv. Štefana. 26. decembra ob 8 popoldne p« bodo člani FO h Hrastja ponoviti vojno dramo »KenjeniSka patrola« v domre Prosvetnega društva v OtSevfeu. — Na vse prireditve vljudno vabino vse naše prijatelje. sto korakov od tiste debele bukve, kjer je bil napad izvršen. Sodnikom lega nisem povedal, a pri spovedi sem obljubil, da boja popravil škodo in držim besedo.« »Nekaj vesii pa le še ima,« je pazniku ugajalo priznanje. Vprašal ga je, ali je ze vse povedal. »Čas poteka.« je pogledal na uro. letnik je otožno-proseče pogledal Breznika. »OčŽ, molite zame! In sosednem povejte, da obžalujem storjeno krivico. - Kaj pa kuštrrn?« se Je spomnil svojega nekdanjega tovariša. »Kuštrina ni več. Mrtvega so našli v hleva P" ,AMiidprto srda ia rok© *» t«4av« slovenskega (meta. Vedel je, da ja kmečka družina zi-selka narodove telesna in duhovne moči, na-ia slovenska vas pa neusahljiv studenec slovensko gospodarsko in kulturne sile. Zato ni !udno, da je njegovo prvo javno delo veljalo kmečki hiii in kmečkemu človeku. V tistih iasih je bilo i« prav posebno odločilna vai-losti,. da se o trne pred navalom tujo kultom«, gospodarske ln politične premoči slovensko podeželsko ljudstvo. Veliki pokojnik je * usodne« trenutku prijel tam, kjer j« bilo najbolj potrebno. Kmečkemu človeku je bilo treba dobrih, narodno odločnih časopisov, da bi n« utonil v poplavi tujčeve propagande. Zato je di. A. Koroiec prijel sa pero in postal rodnik slovenskega časopisja na biviem Štajerskem. Nai dom*, ki ga je prav za prebivalce po kmečkih domačijah ustanovil in urejeval, j« postal glasnik kmečkega in narodnega preporoda. Toda napisana beseda mu j« bila premalo. V srcu mn j« gorel živ ogenj ljubezni do kmečkega ljudstva, ki mu ni dal miru, do-Ller ni s svojimi sodelavci začel zbirati kmečkih nmožic v organizirano skupnost, da se na čelu najbolj pomoči potrebnih bojuje za njihove pravic« — za staro pravdo nn&ega kmečkega stanu. Zbral je slovenske kmečke vrste v politično organizacijo, ki jo je krstil za »Slov«*u)ko kmečko zvezo«. S praporom, na katerem je bila napisana slovenska kmečka skupnost, je stopil v politiko poznejši narodni buditelj in voditelj ter največji politični mož, kar jih je rodila slovenska kmečka mati. Kmečki stan mu je bil takrat in mu je ostal do zadnjega diha oni prevažnl temelj, na katerem je gradil vse svoje velike načrte za osvobojenje svojega naroda ln ustanovitev svobodne države Jugoslavije, v zadnjem času pa prerod vsega naroda in obnovo skupne domovine. Najžlahtnejie, kar narod premore, je pa nai rajni velikan videl v kmečki mladini. Njegova bistra razsodnost mu j« velela, naj začne svoje veliko delo na graditvi narodove bodočnosti s kmečko mladino. Nič ni pomii-Ijal. S svojimi prijatelji je zagrabil za delo in po zeleni južni Štajerski so začele avoj« pomembno delo mladeniike in dekiiike rre- x«, ki to v kratkem času spremeni!« dotedanjo mrtvilo po deželi v živo in plouonosno delavnost, ki se je hitro pokazala na vseh koncih in krajih. Te mladeniške in dekiiike zvez« so bile znanilke novega rodu, narodne svobod« in' eamoza ves ti. Tudi ie pozneje, ko mu je Previdnost namenila mesto voditelja vsega naroda, na kmečki stan ni nikdar pozabil. Vedno »« j« živo zanima! za skrbi in težave kmečkega človeka in mu z vso močjo pomagal, kolikor je k mogel Našteli bi lahko cel« iitanij« za kmeta koristnih odredb in zakonov, prt katerih je sodeloval * svojimi političnimi prijatelji; koliko j« pa # svojim modrim vplivom hudega preprečil — tega nai kmet M bo nikdar zvedel. Svojo izredno ljubez«zt do kmečkih ljudi j« pokazal ponovno, ko a« j« kot naslednica njegovo itajersk« Kmečke zvez« po hudih dneh diktature ustanovila nova, nepolitična, zato pa stanovsko osnovana daaainje Kmečke zveza. Ce j« le mogel, je pribite! med kmečke ljudi Videli smo ga na naiem velikem taboru na Brezjah l 1938, kjer se j« — alavljen kot voditelj celokupnega slovenskega naroda — najbolje pi>čuiii med kmečkimi množicami, ko jim je ve« navdušen govotiL Botroval j« praporu Kmečke zvezo in j* bil ponosen na to. Ko je imela Kmečka gveza občne zbor«, j* ponovno priiei med ivoje kmečko ljudstvo in Ee veselil z njim njegove kmečke zavednosti isi ponosa ter ga bodril k is skupnem« delu za biigot kralja kršbmifano. Tak je bil včiiki državnik in politik svetovnega slovesa — do svojega ljubega kmečkega človeka. Veliko je kmečki »ia« zgubil z njim — kakor bi družini umrl skrbni in dobri oče. Ko objokujemo njegovo prezgodnjo smrt, je živa v srcih kmečki ljudi ena sama odločna misel: Kmečka stanovska skupnost, ki jo je rajni nai voditelj dr. Anton Koroiec začel variti pred 40 leti, je a ai« geslo ta bodočnost. Nai vodnik je mrtev, ideja nje-gove kmečke zveze pa bo živela, dokler bo živel slovenski kmet in njegova mladina, ki jo bo prenašala iz roda v rotil Nasprotni tisk o cfr» Korošcu Mariborski »Večernik« je v soboto pri-nesel na prvi strani članek svojega direktorja Adolfa Ribnikarja in piše v njem med drugim: »Njegovo največje in za slovenski narod najzaslužnejšo življenjsko delo Je boj Jugoslovanov za državno samostojnost Za formalno vodstvo te borbe niti pred smrtjo dr. Kreka niti po njegovi smrti nikogar nI bilo med avstrijskimi Jugoslovani sposobnejšega in spretnejšega. Bili so U, najidealnejši časi slovenskega naroda. Čeprav Je dr. Korošec od prevrata dalje kot predsednik SLS zastopal predvsem interese svoje stranke, vendar se je tudi v Jugoslaviji razvil v državnika velikega formata. Navzlic gnusobam strankarskega boja v Sloveniji je ostal dr. Korošec neomajan jugoslovanski patriot, ki je vedno bi! državi v po moč, kadar ga je klicala in kadar je bil prepričan, da ji lahko pomaga. Stoječ na stališču narodnega sporazuma med Srbi ln Hrvati ter Slovenci so je vedno zavedal, da so vitalni interesi Slovencev za vedno zavarovani samo v zedinjeni in edinstven! Jugoslaviji Sedanjost, žal, ne more dela dr. KoroSca in njegovih zaslug za narod ia državo pravilno oceniti, ker je za nepristranske ln objektivne ugotovitve in ocenitve poklicana zgodovina. Prepričani pa smo, da bo stalo v zgodovini Jugoslavije in ie posebej v zgodovini Slo- vencev ime dr. KoroSca trajno med najzasiu« nejiimi voditelji naroda.« »Slovenski narod« zaključuje svoje prv4 poročilo o smrti dr. KoroSca t naslednjimi b». sedami: »To je kratek obris zunanjega življenj« j„ dela velikega pokojnika politika. Z ujegov® smrtjo ni izgubil le njegov lastni tabor no. jega voditelja, temveč tudi ostala Sloveniji, in vsa Jugoslavija enega svojih velikih rao; Bodi mu ohranjen trajen, časten spomin^ Sožalje dr. Kramerja Dr. Albert Krsmec je izrazil senatorju dr. ¥. Kufmrra svoja sožalje s naslednjimi besedami: »Globoko pretres** iskreno žalujem t Vmni 20 velikim sinom nebege naroda. Dr. Albert Kramer.t Hrvatje o dr« Korošcu Tudi krvniki iisti obširno piiejo o smrti dr. Antona Koroica. Vsi mu priznavajo veličino iskreno sočustvujejo s nami. Silne lep članek im zagrebški »Jutarnji liste Med drugim piie: S smrtjo dr. Antona KoroSca. nesporne« vodnika slovenskega naroda. Izginja osebnost, ki je polnih St- Jet obvladovala politično pozo-riiče. kier se k gradita usoda njegovega naroda. To pozorne ni bilo malenkostno, bila i* važen činilec evropske politike. V doiiadkih. ki »o se tukaj ustvarjali, fe dr Koroiec t ujodiiih trenutkih iari»i prerafno, lahko rečemo, kar odločilno v lose S smrtjo dr. Antoa« Ko?ofea, neapotnegt izgubil enega izmed svojih .tslvečjih sinov ia vodnikov, izguba, at te ttrav gotovo nenadomestljiva v danainiih časih. Pred mrtvaSkiis odrom trsa nenavadnega političnega uma «e im«1o t di Klelo aefcti ura« tako njegovi političoi nristaii kakor jsasgraptntfci, ®b®il pretresen«•» listi trasifnosil ki vedno nastaja takrat, kad« zmanjka kakSne ustvarjalne »»llčine.« Splitska »Kov« doba« pa objavlja dosedaj poznane dokumente, ki sa naoaiajo na razmeii« dr. Antona Korošca do Hrvatov ter ugotavlja, i morajo Hrvatje evujo sodbo o dr. Koroicu v marsičem popraviti. Med drugim pravi: K* je bil dr. Koroiec notranji minister t SI* jadlnoTičeri vladi, je ramo po pesrederaaja podpisanega priilo ieU 1936. d« sestanka tued itd* teljero »levea&keg«. saiada dr. Korošcem ia rediteljem hrvatskega aarada dr. Mačkom. Ta sest*-nek je ostal r največji tajam-Si vse do danes, ki smatram«, da *»» ee vete *eč diskretnost is it se ve, da j« dr. Koroiec Is tedanjega osorraieatfl mesta iskal aepesredai stik s Hrvati. Medtem je prišlo do sestanka med dr. Slej* dlaovičem la dr. Mačkam pri Breiieah. Pe isdl-skretnoati dr. Stojadinovitete »belice je priiei u sestanek t jamest ia ravae dr. Stojadinorii ji pokvaril poloiaj, take da so bili aadaljai stiki p'» ktajeai. Leta 1987. p« obiska podpisanega pri dr. Me čka v Kupincu je dr. Koreiee, ki ma je bile up*-rečen«, aa kaki podlagi si samiilja dr. H*ff greh, dr. Mačka ia drug« hrvatske prvake!« " j« ao romal aa hrvatsko bolj« pat k Mariji * striiki. . Sloveaskeiaa aaroda moram* Ismsiti t«P •oialje pri teh veliki Is^bl ztasU v tem s« vsakem« naroda potrebni ijadjo močn«f» [r sama ia moče« volje. ' Poslednja pot našega voditelja Nad 50.000 ljudi pri pogreb« - Ljubljana še ni videla takega pogreba iz hamhe upmve v stolnico r! |V psmedeljek gvečer malo pred 30. uro •o dvignilo krsto voditelja slovenskega ««-rodu dr. KoroSca a viaukega odra steklene dvorane na bonski naravi v Ljubljani Fred vviikiml »»»ti bansk* paiače se je abrsk du-fcovSčina s beigrajikim u»<2Mtofo»j dr. UJŽS-fgigs. in #he*oci>rn towa&Seti» i* «U. auto»n dr. NaMto. ff.rnvod samih molkih » l>tau»e»i esmS v mM se Je ssčol premikati izpred ban- ikega poslopja med gostim Bpalirjem tisoč-glavih množic. Pred vseučiliščem se je »prevod s dr. Konoilčevim truplom ustavil. Tam je spregovoril topiti bedeti a profesor dr. Kutej in sapel *da iilavegt slovenskega naroda. V :aoiki dobi šivlj« pslem tesarstva, doživlja sv«« teodo sieve.-rsfeega »sr^ša, tsda t ^rodirijivim vre* »vai dri*v»ika takoj pajmaje, it :aali »rod sa* «ii «h nebi na morej« obstajati t*th t«, kar jo aaiaarcvittji«: ««de!j:ln t stvaritvi skaj-ne s?rter* 8fa*e»<<«v, Hrvatov f« SrK«. »tuli mer*4 je ni* lave«. pa tudi dr .kuiviea si bil« lahko, ku j« votli! politiko. Toda vidimo, da sta v vtem poli« ličnem Sivljecjo vodili dr. Korošca dve ideji: prva ie ideja staveosk« aareda* iodltxni dsšeli svojih sassj in eiljfcv — je dflal in gradil, trpel in ustvarjal, da je vse premagal, vse ovire pot ep-, »i in vd uspeha do nspena hitel; ne (ase, sa »vej slovenski narod in nj»>jove brate Srb« in Hrvate. Ker je božja volja, da ste nas sapnstili, ob Vašem grob« naš« solzo skromno kaieje vso iju-bezen, ki jo je zmotno floveško srce jreko grob«. Ta Ijubszen j« napolnjena s livim hrepenenjem, da bi Vaš« volja izpolnjevali, Vaš« lelj« prav »deli, po V«»ik načrtih ia ntssenih živeli ter d«lali. a „ . 2ivi dr. Korošee j« slovensko ime odrešenja, mrtvi dr, Korošec je naš program. Bodimo v politiki stvarni ia prtvidhol, na« je nčil dr, Korošec. Dobro odmerim« a»*8, »koIasMi« ln sredbtvs, da doseiemo »»ivečji mošni aspek. Kadar pa ja 6U sa «sa«rae narodne #r»viee, sa aaialae ia vašn« stvari, ai asi raS«n«i, nič tehtaj ves s« j« »»«tli »isli vodnici isrofi! ia se srsis« vrgel t aoj, Se! v trpljeaje u »«&s stvar, irae« tvegal ia stavil na tshtnšf« vse do poslednje s«j!b. V tej strašni ari ločitve, ko strast naMdaflga ia secialsega s«vraštva «op«t okrog «»s v®jsk« vodi, prosimo s dr. Korošcem VseiMgeiaega, a»l obvaruje svojim Slovencem mir ia ««l:»0«f- Vsi Slovenci smo ob Vašem gr«b». Od Pir'^ šklk g«m tja v Marsko ia Dravske polje. S« veeSi slovenskih krajih, « 4«lia v hrib« ia gorske velikane odmeva zvonenje k Vašemo pogreb«. Dr. Ksvolee nas sdrnlaje danes v narodni bolečini od vzhoda do nahod«, ei vseh strjni sto-venski-R* sveta. Dvignjenih gt»v i» krepkik sra pojdeme s te bolj« nji-* kov.t W<«čn«t, ki ho Zn vs* »družila t veseli, srečnk končni in popolni imsgi Vašeg« narodneg« bojnega Oče »«šl »v« milijona sirot Vam trepetaj« kliče: Z Bogom t Naročite Slovencev koledar, ie ]e časf Že parkrat smo omenili, da ie naklade Slovenčevega koledarja zmanjkalo tako, da zadnje čase nismo mogli sprejeti nikakih novih naročnikov več, kljub temu, da smo tisknli 30.000 izvodov. Tako ogromne na« klade v prvem letu ni dosedaj gotovo dosegla še nobena kniiga. S pošiljanjem se bomo nekaj dni zamudili. Treba bo potrpeti. Dobivamo pa toliko želja za naročilo koledarja, da ne moremo preko, zato smo sklenili omogočiti tudi onim, ki niso v pravem roku naročili koledarja, da ga še dobe. Koledar bomo ponatisnili. Prepričani smo, da se bo oglasilo še veliko število naročnikov, saj obsega koledar 256 strani, to je 64 več, kakor smo prvotno mislili. Ta knjiga bi morala stati najmanj 60 Din in še ne bi bila to pretirana cena. Prepričani smo, da smo j tem svojim naročnikom pripravili najlepši novoletni dar in da ga bodo PO IS ©Sft naročili vsi, ki ga še n;majo do novega leta. Prednaročila bomo sprejemali do 1. januarja 1941. Da pa bomo mogli pravočasno ponatisniti koledar pa prosimo, da se oni, ki koledarja še nimajo, nanj naroče že pred novim letom, tako, da bi s tiskom lahko čimpreje začeli. Naj ne bo nikogar, Id bi koledarja ne naročiL Vse zastopnike naiih časopisov pa pozivamo, da takoj stopijo na delo in zberejo nove naročnike. Koledar, ki ga boste v glavnem že do božiča po vseh krajih prejeli, bo prekrasna reklama, tako, da Vam bo delo za nove naročnike gotovo najlepše uspelo. Oni, ki so naročili koledar do 8. dec. t, I., ga bodo kmalu dobili i Križ je z zemljevidi. Tiskarne, ki izda- i'ajo zemlj vide, ie v zadnjem času močno udnje;o. Kazvoju dogodkov kljub vsej teh-niki namreč niso več kot Komaj je kak večji zemljevid dodobra izdelan in dotisksn, že je treba tu ali tam spremeniti državne meje ia zabrisati to ali oho državno ozuačko. Vseh meja je v Evropi 48, od teh pa je samo ena izpred leta 1809, samo II izpred 1905, 28 teh meja je nastalo po svetovni vojni, šest »e jih je spremenila samo v minulem in tekočem letu. Najstarejša .neja teče med špansko in Portugalsko, ki je stara že domala 300 let, najmlajša pa je mej-; sedaj v personalni uniji * Italijo povezane Albanije in njenih sosed. — Največ meja ima Nemčija, namreč 15. in sicer meji na: Franc'jo, Belgijo, Nizozemsko, Dansko, Litvo, Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Jugoslavijo, Italijo, Švico, Luksemburg in kneževino Lichttnsiein. Samo po eno mejo imajo Anglija, Portugalska in Irska — Gibljivih političnih meja so menita najbolj veseli dijaki, katerim ai treba kupovati dragih atlantov. in ue naj-zadnje se njihove gibljivosti veselijo časni« korji. ki lahko polnijo stolpce svojih listov s pravimi senzacijutni. WDR\VAW je prava zavarovalnica malega človeka MARIBOR, Sodna utl.l v lastni palači ViSim dragim za Boži? življenjsko police ..DRAVE" Zahtevajte prospekt in obisk zastopnikovi Jed vpliv« na razpoloženj«. Znani vegetarijan. »kl (s samo rMtli««ko brano) hotel »La France« v Parizu nudi svojim gostom jedila, ki vplivajo os du-ieviu> razpoloženj«. Rekloma j« vsaj taka in j*. dilni listi «o temu primerno urejeni. Cim stopil v hotel, zagledal velik jedila list, na katerem je na-»teta množica jedil. Na levi strani so lepo po redu nanizana imen« posameznih jedi. Jedila «o pripravljena samo ca vegetarijance, to je ea one, ki ta našla senco, ponudi gostoljubni Pi* cek Packu ateklenico. Žejni Pacek je krepi" nagnil in kot bi trenil, je bila steklenica do polovice prazna. »Tako, sedaj pa ti s svojim suhim i1" zikom na dan,« pravi lačni Picek. — »Ga ni""'11 več,« pravi Pacck. »Zmočil sem <1 ga s tvoja cvičkom. Hvala.« ftaaaaBaaaaBBBaaaanaiaaBsaaaMMa* najboljši in najlepSe opremljeni nabožni mesečnik v na3i državb Ima vedno lep« slike v bakr* tiskn. PiSite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«! Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. »■iisssisaaaaBaMaeHPaaa*"**" ZNIŽALI SMO CENE DA »KLJUB DRABIHJI OMOSOČIMO NAKUP V8AK0MURI PltBI) NAKUPOM ZAHTEVAJTE NA.10 PON ti I) B 01 OBRTNIKI. T H O O V C I I Z U K D K K P O P U S T ! ŽIME POHITITE DOKLER TRiUA X«LOSA NEVESTAM SAMO PRAKTIČNO DA PILO! ..ZIMA", TV8SEVA 37 "JUSLiiHA Novi grobovi m Umrli so: v Notranjih goricah Margareta Lehrniuiin, v Domžalah posestnik Karel Zaje, v bolnišnici v Komendi Ana Kastelic, v Jurliioštru posestnik na Marolu Alojz Suiid, v Dol. Logatcu Anica Maček, na Vrhniki železniški upokojenec Andrej Oblah, v Jerovi vasi pri Grosupljem Marija Podr/.aj roj. Bučar, v Guštanju Angelu Cvitanič roj. Kadič, v Bovcu v Jul. Krajini znani gostilničar Oskar Mlekuš, v Ajdovščini v Jul. Krajini trgovec Franc Re-pič. — V Ljubljani so umrli: Marija Štrukelj, Karel Laurenčič, Fr. Zatioškar, Robert LintU-ner, Frančiška Bardorfer, posestnik Josip Pl-trič, nadučitelj v p. Jakob Zebre, Iioza Zvonar roj. Morschler, Frančiška Grafennuer roj. Per-čič, vdova viš. žel. uradnika Marija ilillmayer, zvanlčnik drž. železnic Franc Milielčič, vdova po železničarju Frančiška Vidmar, Marija Jakša. — Naj počivajo v mirul Rudarji, delavci! Pri napornem delu Vam jo v odmoru potrebno toplo okrepčilp. V ta m.rnen je priporoi>jlv p oži rek krepilnega »KMONAc cvetličnega čaja, ki Vam ne razburi živce.', temveč vpliva blagodejno :a Vaš organizem. Tudi v gostilnah zahtevajte za Vaš denar nekaj dobrega, pri tem pa koristnega. »KMONAc cvetlični čaj je hranilen, nad vse okusen in aromaiičen. Z dodatkom limone, romu, žganja ali mleka Vam da odlično pijačo. Toda farno pravi »EMONA« cvetlični čaj v originalnih paketih tekamo klr. Bahovec . Ljubljani. Dobi se povsod. od katerega je prihaj;il glas, a ni zapazila nobenega človeka. Se jo vpraiala: Kdo pa kliče?-. In zopet fse je oglasilo o . (tAOjnStne Črpalke m m mj a. frssassr' SMS novi modeli, viiok dovrtenosti, odlični v rabi, HMetna garancija, najnižjo cen e, Kdeluje PodrSaJ Ciril, ig 147 mi ijabllonl Strah na pokopališča Nedavno se je na dunajskem osrednjem pokopališču zgodilo tole: Bilo je že o mraku, ko je pokopališče zapuščala gospa, ki je dalj časa molila na grobu svojih rajnih. Ko je hitela med grobovi proti izhodu, je naenkTat zaslišala za seboj čuden glas: »Vzemi me s seboj! Vzemi me s sebojl Stanujem na številki U na Olavni cesti...« Gospa se je obrnila h grobu, Prikazen se ne da fotografirati Trije, ki so obiskali starodavno svetišče Kar-taga.na na otoku Ceylonu, da bi napravili nekaj fotografskih posnetkov, so doživeli čudovit dogodek, ob katerem niso mogli skriti groze, ki jih je navdala, ko je pred njihovimi očmi vstala ta pojava. To skupino so tvorili trije Angleži. Eden od njih jo ia svoj obisk na otoku Ceylonu opisal U.ko!e: >Ko smo stopili v svetišče, smo zagledali tam, kako aoka ženska v goreči molitvi dviguje roke proti nebu. Stopili smo malo bolj na desno stran svetišča. Napravil sem nekaj fotografskih posnetkov, tako da je bila ona ženska vedno v sredini filma. Tndi moji tovariši so skušali izrabiti lepo pozo ženske, ko moli v svetišču ter so prav tako napravili več posnetkov. Na kratko povedano, trije različni fotografi smo slikati ono žensko, uporabili smo vsak svoj fotografski aparat, svetloba pa je bila za fotografiranje naravnost nepričakovano U"0dna. Sliko so se sijajno posrečile, le to se nam je nad vse čudno zdelo, kako to, da niti na eni napravljenih slik one ženske — ni bilo. Niti sledu ui bilo na sliki, da bi bil na onem mestu, kjer Ali se hočete svojega revmatizma, protina osvoboditi? Trganje in zbadanje po udih in .klopih S^lieSSa katere^treba JK kt ^tlečine ^topniuiejo Nudim Vam idravilno, seCno kislino razkrajajoče izmeno snovi in izločevanje, pospešujoče DOMAČE ZDRAVLJENJE S PIJAČO, ki se na umeten način povsem naravno sestavlja i;, nekega blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga SdoSva mati narava darovala bolnim ljudem "naSpANNONIA-APOTHEKE, BUDAPEST « Postlaeh 83, Abt, H. 284. smo vsi videli neznano žensko s povzdignjenimi rokami, stala človešisa postava.« Kakšen ie bil ta pojav, ki so ga videli omenjeni trije Angleži, dosedaj še ni razodeto. Nekaj je prav gotovo bilo, saj ae vsi trije skoraj res ne morejo kaj takšnega istočasno izmisliti. Znano jo torej saiho toliko, da je bil listi pojav nekaj, na čemer fotografski aparat ne kaže svoje občutljivosti. In kaj hi potem moglo biti? Morda le nekaj, kar ni iz snovi. Vojni ujetniki v starem veka Usodo vojnih ujetnikov lahko zasledujemo tako daleč nazaj, kakor lahko zasledujemo vojne. Njihov položaj je bil vedno zelo težak. V starem veku so smatrali vojne ujetnike za sužnje in j« lahko zmagovalec, oziroma nasprotnik, ki jih je ujel, počenjal z njimi kar je hotel. 2e takrat so Dobro domačo pijačo brez dodatka pravda sadjevca napravite i JABIINOM Zavoj din 30-—, poštnino zaračunamo posebej. Pošiljamo samo proti povzetjul Brogeriia Emona - it. Kaisc Ljubljana - Nebotičnik jih uporabljali za težka javna dela, kar je Se tudi danes v navadi. Znano je, da so vojni ujetniki te 1350 let pred Kristusom pod egiptovskim kraljem Ramzesom II. skopali prekop do Nilove delte skozi Vadi Tulumat na jug proti Črnemu morju, isti kralj je naložil Izraelcem plačevanje tlake. L njihovim delom je spremenil velike puščave v rodovitno zemljo. Pod njegovim naslednikom so se Izraelci preselil! v Kanaan. Zato pa v Egiptui n.so prenehali z javnimi deli. Egipčani so se bojevali z vsemi sosedi. Pri vsaKem hojnem ^h^u jo nalovili več ali manj ujetnikov. Pod njihovo oblast jo je bilo vedno mnogo ujetnikov Skitov lraca Lov. Indijcev, Abesincev. Njihove tuljave roke so postavile krasne egiptovske hrame sfinge,'Obeliske in piramide, ki jih še danes občuduje ves svet. Naročite takoj »Bogoljuba«! 4® Matii or - obrtnik, pomočnikov ali vajsncsv in narobe. Pristofblna " <* 1« o«1"* «« P'"«"« ""P*"- Fip in brinje dobit« bo pet prt tvrdkj t?ran Pot,-a4nlk, Ljubljana. r vrtava o. »S. Javna «1iadlida. Svinjske keže domaČ«, »urova. kupujem stalno po najvil-llh cenah. Nakupoval-ct surovih ko* naj se po možnosti oeebno oglasilo prt meni. — Ivan Pr«5ern, tovarna čevljev, Kranj. Dve dekli k sv' -ijam sprejmem, začetna plača. »90 din In vit oskrba. Nastop takoj. Oerm Beijnof, Novo mesto. Moške ebleke perilo lit vaa oblačila po prfssano nisfclh cen aH d nabavite pri Preekerju - Sv. Petra cesta t« — LJubljana. Kmdk« dekle urno, snežno, polteno, vajeno molže t krav, sprejmem ca pcmoč v kuhinj! In aa krmljenje par praUčev. Staro«, IS—ie let. Nastop ■ novim letom. Hrana dobra. Plača današnjim r&ameram odgovarjajoča. Pmudbe na upravo »Domolluaa« pod »Gorenjka« 11041. I nM prašičkov prodam, Veho ve, Volilo SC, p. 8« >čur. Kmeike skrinj« starinsko, dobro ohranjeno. kupim Ponudbo upravi »Domoljuba« ped sn. .Skrinja« II. tO«. Bareaet^r dobite aa a t on J, ako poSUete u stroške C din v »namkah na. Barometer, Ljubi Jan I. postni predal II. Peti na žagovin« Ia močne pločevine — gorljiv«« 10 ur 400 din, 6 ur 300 din izdeluje ln razpošilja Kari Ct- zel, kleparstvo Vransko. Prodam 2000 kg slame, težak turmanakt voa In 10 m' hrastovih hlodov. Posestvo dam v najem! Vidlc Franc. Bled— Grad St. SI*R§iYznict na motorni pogon ln voa aapravljlvček, nov — prodam alt Kamenjam. Dolenc Ignac, Smarea prt Kamniku »t. IT. Brinji in fig« aa leanjekuho Ima na aalosl tvrdka - Ivan Jelačln, Ljubljana — Aškerčeva cesta 1 — telefon It-OT. Geitei) { M šivalnih strojev j prvovrstnih anamle — ! novih ta rabljenih Je J ugodno naprodaj prt j »Prometu« - nasproti krlžanske sirkve, tat. 4S-S8 *udt ob nedeljah ilupoldns na ogled v dobrem stanju pro-dtun aaradl naprava motorja, Kamriar Iv., H rastje 1, Monte prt Ljubljani. izredna prilika! Vsakovrstno vodno turbine kupite po neverjetno nlzk« ceni a garancijo prt Sovič I Korop., SoStanj. Služkinjo Sani težke, skoraj nov«, salo dobro okovane, vos tetak samec, nosilnost I00S kg ln težka dira, n« vzmeti a Širokimi platišči, nosilnost S do 6000 k«, ugodno proda. Medarna. LJ uhlju.-na. 2ldov»k* ulic« S. za vm kmečka del« sprejmem. Ljubljana, Vodnikova 60. Sepeij skoraj nov, poceni naprodaj. Strumbelj, p, I g 11. f8. _ montatonec, ST moae-eev, licenci ran, dober plemenjak. ugodna naprodaj. Ferkull Frana, Raplovo — Struga na Dolenjskem. Katžka pemtv« od 106 do 810 000 din s SJvJm ln mrtvim inventarjem kupim. Ponudbe s opisom pofla-tt aa: Suler Uajko, Sv. Marjeta, p. Kad« pri Mariboru. šsiekve najcKsejs dobite pri Oaollmi v Skoejanu, p. Dob. Služkinj« m kmečka dela Učem. Naslov: Ivan Pater-noster. Zalog-Polje. Irebca 10 mesccev starega — prodam. Mehi« Anton, Mala stara vaa It. S, p. Grosuplje. Fanti IS letnega, poltenega, pridnega, sprejmem sa kmečka dela. Zaloška cesta *0b. * Jubljana- Moat«. m C« »e ai edrezal sv. Miklavi, poskrbite, da zamujeno nadomesti Božiček. V Jugoslovanski knjigarni aH pri Ničmanu naj zanesljivo naroči izvod »Družinske pratike«, da ne bo zamere ne pri starih in ne pri mladih. Za novo leto mora biti pri biSi tudi pratika s podobo sv. Družine. KMETOVALCI! Mnogo pohvalnih pisem, kl sem Jth prejet od kupcev molih mlinov, ie najboljši Jokat, da je najpopolnejši mlin „TUBFAN" mlin. 8 tem mlinom se čisti iilo od prahu In nesnage. Izdeluje jeSprenj in kalo. Melje vsa žitna zrna v lepo okusno moko za kuho In kruh. POZOR! Pazite se pona-reinvslrevsHčnih mlinov.„Tl)B-FAN" mlin nosi zaščitno znamao D. T. M. ^amoprodaja TURN3KK ŠTEFAN Tjjttbllana. Medvedove 14 ^^tcvaite povsod naš list! SO^Mdlalli, lesse in • i- sporoča V tvojem imenu in imenu svojih članic pretresljivo vest, da nas je danes zjutraj z& vedno zapustil nai predsednik, predsednik senata kralietfine JunaslaiiSIe* minister prosvete itd. - . • *