Računalniško Informacijsko Komunikacijsko Obveščanje Slepih in Slabovidnih
letnik 7, štev. 2 / 2008, ISSN 1854-4096
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
Odgovorni in tehnični urednik, Marino Kačič
Naročnikov v digitalni in zvočni obliki: 1106
=================================================
Opozorilo: Avtorji prispevkov so odgovorni za svoja stališča!
Domov Uredništvo Naročite brezplačen Rikoss
KAZALO
1. UVODNIK: Zgodovina invalidizacije ljudi s posebnimi potrebami
2. AVTOPORTRET: Luj Šprohar
3. POPOTNIŠKI UTRINKI: Sirija, globok vtis preteklosti
4. INTEGRACIJA: Naša Anja
5. NOVOSTI IZ INVALIDSKEGA VARSTVA: Kvote za zaposlovanje invalidov
6. DOBRO JE VEDETI: Blog – večkot le spletni dnevnik
7. TESTIRALI SMO: Pogled v skrivni svet Google Labs
8. NAMIGI IN NASVETI: Hiter dostop do programov preko kombinacije tipk,
Ozvočimo Outlook
9. OGLASNA DESKA: Utrinki s sejma Sight City 2008 v Frankfurtu
10. NOVIČKE: Novi paketi Povezani pri Mobitelu, Windows XP SP3 dokončan,
Turistične ponudbe na enem mestu, Vse nepremičnine na enem mestu
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 2
1. UVODNIK: Zgodovina invalidizacije ljudi s posebnimi potrebami
Avtor: Marino Kačič
********************************************************
Spoštovani bralci in bralke!
V prejšnji številki Rikossa smo si ogledali, kako nosi vsak človek v sebi matrico oz.
zemljevid sveta, ki določa kaj bo zaznal zunaj. Beseda slep torej v prvi vrsti ne govori
o okvari ali stanju vida pri opazovanem, ampak ga uvrsti v določeno kategorijo. V tem
članku nadaljujemo z analizo družbenega položaja Ljudi s posebnimi potrebami oz.
t.i. invalidi. Invalidi pogosto z drugačnim vedenjem odstopajo od večine. Splošno
mnenje je, da je to le posledica okvare, torej zaradi nezmožnosti, ki jo povzroča
okvara oziroma t.i. invalidnost sama po sebi. Znano pa je, da človeka poleg biološke
osnove v veliki meri oblikuje okolje. Zakaj to ne bi veljalo tudi za t.i. invalide?
Sociološka, socialna in druge družboslovne znanosti vse bolj spoznavajo, da so bile
oblike pomoči ljudem s posebnimi potrebami, predisponirane vedno tudi z ideološkimi
in ekonomskimi dejavniki. Včasih je družba razvila bolj naklonjen odnos, drugičmanj.
Odvisno od socialno ekonomskega stanja, predvsem pa od družbenih vrednot in
pravil. Nekatere kulture so v obdobjih pomanjkanja hrane stare in onemogle prepustili
smrti v divjini. V stari Grčiji in Rimu so na primer prepustili otroke s hudimi okvarami,
da so v gozdu umrli, za odrasle pa se je lahko odločil glava (mož) družine. V
nekaterih kulturah pa je družba pomagala tako, da so morali kmetje pustiti ob koncu
njive ostanke žita ali tako, da je norma usmiljenja visoko kotirala in so ljudje s
posebnimi potrebami lahko beračili. Kljub temu pa, da so te vloge v družbah zelo
nizko kotirale (čudaki, posebneži, ubogi, berači), kar pomeni, da so bili posamezniki
večinoma potisnjeni na dno družbene lestvice, pa kaže, da so vendarle bili del nje,
razen, ko je šlo za družbeno sankcijo izgona (Berger 1995: 302). Zadnjih 200 let pa
je potekal proces trajnega izločanja ljudi s posebnimi potrebami iz družbe.
Proces izločanja oziroma segregacija drugačnih se je začela (po Foucaultu 2004) z
odnosom družbe do gobavosti. V poznem srednjem veku je v Evropi razsajala kuga
in gobavost, kar je bilo zlo, ki so ga reševali tako, da so gobavce pregnali stran od
zdravih ljudi - izven vasi in mestnih obzidij. Nastala so izolirana področja (leprozoriji),
kjer so živeli gobavci. Na ta mesta se človeška noga ni upala stopiti, saj je bila
gobavost zlo, ki se jo je treba izogibati, izločiti, iztrebiti. Gobavci niso bili večljudje,
ampak iznakažene prikazni, grozljive spake, nosilci zla. Ker je gobavost kazen za
grehe, gobavec odplačuje svoje grehe že na zemlji, da bo po smrti očiščen šel v
nebesa. Tako se na gobavcce poleg groze in usmiljenja veže tudi mistika, saj so
posebni v tem, da odplačujejo svoje grehe že na zemlji in so tako bližji bogu. Ta
mistika se poleg groze in usmiljenja prenaša na skupine, ki so danes stigmatizirane,
in sicer tako da se jim pripisuje ezoterična vednost. Na primer: za slepe se
predpostavlja, da z izgubo vida, pridobijo boljši, neobičajen sluh, nadčloveške
občutke (slutnjo in vpogled, kar je očem skrito). To se običajno izkaže takrat, ko
oseba zmore nekaj, kar po splošnih družbenih predstavah ne bi smela.
V 15. stoletju, ko je gobavost izginevala so premoženja leprozorijev prenašali na
tiste, ki so se ukvarjali z revnimi in neozdravljivo bolnimi. V te stavbe so sedaj
Nameščali ljudi iz cest in trgov: najprej neozdravljivo bolne, nato tatove, nato berače
in nezmožne za delo (tudi ljudi s posebnimi potrebami), potem pa še norce in
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 3
brezdelneže (Foucault 2004). Torej vse, ki so bili moteči v razcvetajočemu nastajanju
mesta. Na primer razcapani berači, ki prosjačijo med nedeljskim sprehodom po
promenadi in s tem "odganjajo kupce" in kvarno vplivajo na vzgled. Iz tega so se
postopoma oblikovali azili za posebneže kot so špitali, hospitali, ubožnice. Na
prehodu iz srednjega veka v moderno pa je način discipliniranja iz do tedaj brutalne
prešel postopoma v finejšo in sofistično obliko. Staro shemo zapiranja za debele
zidove in trdna vrata, Je postopoma nadomeščala Shema kontrole in
discipliniranja Po vzgledu vojaških taborišč. Ta so razdeljena na enake kvadrante
s poveljniškim prostorom v sredini iz katerega je močvse nadzorovati. Podobno
so se organizirale ustanove za namene preobrazbe ljudi. Hospitali/špitali so se
polagoma organizirali v bolnišnične stavbe Kot orodje zdravstvene dejavnosti:
popoln pregled nad bolniki izza steklenih prostorov, določen urnik bivanja (da bi
dosegli disciplino) ipd. Nekatere ustanove pa so se po podobnem principu
preobrazile v inštitucije, ki so skrbele za vzgojo ali prevzgojo v dobrega in
ustreznega meščana/državljana (npr. izobraževalni ali prevzgojni zavodi).
Način delovanja tovrstnih (totalnih) inštitucij je prvi temeljito raziskal in opisal
Goffman v svoji sociološki študiji Asylums 1961. Totalne ustanove je imenoval tiste,
ki zajamejo vse posameznikove življenjske vidike kot so; delo, zabava, rekreacija,
svobodno druženje, odločanje, družina ipd. Značilnosti totalnih ustanov (Goffman, po
Flaker 1998) so: (1) so zaprte, kar onemogoča socialne interakcije. (2) Operirajo z
avtoriteto, ki je drugačna od vsakdanjih avtoritet. (3) Varovanci živijo na eni lokaciji in
preživijo ves dan in nočznotraj zapore. (4) So namenske, zato imajo racionalne cilje,
ki jih morajo vsaj deklarativno izpolnjevati. (5) Med obema skupinama (osebjem, ki
nadzoruje in varovanci, ki so nadzorovani) obstaja globok razcep. Zaradi doživljanja
osebja kot ošabnega in vzvišenega (s strani varovancev) in doživljanja varovancev
kot zarotniških (s strani osebja), obstaja med njimi stalna napetost in poteka igra kdo
bo koga obvladal. Zaradi tega nastaja proti-kultura (podtalna dejavnost, zlorabe,
izsiljevanja, kraje), kar dalje vodi v ravno obratne učinke od deklariranih ciljev. Zato
se veča pritisk discipliniranja (s sankcijami, da bi dosegli predpisano vedenje), kar
nadalje ustvarja še večji odpor in vodi še dlje od želenih ciljev.
Podoben proces poteka v tovrstnih inštitucijah vse do današnjih dni, le da so
metode discipliniranja (nagrade in kazni) prešle v bolj fine oblike. Ni večfizičnih
kazni, zato pa so sankcije: izključitev, odvzem pravic, bonitet kot so vikend izhodi,
vzgojni ukrepi (manj znižanje denarne nagrade, spraševanje za oceno, testi ipd.).
Poleg formalnih oblik sankcij se razvijejo tudi neformalne, npr. varuhi pravil
(učitelji, vzgojitelji) imajo vedno prav, višji letniki imajo večpravic glede na nižje
letnike, prišleki so podrejeni starejšim ipd. Delitev na mi – oni, izrazito hierarhični
odnosi in uniformirani programi dela, ki se jim mora uporabnik prilagajati,ima stranski
učinek: postopoma posameznika oblikujejo/klešejo v osebnost oblikovano po podobi
in za namene te inštitucije. Zato mnogi uporabniki in avtorji, med njimi Ratzka (2004:
9) meni, da so poglavitne posledice življenja v instituciji znane kot invalidizacija. To
pomeni izgubo socialnih veščin, omejene, v naprej začrtane življenjske možnosti in
zavrt človeški razvoj. Pričemer avtor meni, da imamo z institucijo opravka vedno, ko
obstaja hierarhija pomoči, v kateri je uporabnik na dnu piramide.
Analiza učinkov posebnih inštitucij za ljudi s posebnimi potrebami torej pokaže, da
kljub redefiniranju osnovnega namena inštitucij (to je, odstranitev motečih oseb iz
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 4
družbe) v humanejšo obliko (to je, učenje in prevzgoja) prinaša protislovja in stranske
učinke:
(1) iz socioloških in psiholoških raziskav vemo, da kontekst v katerem oseba biva,
oblikuje njegovo identiteto. Zaprti krog komunikacije in odnosov v vedno enako
organizirani instituciji in z ljudmi z istimi težavami, ne širi možnosti razvoja
socialnih spretnosti, ampak jih vkalupi v stare utečene oblike, ki so specifične za
določeno (sub)kulturo. Še več, vzorci vedenja, mišljenja in ravnanja se tako
prenašajo iz generacije na generacijo. S tem pa nastaja vtis, da drugačnega
vedenja ta skupina ljudi ne premore;
(2) Gojenci v zavodih živijo v nekakšnih posebnih razmerah (laboratoriju), z
namenom optimizirat pogoje vzgoje/izobraževanja, da bi lahko nekočtam zunaj
"normalno živeli". Pripravili naj bi jih za "tisto drugačno" življenje tam zunaj,
pripravljajo pa jih v okoliščinah in na način, ki je prilagojen le njim. Rezultat tega
je, da so usposobljeni za življenje "tu notri" oz. v inštituciji. Kritiki temu pravijo, da
inštitucija proizvaja uporabnike za lastne storitve oz. storitve sorodnih služb.
Do tovrstnih protislovij ne bi prihajalo, če bi bila družba organizirana tako, da bi
pomočljudem s posebnimi potrebami oblikovala na način, da bi jih vključevala v
svoje običajne družbene tokove, namesto, da je oblikovala specializirane ustanove in
specializirane družbene vloge. Te po eni strani prinašajo določene rešitve in
napredke, po drugi strani pa vse večjo odvisnost in oddaljenost od običajnega
družbenega življenja, kar so strokovnjaki in predvsem uporabniki že pred desetletji
prepoznali. Iz teh razlogov se poskuša preusmeriti segregacijske procese, ki se
dogajajo ob vzgoji in/ali izobraževanju v posebnih ustanovah, v integracijske
procese, kjer poteka vzgoja in/ali izobraževanje v ustanovah večine. Ta trud pa žal
ne prinaša želenih rezultatov: po eni strani zato, ker segregacijski procesi še vedno
dominirajo, po drugi strani pa zato, ker še vedno ostaja prevladujoča oblika pomoči
specializirana v smislu posebnega razumevanja. Le to lahko prepoznamo kot
posebno družbeno vlogo invalida, pri čemer je stranski produkt – identiteta invalida.
Le ta pa poleg neustreznega življenjskega konteksta, naredi ujetnike lastne
identitete. To daje vtis, da so invalidi taki zaradi svoje okvare in zamegljuje stvarnost,
da je identiteta in zmožnost invalida, odvisna v veliki meri od družbenega okolja. Več
o tem pa naslednjič.
Viri
Berger, L. P. (1995). Social perspective. To: Cuzzort, R. P., King E. W. Twentieth –
century social thought. Orlando: Harcourt Brace College Publishers (300-315).
Foucault, M. (2004). Nadzorovanje in kaznovanje. Ljubljana: Krtina.
Goffman, E. (1988). Azil (povzetek). v: Flaker, Vito, Urek, Mojca (ur.). Ljubljana,
Hrastovški anali za leto 1987, RK ZSMS (73-137).
Ratzka, A. (2004). Kaj je osebna asistenca. V: Osebna asistenca za neodvisno
življenje. Ljubljana: YHD (4-11).
Na vrh
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 5
2. AVTOPORTRET: Luj Šprohar
********************************************************
V svoji predstavitvi se bom osredotočil bolj na relacije slepote in običajnega okolja in
manj na naštevanje faktografskih podatkov. Pa vseeno za začetek; rojen sem
avgusta 1952 v Ljubljani običajni delavski družini s kletnim najemniškim stanovanjem.
Pri šestih mesecih sem izgubil desno oko. Diagnoza retinoblastom. Precej nevarna
bolezen, saj je zaradi nje takrat umrla večina pacientov. Poškodovalo se je tudi levo
oko, vendar sem nekako funkcioniral. Veljal sem za nekoliko slabovidnega fanta in to
je bilo vse. Kasneje sem dobil očala in se s štirinajstimi leti preselil v Zavod za slepo
in slabovidno mladino v Ljubljani.
Takrat sem se prvičsrečal s slepoto od blizu. Meni je bil ta svet tuj in ga nikakor
nisem mogel sprejeti za svojega. Nekaj tega odpora je v meni prisotnega še danes.
Predvsem gre za miselnost, ki jo slepim vsili okolje ali pa ga sprejmejo zaradi
določenih psihičnih ugodij. Pri osemnajstih sem izgubil tudi levo oko. Takrat sem bil
na dnu. Za nameček me je tedaj mučil še slab sluh, kot posledica škrlatinke v
otroštvu. Bil sem star osemnajst let in pohabljen v smislu samozavesti, fizično
dezorientiran, čustveno pa notranjih viharjev igrača. Psihično je bilo še nekako, saj
sem bil ambiciozen in napadalen značaj. Vedel sem, da se bom nekočdvignil, a če
sem takrat govoril kaj takega, so me le milostno gledali in kimali. No ja, saj je prav, da
je pogumen. Vsa okolica me je začela obravnavati drugače. Nekako se nismo znašli
v tej situaciji. Moji prijatelji so takrat odhajali na služenje vojaške obveznosti, dekleta
pa so cvetela. Jaz pa sem napravil načrt, kako bi spet navzgor. Imel sem glasbo a to
ni bilo tisto na čemer bi gradil svoje upe. Kitara je bila le tolažnica in spremljevalka.
Ko sem bil na usposabljanju v centru slepih v Škofji Loki sem sklenil, da moram
naprej v šolo. Nisem hotel ostati "fičfirič". Sistematično, kot sem takrat razumel ta
pojem, sem se začel pripravljati za podvige po koncu usposabljanja. Bral sem
natančno ekonomiko SFRJ, interno medicino, zgodovino človeštva in se bolj
posvečal jezikom. Takrat še nisem prav vedel, kako bo naprej. Sanjal sem o
gimnaziji, a sem kasneje ugotovil, da sem že prestar in bo še dolgo trajalo preden se
bo kaj zgodilo. Tako sem se vpisal na višjo šolo za socialne delavce. Doma je bil
velik hrup, ker so se starši bali, da bom neuspešen in navsezadnje ostal brez
zaposlitve, ki sem se ji odrekel, ko sem začel študirati. Rekli so: "Kaj ti je hudega v
telefonski centrali, saj le lahko pritiskašna nekaj gumbov in sedišv obleki." Jaz pa po
svoje naprej. Potem sem si poiskal stalno dekle. Spet sem poslušal, naj se hitro
oženim, saj je to edina, ki me bo hotela, drugače bom pa tako ostal vse življenje
materi na grbi. Jaz pa ne. Menjaval sem in iskal, dokler nisem našel tiste, za katero
sem ocenil, da bo prav.
Nato je bil na vrsti ansambel, s katerim smo začeli nastopati vsepovsod in glej si ga
no, celo služiti denar. Pa sem spet poslušal češ, kaj pa mi je tega treba, ali si morda
domišljam, da sem Privšek ali Sepe. Igram naj kitaro, nanjo se tako rade lepijo punce
in kaj še hočem. Potem sem se poročil in se nekako dokopal do stanovanja. To je
bilo za moje starše in okolico že prevečin začeli so govoriti o čudežu. Jaz pa sem
zahteval od sebe več, ker mi to do sedaj ni pomenilo kaj posebnega. Tako sem se
lotil različnih stvari, npr. igral sem v filmih in v tv dramah. Napravil lutkovno gledališče
in začel pisati za različne časopise. Veliko sem tudi potoval. Tako je teklo življenje
svojo pot. Kasneje sem se znova poročil in dobil dve hčeri. To je bila tista izpolnitev,
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 6
ki sem si jo želel. Po prvi diplomi je sledila druga in nato magisterij, dosti kasneje še
doktorat. Mislil sem, da je treba neko pot pripeljati do vrha in ničdrugega. Začel sem
pisati knjige. To je bil spet šok za okolico. Ko pa sem s tem še uspel in se prebil v
slovenski literarni prostor, je bila mera polna. Tisti čas sem bil zaradi vseh nemogočih
dogodkov z zaposlovalno politiko do invalidov upokojen, a se je kasneje izkazalo, da
tako ne bo šlo večin sem moral v službo. Sedem let sem bil direktor Urada za
invalide. Sedaj sem zaposlen na Ministrstvu za zdravje in se skratka dolgočasim, ker
je javna uprava huda dieta za intelekt.
Še nekaj besed o tistem, kar sem omenil na začetku. Sveta slepih nisem nikoli mogel
prav sprejeti in tako tudi ta svet ni sprejel mene. V zavodu sem si pridobil sloves
tistega, ki ves čas povzroča probleme. Kasneje sem si svoj dober glas umazal tudi v
organih in institucijah zveze slepih, kar se vleče še danes. Ko sem nadaljeval s
študijem, so mi rekli slepi prijatelji, da si z diplomo ne bom mogel obrisati niti riti.
Izkazalo se je, da niso imeli prav. Na srečanjih letnika zavoda mi večkrat rečejo: "Ti
imašpa res srečo!" Te besede so me najprej jezile, saj vem, koliko truda je potrebno
za vsak rezultat. Praviloma pa je še veliko težje za slepe, če se želijo uveljaviti zunaj
institucij Zveze slepih in slabovidnih. S časoma sem se s tem sprijaznil in dojel, da je
to najbržres sreča, če veškaj hočeš, če veš, kako do tega priti in če imašenergijo,
da vse to izpelješ. Sčasoma sem razumel tudi to, da nismo vsi enaki in da marsikateri
od mladih ljudi raje pestuje svojo lenobo v alkoholu in se izgovarja na vse mogoče in
nemogoče ovire, na katere je naletel, kar je vseeno lažje, kot se česa lotiti.
Ko me včasih slepi znanci sprašujejo, kaj sem napravil za slepe ljudi, sem malo v
zadregi, saj nisem pripeljal prvega tehničnega pripomočka, nisem uveljavil hoje z
belo palico ali psom vodičem, nisem organiziral velikih šahovskih turnirjev ali kaj
podobnega. A s tem - da nisem nikdar sprejel mentalitete "slepčevstva", kar z drugimi
besedami pomeni, da bi sprejel vsiljeno socialno identiteto, pa mislim, da sem s tem
dokazal, da se da vse, če se le hoče, ne glede na slepoto. Bil sem in ostajam
nekakšen ideološki virus. Ljudem v opomin, da morajo računati s slepimi ljudmi.
Morda sem slepim zoprn, ker jim drugi dajejo mene za zgled. So pa zaradi nekaj nas
posebnežev padle Trnjave izgovarjanja: na nemogoče pogoje, na težave v družbi in
podobno. Moje vodilo je, da bom imel le tisto, kar bom sam naredil. Ne glede na to
kakšen odnos ima ZDSSS do mene, mi bo pačmorala priznati vsaj tisto, kar mi
priznava zunanji svet.
Na vrh
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 7
3. POPOTNIŠKI UTRINKI: Sirija, globok vtis preteklosti
Avtor: Anica Grebenc
Urednica rubrike: Metka Pavšič
********************************************************
V asirskem jeziku njeno ime pomeni sonce. Aramejsko govoreči imenujejo svoj jezik
Siri, od tod ime Sirija. Na tem delu sveta živi civilizacija, ki temelji na zgodovini, daljši
od katerekoli v celotni zgodovini človeštva. Predstavlja omiko in kulturo, ki se je brez
prednikov, ki bi jo pri tem vodili, dvignila od stopnje barbarstva do najvišjih podvigov
na področju znanosti, umetnosti in duhovnosti. Še v srednjem veku je prekašala
dosežke sodobnikov, na nekaterih področjih življenja pa je nedosegljiva vse do
današnjih dni.
Sirija, ki je v svoji zgodovini obsegala mnogo večji prostor kot danes, leži na stičišču
poti, ki povezujejo tri celine. Njenim prebivalcem je to prineslo prednost pri doseganju
trajnih in najzgodnejših odkritij ter dosežkov. Tu so bile utemeljene osnove filozofije,
umetnosti in znanosti, njih sadove uživamo še danes. Na tem področju so ustoličili
prestole treh monoteističnih religij.
Na sirski sredozemski obali se je rodila prva človekova pisava. Postala je instrument,
s katerim je civilizacija Bližnjega vzhoda s pomočjo Feničanov, zgodnjega
krščanstva, arabskih kalifatov in križarjev prekoŠpanije, Francije in Italije postavila
most z evropsko. Na drugi, vzhodni strani Sirije, ob bregovih Evfrata, je človek prvič
premagal vodo v plovilu iz vej in kož. Na levem bregu Evfrata, kjer se začne
Mezopotamija, je vzgojil ječmen in pšenico in ju razširil do vseh meja tedaj znanega
sveta. Na severu Sirije je še danes mogoče najti izvirne vrste obeh žit.
Prebivalci pokrajine ob Evfratu, na območju, kjer se reka steka iz Sirije v Irak, so
nam, kot trajno dediščino znanosti, zapustili šestiški računski sistem. Po njem delimo
ure, minute in sekunde na 60 delov in krog na 360 stopinj. V Hami, v osrednji Siriji, so
800 let pred Kr. zavrteli prvo lončarsko kolo. V Hami pa še danes lahko opazujemo
škripajoča, velikanska lesena kolesa, ki iz reke Orontes črpajo vodo za namakanje.
Kot bi se vrtela kolesa zgodovine. Kajti, na kakršenkoli način prispe popotnik v Sirijo,
nikakor se mu ne uspe izogniti globokemu vtisu preteklosti. Če prispe z ladjo, se mu
pogled ustavi na obalnih trdnjavah Feničanov in križarjev. Potovanje po cesti nudi
številna srečanja z raztresenimi ostanki imperijev, ki so se v to zemljo zaganjali iz
vseh štirih strani neba in izražali slo po pridobitvi bogastva. Kadar pa turist v to
deželo prileti z letalom, se kolesa letala dotaknejo zemlje na tistih poljih, na katerih je
židovski uradnik Savel, kasnejši sveti Pavel, doživel blisk in grom, se spreobrnil v
krščansko vero in jo do svoje mučeniške smrti oznanjal na svoji poti vse do Rima.
Do 1. svetovne vojne je bila Sirija že štiri stoletja pod turškim jarmom. Poljedelstvo je
propadlo, Sirci pa so postali beduini. Med vojno so sodelovali z zavezniki in v
zameno pričakovali samostojnost. Lawrence Arabski je združil beduine in osvobodil
Damask. A meje nekdanje Sirije so se zelo skrčile. Za razočaranje pa so poskrbeli
Francozi, ki so jim vladali s trdo roko do 2. svetovne vojne. Po umiku francoskih čet je
Sirija postala samostojna. Z vidika spoznavanje sirske zgodovine pa je bila
navzočnost Francozov koristna. Njihovi arheologi in zgodovinarji so odkrili ter ohranili
pred dokončnim propadom številne zgodovinske spomenike. Veliko tega je pod
zaščito Unesca. Res pa je, da so Francozi mnoge najdbe, še posebej pomembne,
odnesli v pariški Louvre.
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 8
V osmih dneh smo na 2500 km dolgi poti obiskali domala vse kraje, ki so v
posameznih zgodovinskih obdobjih igrali pomembno vlogo. Med vožnjo nam je vodič
izčrpno pripovedoval o kraju, kamor smo bili namenjeni. Seveda je povedal veliko
tudi o Siriji nekdaj in danes. Hvaležna sem mu bila, da je pravzaprav vse povedal v
avtobusu. Na prostem bi moje uho malo ujelo, za ogled pa bi zmanjkalo koncentracije
in časa. Velik del pozornosti pa moram vsekakor namenjati hoji, čeprav se držim
prijateljičinega komolca. Sproti si na kratko zapisujem, kar vidim in slišim. Pišem kar
na pamet, doma pa s pripomočki zapisano razberem. To mi pomaga osvežiti
spomine, ki jih nato uredim in shranim v računalnik.
Blizu iraške meje so Francozi izkopali gotovo najstarejše mesto v Siriji. Mari je bila
nekdanja prestolnica prve sumerske državice. Visoko urbanizirano mesto s konca 3.
tisočletja je stalo na komaj km2 velikem zemljišču ob Evfratu. Bogato trgovsko mesto
s pristaniščem si je lastilo veliko oblastnikov, v 18. stol. pred Kr. tudi slavni babilonski
kralj Hamurabi, ki je nato mesto delno porušil. Dokončno so mesto uničile vojske
raznih narodov. Še pred našim štetjem je mesto že prekril pesek, Evfrat pa si je našel
novo strugo, sedem km stran.
Arheologi so v knjižnici kraljeve palače našli blizu 20 tisočglinastih ploščic, popisane
v sumerskem klinopisu, ki so strokovnjakom odkrile pomembne informacije. Ogledali
smo si ostanke kraljeve palače, ki je imela preko dvesto sob, kopalnice, vodnjake…
Na obali Sredozemskega morja je nekočstalo mesto Ugarit, za katerega pravijo, da
je bilo prvo utrjeno mesto na svetu. Začetki segajo v 30. stol., vrhunec slave pa je
dosegel v 15. stol. pred Kr. Takrat so mesto vodili Feničani, prvi pomorski narod na
svetu. Menijo, da je njihov največji dosežek pisava. Iznašli so pisavo, temelječe na
črkovnem sistemu. Vsak od dvaindvajsetih soglasnikov je imel svoj znak.
Nekočje bil Ugarit pristaniško mesto, danes je morje precej oddaljen. Z morske strani
je bil veličasten vhod v mesto, ki je bil sicer zavarovan s trdnim obzidjem. Ugarit je
veljal za najbogatejše mesto v Siriji, saj je bila celo glavna ulica tlakovana z zlatom.
Ogledali smo si skromne ostanke kraljeve palače, dele širokega obzidja, v katerem
so bili tudi razni prostori. Videli smo Baalov tempelj, vodnjake, fontane, grobnice…
Sredi kamnite Sirske puščave je velika oaza Palmira, mesto datljev. Na robu mesta
so ostanki nekdanjega bogatega trgovskega mesta na karavanski poti skozi puščavo.
Začetki Palmire segajo v 10. stol. pred Kr., največji razcvet pa je doživljala v času
rimskega imperija, ko je imela status svobodnega mesta. Imeli so svojo pisavo in
jezik, nekakšen dialekt aramejščine. Vrhunec slave je Palmira dosegla v 2. in 3. stol.,
ko jo je vodila kraljica Zenobija. Razširila je meje do Egiota in Male Azije. Ko pa je
začela kovati lasten denar s svojo podobo, je bilo Rimu dovolj. Kazenska odprava je
napadla Palmiro in jo delno porušila. Zenobija je bežala proti Perziji, a so jo ujeli in
odvedli v Rim, kjer si je smrt sama izbrala. Po teh dogodkih se cvetoče mesto ni več
opomoglo. Name je globok vtis naredila 1300 m dolga kamnita cesta, z obeh strani
obdana s korintskimi stebri. Od nekdanjih palačni ostalo ničesar. Glavni trg, kjer se
je trgovalo, je bil središče mesta. Prostor obdajajo stebri, na katerih so včasih stali
kipi pomembnih meščanov. Lepo ohranjen pa je amfiteater za dva tisočljudi. Seveda
smo preizkusili njegovo akustičnost.
Evfrat priteče iz Turčije, v Siriji opravi štiristo km in nadaljuje pot v Irak. V Siriji ločuje
Sirsko puščavo in zgodovinsko pomembno, z nafto bogato, pokrajino Mezopotamijo.
Reka je še posebej pomembna za namakanje polj. Ozemlje ob reki, v velikosti
četrtine Slovenije, z vodo oskrbujejo iz 80 km dolgega Asadovega jezera. Med vožnjo
skozi ta del smo videli polja žit, sladkorne pese, nasade oljk in sadja. Gledala sem
zelena polja, ponekod je ječmen že rumen, nekatera sadna drevesa so bila v cvetju.
Prijateljici sem rekla: » Kako lep pogled! Pri nas še ni tako.« Začudeno me je
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 9
pogledala rekoč: » Pravkar sem te hotela vprašati, če vidišto svinjarijo. Po njivah je
vse polno kosov polivinila in drugih smeti!« Ničtega nisem videla. Ja, svet je včasih
lepši, če ne vidišdobro. V mojem spominu bodo sirska polja lepa, prijateljici pa bo
ostal spomin na smeti, ki jih tam ne bi smelo biti.
Antilibanonsko višavje ločuje rodovitno področje zahodne Sirije s sredozemsko klimo
od puščavskega področja na vzhodni strani. Že od nekdaj so karavane potovale prek
višavja preko prevala, imenovana Hamska vrata. Ob vznožju prelaza je stala kurdska
utrdba, s katere so nadzorovali in plenili karavane. V času križarskih vojn so utrdbo
zavzeli križarji in jo do srede 12. stol dogradili v velik utrjen kompleks. Grad križarjev,
Crac des Chevaliers, so morali leta 1271 prepustiti mamelukom in v begu pustiti vse,
tudi nagrabljeno bogastvo.
Na prvi pogled se mi grad ni zdel velik. V kompleks smo vstopili skozi mogočna vrata
v zunanjem obzidju, ki je široko tudi do trideset metrov, Nato sledi še notranje, ožje,
obzidje. V velikih prostorih zunanjega obzidja so bili hlevi za vsaj dva tisočkonj. Za
notranjim obzidjem pa so bili bivalni prostori, ki so skupaj z notranjimi dvorišči morali
sprejeti tudi do štiri tisočvojakov in romarjev. Povzpeli smo se na zunanje obzidje, iz
katerega je štrlelo še trinajst stolpov. Šele tu sem dobila vtis grajske mogočnosti.
Moram priznati, da je bil zame ogled zelo naporen. Kamorkoli sem šla, povsod ovire
v obliki stopnic in neravnih klančin. Prijateljica se je z mnogimi besedami trudila
opisovat naslednji korak in zato sva krepko zaostali za skupino. Nenadoma se je ob
naju znašel mladi Arabec, me prijazno, brez besed trdno prijel za laket in zanesljivo
vodil. Počutila sem se res varno in mimogrede smo ujeli skupino. Zahvalila sem se,
on pa je želel plačilo. Nisem znala oceniti, kolikšno plačilo bi bilo primerno. Še danes
ne vem, ali je bila nagrada primerna. Očitno ni bil zadovoljen in si je najbržmislil, da
je dobrota sirota…
Med najstarejša mesta na Jutrovem gotovo sodi tudi Damask. Oaza na robu Sirske
puščave je že v 3. tisočletju omogočila naselitev in velja za najstarejši stalno
naseljeni kraj na svetu. V Damask so prihajali razni narodi. Najznačilnejši pečat pa so
mestu vtisnili vladarji dinastije Omajadov od 7. do 11. stol., ko so vse veje oblasti
temeljile na islamu.
Tisti,ki pride prvičv kakšno arabsko milijonsko mesto, doživi kulturni šok. Mene je
šokiral pred leti Kairo in Damask je v primerjavi z njim čisto normalno velemesto.
Seveda, vsake toliko časa preplavi mestni hrup posneti glas muezina z minareta.
V starem delu mesta smo si ogledali mogočno mošejo Omajadov, ki jo krasijo trije
minareti. Mošejo so v začetku 8. stol. predelali iz krščanske bazilike, posvečene sv.
Janezu Krstniku. Ugibala sem, koliko deset tisočvernikov se lahko zbere na
prostranem dvorišču. Preden pa smo smeli v mošejo, smo si morale ženske obleči
sukneni zar umazane barve in si glavo pokriti s kapuco. Kakšna diskriminacija! Moški
pa so smeli v mošejo, oblečeni v kratke hlače in majice. V mošejo smo smeli vstopiti
s čevlji v rokah le skozi vrata nevernikov. Prostor z veliko stebri je neverjetno velik.
Vodičnam je pokazal mesto, kjer naj bi bila pokopana glava Janeza Krstnika.
Nekaj povsem drugega je obisk suka. Velikanska pokrita tržnica nudi ogromno blaga.
Na voljo so kmetijski pridelki, izdelki domače obrti, izdelki iz usnja, svile, tekstila itd.
Da se ne bi izgubili v labirintu uličic, sva se s prijateljico držali glavne ulice. Preslabo
vidim, da bi videla posamezne artikle in tako dobila ideje za nakupe. Prijateljica je
vztrajno iskala kaj primernega za svoje in mojo vnučko. Po dveh urah sva bili
zadovoljni z nakupi. Z nekaterimi trgovci se je dalo prav prijetno in uspešno barantati.
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 10
Blizu muslimanskega mestnega središča je za starim obzidjem staro krščansko jedro.
Obiskali smo Hananijevo hišo, kjer so skrivali spreobrnjenega Pavla, Hananij pa ga je
poučil o Jezusu in njegovem nauku. V bližini je ob obzidju kamnita hiša z znamenitim
oknom. Skozenj so spustili košaro s Pavlom in ga tako rešili pred nekdanjimi
judovskimi prijatelji, preganjalci kristjanov.
Damask si bom zapomnila tudi po padcu na ulici. Nekateri pločniki so nivojsko do pol
metra nad ulico. Hiteli smo proti Narodnemu muzeju. V tej naglici je bila prijateljica
prepozna z opozorilom, da je konec pločnika, ulica pa skoraj pol metra nižje. Tisti hip
je bila noga že v zraku in pristala sem na kolenu. Hitro sem se pobrala, stisnila zobe
zaradi bolečine in šepaje nadaljevala pot. Samo, da so svetle hlače ostale cele, kri
pa tudi ni prišla skozi blago. Bilo me je sram in pomislila sem, da bo res treba nehati
s potovanji. Kasneje, v avtobusu, je sopotnik, zdravnik, hotel videti koleno in oskrbel
rano. Nikar pa ne mislite, da imajo na potovanjih nevšečnosti samo invalidi!
Veliko sopotnikov je imelo drugačne, hujše težave. Dva dni pred povratkom smo se
na poti, okoli poldneva, ustavili v majhnem mestecu. Nekateri so si privoščili meso na
žaru, ostali smo kupili sadje, ki se olupi in si privoščili kavo, čeprav je zanič. Naslednji
dan so vsi, ki so jedli meso, imeli prebavne težave, nekateri kar hude. Med sopotniki
so bili trije zdravniki, ki so jim nekako pomagali. Teden dni po povratku v domovino
sem izvedela, da so domov prinesli salmonelo… Nikakor pa ne bi želela biti v situaciji
sopotnika, ki se z nami ni mogel vrniti domov. Na letališču je ugotovil, da v hlačnem
žepu ni potnega lista. Morda ga je izgubil, morda pa je imel žepar prste vmes. Šele
naslednji dan je lahko stopil v stik z ambasado v Ankari…
V Siriji sem podoživljala stare čase in narode, ki so tu ustvarjali začetke današnje
civilizacije. Ko sem prišla, nisem o deželi vedela veliko. Zdaj vem, da moje najglobje
korenine segajo prav do Sirije.
Na vrh
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 11
4. INTEGRACIJA: Naša Anja
Avtorica: mama Andreja Vovk, vovk.andreja@siol.net
********************************************************
Kaj povedati o naši nadebudni 9-letnici? Kje začeti?
Ko se je Anja rodila, sva bila z možem stara 23. in 25.let. Ves čas nosečnosti mi je po
glavi hodila beseda cheilognathopalathoshysis, kar po slovensko pomeni zajčja
ustnica in volčje žrelo. Še pred nosečnostjo, včasu študija, sem si zelo želela naučiti
znakovnega jezika in Braillove pisave. Naša Anja je pri rojstvu res imela precej od
tega, kar se mi je podilo po glavi. Imela je odprto nebo, t.i. volčje žrelo, manjše levo
oko, napako na desnem očesu, okvaro sluha,… Poleg vsega tega je imela tudi precej
težko okvaro srca. Vse skupaj sodi k sindromu CHARGE, sindromu, ki v sebi
združuje cel niz okvar. Julij 1998 je tako postal mesec, ko se je začela težavna pot
naše družine.
S trmo se veliko doseže. Ko se je Anja rodila, nama je pediatrinja v porodnišnici
povedala, da »iz nje ne bo nikoli nič«. Pa ni tako!!! Res ni lahko, vendar pa je Anja
sposobna stvari, ki jih po tej izjavi ne bi nikoli pričakoval.
Ko je bila še dojenčica, smo imeli velikanske težave s prehranjevanjem. Ne le, da je
bilo oteženo požiranje zaradi volčjega žrela, tudi posebnega zanimanja za hrano ni
izražala. Naši obroki so bili dolgotrajni, tudi po par ur en obrok. Vsak pridobljen
miligram na teži je pomenil velikanski uspeh. Pri enem letu starosti, ko je šla na srčno
operacijo, je tehtala slabih 6kg. Potem pa je v letu dni uspela pridobiti slabe 3 kg. Po
operaciji je bilo bolje, a še vedno je šlo vse precej počasi.
V prvem mesecu njene starosti smo izvedeli, da na levo oko ne bo nikoli videla, ker
nima razvitega očesnega živca. Za desno oko je zdravnica rekla, da toliko vidi, da bo
lahko normalno brala in hodila v šolo. Tako je pri osemnajstem mesecu dobila svoja
prva očala z dioptrijo -9. Od prvega dne nismo imeli nobenih težav z njihovim
nošenjem. Evidentirali so jo kot slabovidno.
Približno pri treh mesecih starosti je dobila prvi slušni aparat. Ker ima slabo razvite in
štrleče uhlje, aparatov nismo mogli namestiti in so ves čas piskali. Zdaj je bila
evidentirana še kot naglušna oseba.
Pri starosti šest mesecev je hudo zbolela. Imela je hudo obojestransko aspiracijsko
pljučnico. V bolnišnici je bila na antibiotikih in umetni hrani skoraj štiri mesece. Bili so
dnevi, ko nismo vedeli, ali bo preživela ali ne. A je naša mala borka preživela. Zaradi
številnih okvar srca je v starosti enega leta imela operacijo srca, po kateri je dokaj
hitro okrevala, čeprav operacija ni v celoti uspela. Po mnenju kardiologa je trenutno
stanje zadovoljivo in Anja napreduje.
Pri dveh letih in pol je imela operacijo volčjega žrela. Ko se je po operaciji zbudila in
je bil pri njej očka Tomaž, ji je prvičuspelo reči »ata«. Do tedaj je s svojimi drobnimi
prstki lahko le stiskala nosek in govorila »mama«, »papa«, »baba«, kaj večpa ji ni
uspelo. Do operacije je po posebni daljši dudi pila iz stekleničke, po operaciji pa se te
dude ni hotela večdotakniti. Začela je dokaj lepo jesti in tudi precej hitreje. Hrana ji ni
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 12
večuhajala v nos. Težavo je predstavljalo le grizenje hrane, saj so ji morali izpuliti 10
gnilih zobkov. Zato smo hrano kar nekaj časa pasirali, da jo je lahko zaužila.
Ko je imela Anja štirinajst mesecev nas je pričela obiskovati mobilna
surdopedagoginja iz Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani (ZGNL). Delali sta
enkrat tedensko. Včasih bolj, drugičmanj uspešno. Ker sem po naravi radovedna,
sem začela okrog spraševati, če ji pripada tudi kakšna pomočs strani slepih, kajti
izguba vida je bila precejšnja. Tako sem uspela pridobiti še pomočmobilne
tiflopedagoginje iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (ZSSM).
Z možem sva začela razmišljati o vključitvi Anje v vrtec. Do takrat jo je čuvala moja
mama, občasno pa tudi moževa. Nisva pa bila pripravljena, da se bo zataknilo že
takoj ob prvih poskusih vključevanja v vrtec. Anja je bila sprejeta v vrtec ZGNL v
razvojno skupino. Ko sem prosila za pomočmobilne tiflopedagoginje, sem izvedela,
da ji ne morejo pomagati, ker v njeni odločbi o usmerjanju ni navedeno, da ima otrok
tudi težave z vidom. Pridobili smo še dodatno mnenje, kjer smo izvedeli, da ni
mogoča pomočs strani tiflopedagoginje, ker je vključena v ZGNL. Gre za to, da je že
bila vključena v zavod. Po zakonu ji pomočiz dveh zavodov ne pripada. Vztrajno
sem iskala rešitev, dokler nisem naletela na razumevanje v vrtcu pri ZSSM, kjer jo je
vzgojiteljica bila pripravljena sprejeti en dan tedensko, seveda s soglasjem
ravnateljice. Kljub strahu s strani vodstva, da Anja ne bo sposobna vživeti se v dve
različni ustanovi, ji je šlo krasno.
Shodila je pri petih letih. Sedaj se samostojno giblje v prostorih, katere pozna. Upa si
sama hoditi po ravni podlagi, npr. po asfaltu, ne pa tudi po travi in makadamu.
Vendar za otroka, za katerega je bilo rečeno, da ne bo nikoli hodil, ji gre super.
V tem času se je začelo govoriti, da je otrok slep in ne slaboviden. Če jo opazuješ, si
lahko misliš: «Pa saj vidi!«. Res vidi in to približno 5 odstotkov, kar pri otrocih
dejansko pomeni slepoto. Kar se tiče sluha, ni bilo popolnoma jasno, ali kaj sliši ali
ne. Kazalo je, da je enkrat slišala, drugičpa ne. Preiskave so pokazale, da je na
desno uho popolnoma gluha, na levega pa sliši visoke tone. Menda pa ni edina
gluhoslepa oseba, pri kateri se to dogaja. Gluhoslepe osebe se namrečne morejo
skoncentrirati na hkratno uporabo ostankov veččutil, torej vida in sluha hkrati.
Leta 2005 pa je prišel čas za vključitev v prvi razred. Postavilo se je vprašanje,
kam?!? ZGNL je ni bil pripravljen sprejeti, ker po njihovem mnenju ni sposobna niti za
OVI (oddelek vzgoje in izobraževanja); predlagali so vključitev v Zavod za duševno
prizadete. Z možem se s tem nisva strinjala, ker Anja sicer res zaostaja v razvoju,
vendar pa je zelo vedoželjna, bistra, ima dober spomin, primanjkljaj pa je seveda
rezultat okvare veččutil. Poleg tega zaposleni v zavodu za duševno prizadete ne bi
znali delati s hkratno okvaro sluha in vida. Pripravljeni so jo bili sprejeti v ZSSM. Tako
je 1.9.2005 postala prvošolka. Sicer je vključena v »B« program s prilagojenim in
znižanim standardom, kjer ima še dva sošolca in se ima dobro.
Sedaj obiskuje tretji razred. Poleg tega jo enkrat tedensko vozimo na individualno
obravnavo k surdopedagoginji – logopedinji ter na delovno terapijo v zdravstveni
dom. Potrebovala bi še večlogopedske obravnave s področja sluha, a ne gre, ker ji
večpačne pripada. Lansko zimo je pričela uporabljati znakovni jezik, in tako hitro se
uči, da jo komaj dohajamo. Zdi se, da je končno ugotovila, da lahko na ta način pove
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 13
svoje želje, potrebe, da se pačlahko sporazumeva, in vsa vesela je, če najde koga, s
katerim lahko »govori«. Učiteljice v ZSSM (pa tudi naša družina doma) se učijo
znakovnega jezika s CD-jev, kajti Anja je postala prava mala klepetulja, in potrebe po
učenju znakovnega jezika so velikanske. Anja trenutno pri pisanju uporablja velike
tiskane črke, pozna pa tudi že večino malih tiskanih črk. Zelo rada prepisuje
posamezne besede in stavke. Pozna številke do deset, s precej truda ji uspe tudi
osnovno računanje.
Oktobra lani je bila na operaciji ušes, t.i. miringotomiji – v bobniče so ji vstavili
drobcene cevke, ki bodo odvajale tekočino, ki se zbira za bobniči. Zopet
spremembe? Včasih nas popolnoma preseneti in reagira trenutni situaciji ustrezno,
drugičpa je zvok sploh ne gane. Tako še vedno ne vemo, kako je s sluhom; a če vidi
napisano besedo, si jo takoj ogleda, jo ponovi v prstni abecedi in jo skuša izgovoriti.
Z zdravniki smo se dogovarjali za vstavitev t.i. polževega vsadka, a zaenkrat se bo
počakalo, kaj bo prinesel čas. Določeni premiki pa po vstavitvi cevk vendarle so.
Anja je radovedna deklica, zelo odprta in na svoj način komunikativna. Izredno rada
riše, piše, gleda knjige in revije. Obožuje risanko Tom in Jerry, pa pujso Pepo,
kravico Katko,… Rada spoznava nove stvari in nove ljudi. Takoj si osebo zapomni;
prepozna jo tudi, če jo sreča po dolgem času. Navdušena je nad dogajanjem v
kuhinji: rada čisti solato, lupi krompir in ga reže, rada meša,… Včasih v šali pravim,
da bo morda nekega dne kuhinjska pomočnica. Je sama in uporablja nož. Veliko
pojé, čeprav se tega ne opazi. Ob pogledu nanjo bi prej rekli, da verjetno nične jé.
Obožuje sladkarije, sladoled, krompir in suhomesnate izdelke. Tudi ostalega se ne
brani, če je le takšne trdote, da lahko s svojimi slabimi zobki prežveči (težave ima
npr. z govedino, zeleno solato, papriko, surovimi kumarami in zeljem.
Svojega 3-letnega bratca Anžeta ima zelo rada. Ljubezen je obojestranska, Anže jo
išče in pogreša, če je slučajno ni v bližini. Tudi njega učimo posameznih besed
znakovnega jezika in on z veseljem ponavlja. Ena izmed babic se tudi že pospešeno
uči kretanja (znakovnega jezika). Veseli nas, da je tudi učiteljski zbor v ZSSM je
poslal 4 svoje učiteljice na tečaj znakovnega jezika. Seveda je med njimi tudi Anjina
razredničarka. Verjamemo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo.
Trenutno nam največji problem predstavlja nepoznavanje problematike pri nas s
strani države. Po naših zakonih oseba v Sloveniji ne more biti gluha in slepa hkrati;
lahko je ali eno ali drugo, oboje pa ne. Pa skušaj nekomu dopovedati, da gre za
popolnoma drugačno okvaro, ki se razlikuje od samo gluhote ali samo slepote!!!
»Nikoli ni tako hudo, da ne bi moglo biti še huje.« Če boste kdaj imeli priložnost Anjo
spoznati, boste videli, zakaj tako pravim, in videli boste, da mislim resno!
Na vrh
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 14
5. NOVOSTI IZ INVALIDSKEGA VARSTVA: Kvote za zaposlovanje invalidov
Avtor in sodelavec: Brane But
********************************************************
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Ur. l. RS, št. 16/2007 –
uradno prečiščeno besedilo – ZZRZI-UPB2) med drugim določa tudi dolžnost
zaposlovanja invalidov. Delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev (razen tujih
diplomatskih in konzularnih predstavništev, invalidskih podjetij in zaposlitvenih
centrov) so dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od celotnega
števila zaposlenih delavcev (kvota). Kvoto določi Vlada Republike Slovenije na
predlog Ekonomsko socialnega sveta z uredbo. Kvota je glede na dejavnost
delodajalca lahko različna, vendar ne more biti nižja od 2% in ne višja od 6% od
skupnega števila zaposlenih delavcev.
Vlada Republike Slovenije je Uredbo o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov
izdala in objavila v Uradnem listu RS št. 111/2005 dne 13. 12. 2005 z veljavnostjo od
1. januarja. 2006. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je bil
sprejet in objavljen v Uradnem listu RS št. 63/2004 dne 10. 6. 2004 z veljavnostjo od
25. 6. 2004, Vlada RS pa bi morala uredbo o določitvi kvote izdati najkasneje do 31.
decembra 2004 (105. čl. ZZRZI). Vlada je z izdajo te uredbe, ki smo jo invalidi težko
pričakovali, zamujala kar eno leto.
Kvote, ki se določijo različno glede na dejavnost delodajalcev, so se po sprejetju
prvotne uredbe spreminjale, izdana je bila tudi nova uredba (Ur. l. RS, št. 32/2007 z
dne 10. 4. 2007 in veljavnostjo od 1. 5. 2007), zadnja sprememba pa je bila sprejeta
letos februarja (Ur. l. RS, št. 21/2008 z dne 29. 2. 2008 in veljavnostjo od 1. 3. 2008).
Sedanje kvote za zaposlovanje invalidov glede na dejavnost zavezancev so
naslednje:
2-odstotna kvota za:
̶ G) trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil,
̶ I) gostinstvo,
̶ J) informacijske in komunikacijske dejavnosti,
̶ K) finančne in zavarovalniške dejavnosti,
̶ M) strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
̶ O) dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti,
̶ R) kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
̶ S) druge dejavnosti;
3-odstotna kvota za:
– F) gradbeništvo,
– H) promet in skladiščenje,
– L) poslovanje z nepremičninami,
– P) izobraževanje;
6-odstotna kvota za:
– A) kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo,
– B) rudarstvo,
– C) predelovalne dejavnosti,
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 15
– D) oskrba z električno energijo, plinom in paro,
– E) oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja,
– N) druge raznovrstne poslovne dejavnosti in
– Q) zdravstvo in socialno varstvo.
Ta kvota se za zavezance, ki zaposlujejo manj kot 50 oseb, zniža za eno odstotno
točko, vendar ne more biti nižja od dveh odstotkov.
Na vrh
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 16
6. DOBRO JE VEDETI: Blog – večkot le spletni dnevnik
Avtor: Davor Krajec
********************************************************
Pogled v knjigo spominov na vesela leta osnovne šole mi postreže z orisom
obdobja,, ko sem v malo, lično oblikovano knjižico z zlato ključavnico skrbno
zapisoval vse mogoče pripetljaje tistih, z otroško energijo prežetih dni. Knjižica je bila
moj osebni zaklad, ki sem ga skrbno skrival globoko zakopanega nekje med kupom
oblek v veliki garderobni omari. To so bili časi, ko je bil svetovni splet še skrit pred
javnostjo. Dostopen je bil le vojski, a je bil v primerjavi z njegovim današnjim
obsegom skrajno minimalističen. Poznam ljudi, ki so ostali zvesti pisanju dnevnika v
tradicionalni obliki vse do danes.
Splet s prehodom v novo socialno-interaktivno obdobje ponuja možnost pisanja
spletnega dnevnika vsakomur, ki si želi svoje ideje, znanja, vsakodnevne izkušnje in
poglede na svet deliti s preostalimi spletnimi uporabniki. V svoj blog lahko poleg
teksta objavite edinstvene fotografije iz vaših potovanj, dodate video vaših športnih
podvigov ali predstavite kakšen udaren računalniški trik, ki bi koristil bralcem
RIKOSS-a. Vse objave v blogu so datumsko urejene od najnovejše do najstarejše.
Videz bloga lahko do potankosti prilagodite svojim lastnim željam. Neveščim
uporabnikom so na voljo že pripravljene stilske predloge, prek katerih lahko le z nekaj
kliki svoj novoustvarjeni blog stilsko povsem preobrazijo. Ne gre pozabiti, da bo lahko
vsaka objava komentirana s strani obiskovalcev vašega bloga. Blogov je v svetu
krepko preko 100 milijonov. Skozi čas je blogerska scena svetovni splet močno
zaznamovala. Postanite vidni, izpostavite svojo prisotnost, postanite del pisane
množice ustvarjalcev.
Za vse željne bloganja bom v nadaljevanju predstavil, kako lahko najhitreje in brez
velikega truda pričnete izražati svojo ustvarjalnost. Za vas sem pod drobnogled vzel
tri ponudnike instant bloga na slovenski sceni. Prvi se nahaja na spletnem naslovu
www.blogec.si. Že samo ime domene da slutiti, da gre za spletno stran, na kateri
bomo le v nekaj korakih postavili svoj blog, ki bo poimenovan po ustaljeni
poimenovalni shemi – vase_izbrano_ime.blogec.si. RIKOSS bi npr. imel naslov
www.rikoss.blogec.si.
Izpolniti boste morali registracijski obrazec, kar vam ne bo vzelo večkot nekaj minut,
uporabnikom Jawsa mogoče nekaj več. V naslednjem koraku boste izbrali še stilsko
predlogo in že ste novopečeni lastnik bloga. Podajte se le še do svojega e-poštnega
predala, potrdite registracijo bloga in že lahko začnete z ustvarjanjem prve objave.
Blogec.si pa le ni tako minimalističen, pogled v ogrodje razkrije, da ga poganja
Nucleus CMS, ki je zelo zmogljiv odprtokodni urejevalnik spletnih vsebin. Naprednim
uporabnikom z željo po objavi bloga na lastni domeni priporočam, da si najdejo
poceni ponudnika spletnega gostovanja, ki podpira PHP in MySQL, ter se v
postavitev bloga podajo ročno.
Na naslovu www.ednevnik.si najdete ponudnika instant bloga, ki prav tako omogoča
brezplačno registracijo in domovanje na domeni z dodatkom .ednevnik.si. V
primerjavi z blogec.si ponuja precej večstilskih predlog in bistveno prijaznejši
uporabniški vmesnik. Zahvalo dodelanemu videzu in zmogljivemu ogrodju gre
pripisati Googlu in njegovim inovativnim razvijalcem. ednevnik mu je nadel precej
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 17
lepši grafični videz. Vsem, ki želijo blogati na svoji domeni, ponujajo paket
gostovanja, registracijo domene in proti dodatnemu plačilu povsem unikatno
predelavo videza bloga. Skratka, z njihovo pomočjo bo lahko vašblog ustvaril tudi
kak evro prihodka. Večinformacij boste izbrskali na povezavi: www.blogaj.com.
Kot zadnji na lestvici se bohoti Siolov instant blog. Prilastite si ga lahko prek
povezave http://blog.siol.net/wp-signup.php. Jedro Siolovega blogosa temelji na
WordPressu, trenutno eni izmed najboljših blog platform. V primerjavi z drugimi
zagotavlja najvišjo stopnjo dostopnosti. Privzeto zagotovljena dostopnost se lahko
precej hitro spremeni v nedostopen blog, če njegov lastnik pri ustvarjanju vsebine ne
sledi vsaj osnovnim načelom univerzalne spletne dostopnosti. Če drugega ne,
novincem polagam na srce, da uporabljajo vsaj ATL atribut za opis slik in atribut
LONGDESC za daljši opis, primeren tudi za opis video vsebine.
Blogi so za vsakega slepega ali slabovidnega uporabnika idealna priložnost, da
predstavi sebe, svoj način dela in življenja. Na ta način bi se še bolj zamajalo
stereotipno razmišljanje o manjši zmožnosti oseb z okvaro vida. Predstavljajte si,
kako veliko korist za vse nas bi naredili z videoposnetkom, na katerem bi predstavili,
kako slepa ali slabovidna oseba uporablja svetovni splet. Blog s tako vsebino bi
postal vir znanja za marsikaterega strokovnjaka, ki bi bil pri svojih spletnih projektih
pripravljen upoštevati specifike uporabnikov z okvaro vida. Večina izmed vas obvlada
angleški jezik. Svojo vsebino ponudite globalno, presenečeni boste, da kar na enkrat
vašblog postaja živ. Vse večuporabnikov komentira vaše prispevke in z vami deli
svoje izkušnje. Mnogi bodo z veseljem nastavili RSS obveščevalca o vseh nanovo
objavljenih vsebinah na vašem blogu. S trudom, ki ga boste vložili v pisanje bloga,
boste storili ogromno za spletne uporabnike in navsezadnje tudi zase, saj boste
lahko ponosni, da vam je uspelo ustvariti vsebino, ki ljudi pritegne. Pri objavah na
blogu bodite pozorni na slovnično ustreznost. Ne objavljajte avtorsko zaščitenih
vsebin, ohranite pisanje na visokem moralno-etičnem nivoju.
Z ustvarjanjem kvalitetne vsebine lahko svoj blog spremenite v generator dodatnega
prihodka. Zagotovo se vam je porajalo vprašanje, kako lahko to storite? Povsem
enostavno. Svoj blog lahko opremite s prikazom reklamnih sporočil, vsebinsko
prilagojenih tematskemu sklopu vašega bloga. Če že uporabljate spletno pošto prek
Gmaila, se lahko precej hitro spoznate z orodjem Google AdSense. Ker ne gre za
program, ki bi omogočal hiter zaslužek, bo treba vložiti precej truda. Če vam uspe
premagati prvo oviro, to je sprejetje vašega bloga v program Google AdSense, ste na
dobri poti. Naj vam podarim še nasvet, ki bo olajšal doseganje vašega cilja. Vašblog
mora imeti visoko stopnjo obiskanosti, kar vam bo uspelo s kvalitetno vsebino in s
potrpljenjem, saj sta za prve pozitivne rezultate potrebna kaka dva meseca. Tematika
vašega bloga naj bo specifična. To vam bo omogočilo prikaz višje donosnih
reklamnih sporočil. Večkrat kot bodo obiskovalci kliknili na te reklame, večji prihodek
bo na vašem računu. Zelo pomemben dejavnik so reklamna sporočila, ki so skladna
z vašo vsebino. Večtruda boste vložili v vsebino, bolj ciljno usmerjene reklame se
bodo pojavljale. Vse opisano bo izgubilo na pomenu, če reklam ne boste umestili na
pravo mesto. Priporočljiv prikaz reklamnih sporočil je na jasno vidnem mestu, tako da
jih obiskovalec zazna že ob prvem obisku. Google AdSense omogoča objavo
oglasnih sporočil, skladnih z barvno shemo vaših spletnih povezav. Spoznavanje z
Google AdSense, ki je seveda brezplačno orodje, lahko pričnete na naslovu:
https://www.google.com/adsense/login/en_US/.
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 18
Če vašblog ni sprejet v program Google AdSense, vam ostanejo še druge
alternative. V slovenskem ciljno usmerjenem oglaševalskem prostoru je prisoten
ToboAds. Deluje po enakem principu kot Google AdSense, le da ponuja zgolj
oglasna sporočila v slovenskem jeziku, kar bo za vse tiste, ki niste eksperti v
angleščini, zelo dobrodošlo. ToboAds lahko preučite na povezavi:
http://www.toboads.si/sl/why-become-a-publisher. Naslednji kandidat ciljnega
oglaševanja, ki ponuja velikodušnih 0,1225 evra za veljaven klik na vašem blogu, je
ADPartner. Spletno oglaševalsko omrežje ADPartner je skupina dobro obiskanih
slovenskih spletnih strani, na katerih se prikazujejo oglasi, vezani na vsebino spletnih
strani oz. taki, ki so v kontekstu z vsebino spletne strani. V ADPartner so vključene
popularne slovenske spletne strani, med katerimi so Najdi.si, Nepremicnine.net,
Mojforum.si, Ona-on.net, Obala.net, Mojvideo.com, Genspot.com in druge. Skupni
doseg mreže presega 900.000 slovenskih uporabnikov spleta. Večizveste na spletni
povezavi: http://www.adpartner.si/za-zaloznike/index.html. Da bo izbira še večja, naj
omenim še tretjega bojevnika na ciljno oglaševalskem prostoru Adnet, ki domuje na
naslovu: http://www.adnet.si/spletno-oglasevanje-zalozniki.html.
Blogi soustvarjajo prihodnost, postanite bloger in dodajte svoj kamenček v mozaik.
Blogi postajajo vse močnejši generatorji informacij in posledično tudi znanja. Zaradi
izjemnega obsega bodo spletni guruji primorani iznajti mehanizme, ki bodo sposobni
iz blogerskega morja objav filtrirati kvalitetno vsebino. Za lažje iskanje uporabnih
informacij iz blogerskega sveta se podajte v iskalnik Technocrati na povezavi:
http://technorati.com. Pazite, lahko pridobite uporabne ideje, ki bodo zaznamovale
vašzačetek v svetu bloganja. Na koncu pa vas le še povabim na 2. Blogres –
mednarodni blogerski kongres, ki bo potekal med 20. in 21. junijem v Cankarjevem
domu v Ljubljani. Dogodek je namenjen vsem, ki pišejo spletne dnevnike, njihovim
bralcem in tistim, ki jih zanimajo spletne skupnosti.
Na vrh
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 19
7. TESTIRALI SMO: Pogled v skrivni svet Google Labs
Avtor in sodelavec: Davor Krajec
********************************************************
Leto 1998 bo v internetno zgodovino zapisano z zlatimi črkami. Takrat sta namreč
Larry Page in Sergey Brin ustanovila Google Inc. Ideja o inovativnem pristopu k
spletnemu iskanju se jima je porodila v sobi študentskega doma univerze Stanford.
Sinergija ameriško-ruskega uma je doprinesla k današnjemu de facto standardu na
področju spletnega iskanja, ki ga je globalna množica sprejela za svojega. Ime
Google izvira iz matematičnega poimenovanja Googol, ki označuje število 1 in sto
ničel. Iz te besede Google projecira idejo o organizaciji enormne količine informacij,
ki je prisotna v svetovnem spletu.
Septembra bo Google praznoval desetletnico obstoja. Danes pod svojim okriljem
združuje večkot deset tisočvisoko kvalificiranih sodelavcev po celem svetu. Bežen
pogled na rezimeje posameznikov da vsakemu vedeti, da bo Google še dolgo svetla
zvezda na področju svetovnega spleta.
Posameznik z okvaro vida se v spletnem morju informacij kaj hitro znajde v
neobvladljivem položaju. To predvsem velja za dnevne uporabnike spleta, ki želijo biti
na tekočem z informacijami s svojega interesnega področja. Pogled v Googlov
laboratorij nam postreže s precej uporabnimi dobrotami, ki spletnim zanesenjakom
dodobra olajšajo življenje.
Seznam priljubljenih spletnih virov hitro preseže številko petdeset in več. Za pregled
vsakega spletnega vira posebej bi potrebovali preveččasa, ki si ga lahko dandanes
le malokdo privošči. Google Reader je orodje, ki omogoča učinkovito upravljanje s
spremljanjem novosti na vseh naših spletnih virih. Oznaki RSS in Atom (predvsem na
področju blogov), ki ju na spletnih virih prepoznamo po oranžno-beli ikoni z napisom
RSS feed, nam omogoča, da se enostavno naročimo na obveščanje o novih objavah.
Ogrodje RSS-a je košček XML-kode, ki obsega naslov, datum objave, kratek opis in
ime vira, vse skladno zapakirano v xml tage. Na ta način nam je omogočeno, da se
znotraj Google Readerja prikažejo vse RSS novice, na katere smo se naročili.
Google Reader lahko preizkusite na naslovu: www.google.com/reader. Vsi uporabniki
Gmaila se enostavno vpišete s svojim obstoječim uporabniškim imenom in geslom,
vsi ostali pa si ustvarite nov uporabniški račun. Google Reader ohranja tipičen
uporabniški vmesnik, ki je skladen z vsemi preostalimi orodji, ki jih ponuja Google.
Vse RSS novice lahko grupirate v ločene mape in jih opremite s tagi. Če se vam
določena objava zdi zelo uporabna, jo lahko delite s svojimi prijatelji le s klikom na
Share. Še več, Google Reader omogoča iskanje po vseh obstoječih virih v spletu ne
glede na vaše interesno področje. Novosti iz svojih spletnih virov si lahko umestite v
svojo personalizirano Google domačo stran. To storite tako, da se podate v
kategorijo Settings, izberete Goodies in kliknete na ikono Add to iGoogle. Svojo
iGoogle domačo stran lahko stilsko popolnoma spremenite ter jo opremite z
raznovrstnimi dodatki, kot so prikaz vremenske napovedi, povzetek novic najbolj
branih slovenskih časopisov idr. Za prihodnost Google Readerja bi bila smiselna
integracija enega od sintetizatorjev govora, kar bi Google Reader glede priljubljenosti
med slepimi in slabovidnimi uporabniki postavilo še nivo višje. Navsezadnje pa je
Google Reader laboratorijski primerek, ki bo v prihodnosti zagotovo deležen mnogih
izboljšav.
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 20
Naslednji predstavnik iz Google Labs je Google Calendar, do katerega lahko
enostavno dostopate kar iz Google Readerja. Za vse željne preizkušanja podajam
direktno povezavo: www.google.com/calendar. Organizirajte svoj urnik, nastavite si
opomnike in delite koledar s svojimi prijatelji. Sami natančno določite, kateri dogodek
bo viden vašim prijateljem. Dogodke obarvajte s poljubno barvo; tako ne boste nikoli
pozabili na noben sestanek ali kavico s prijatelji. Google Calendar se čudovito zlije s
preostalimi Googlovimi orodji, ki jim doda noto organiziranosti.
Si lastite legalen pisarniški paket MS Office? Predvidevam, da ste odšteli kar zajeten
kupček denarja. Google vam na enem mestu ponuja urejevalnik besedila, urejevalnik
tabel ter urejevalnik predstavitev. Dejstvo, ki vso stvar naredi še bolj privlačno, je, da
je vse to povsem brezplačno. Na enem mestu imate na razpolago vsa tri orodja, ki
omogočajo realno časovno urejanje, posredovanje po e-pošti in varno shranjevanje.
Vse, kar potrebujete, je povezava v splet in spletni brskalnik, po možnosti FireFox
zadnje generacije. Google Docs domuje na naslovu: http://docs.google.com.
Google Notebook bo nadomestil staromodno označevanje in kopiranje teksta v Word
v situacijah, ko smo primorani zbrati specifične informacije iz večspletnih strani. Za
delovanje Google Notebooka boste potrebovali nameščen Google Toolbar. Ob
obisku na spletnem mestu Google Notebooka www.google.com/notebook vam bo
Google avtomatično omogočil prenos Google Toolbara na vašspletni brskalnik.
Priporočam, da pred namestitvijo shranite vse svoje spletne aktivnosti in zaprete
morebitno množico odprtih oken spletnega brskalnika. Po uspešno nameščenem
Google Toolbaru lahko pričnete s clippingom. Ko se dokopljete do željene
informacije, jo označite, v Toolbaru kliknite na ikono Notebook ter vpišite svoje
uporabniško ime in geslo. V spodnjem desnem delu zaslona se bo pojavilo
pogovorno okno Google Notebook, v katerem izberite ikono z zvezdico in napisom
Clip. Označen tekst, slike ali kombinacija obeh se bo avtomatično prenesla v
Notebook. Na tak način dodate vse morebitne koščke informacij, ki jih boste zbrali iz
spletnih virov.
Nemalokrat se zgodi, da prejmemo tekst v jeziku, ki nam je povsem neznan. Google
Translate je orodje, ki nam v takih primerih priskoči na pomočter nam postreže s
prevodom. Lahko ga uporabite zgolj kot orodje za lastno izpopolnjevanje iz tujih
jezikov. Kaj je lepšega, kot če vam uspe svoje prijatelje iz širnega sveta presenetiti z
uporabo njihovega maternega jezika. Že pozdrav in vprašanje kako si jih bosta
navdušila. Google Translate omogoča tudi prevod spletne strani v enega izmed
množice jezikov. Preizkusite ga lahko na naslovu: http://translate.google.com. Bi
želeli izvedeti, kako internet uporabljajo slabovidni v arabskem svetu? Odpravite se
na Google Translate in ugotovite. Neznanje arabskega jezika ne bo večovira.
Dogajanje v Googlovem laboratoriju poteka v izrednem tempu in, kar je posebej
dobrodošlo, usmerjeno je k izboljšanju uporabniške izkušnje na spletu. Dokaz so tudi
tokrat predstavljena orodja, za katera sem prepričan, da vam bodo olajšala uporabo
svetovnega spleta in pripomogla k bolj učinkovitemu delu. Skrivnosti Googlovega
laboratorija je še nešteto. Bilo bi nesmiselno, da vam predstavim vse do potankosti.
Vsem uka žejnim prepuščam raziskovanje v lastni režiji. Uspeh Googla je prav
neverjeten. V desetih letih je iz ideje nastal vodilni globalni igralec, ki so ga množice
vzljubile. Googlu bi lahko nadeli titulo vsevednik, saj nam vedno zna postreči z
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 21
informacijami, pa naj bodo še tako specifične. Pisec teh vrstic si ne predstavlja
življenja v svetovnem spletu brez Googla in le ugibam lahko, kaj nam bodo googlovci
pripravili v naslednjem desetletju.
Na vrh
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 22
8. NAMIGI IN NASVETI: Hiter dostop do programov preko kombinacije tipk,
Ozvočimo Outlook
Avtor in sodelavec: Brane But
********************************************************
35. Hiter dostop do programov preko kombinacije tipk
Verjetno ni uporabnika Microsoftovih Oken, ki pri svojem vsakdanjem delu ne
uporablja bližnjic za hitrejši dostop do programov. Poleg bližnjic na namizju so
priročne tudi povezave v opravilni vrstici, vendar so vsi ti načini za slepe in
slabovidne precej nerodni ali celo neuporabni. Za slepe in slabovidne so najbolj hitre
in priročne bližnjice preko kombinacije tipk. Oglejmo si, kako nekemu programu hitro
in enostavno določimo bližnjico preko kombinacije hitrih tipk.
Poiščemo želeni program ter odpremo njegove Lastnosti (Properties), označimo polje
Bližnjica (Shortcut key) in pritisnemo želeno kombinacijo tipk, s katero bomo nato
lahko odpirali našprogram. Pritisnjena kombinacija tipk se bo sedaj tudi izpisala v
polju in našo izbiro moramo seveda še potrditi s pritiskom na gumb V redu (OK). Od
sedaj naprej bomo lahko za odpiranje tega programa uporabljali tudi novo bližnjico
preko kombinacije hitrih tipk.
Poglejmo si npr. nastavitev kombinacije tipk za program Word:
 poiščemo program Word (npr. ikono na namizju ali v programu Start);
 kliknemo nanj z desno tipko miške ter izberemo Lastnosti (Properties);
 v okencu, ki se odpre, označimo polje Bližnjica (Shortcut key) – kliknemo v to
polje;
 sedaj pritisnemo želeno kombinacijo tipk, s katero bomo nato lahko odpirali
program Word, npr. Ctrl+Alt+W; ta kombinacija tipk se bo v polju tudi izpisala;
 pritisnemo še gumb V redu (OK) in s tem potrdimo izbrano nastavitev kombinacije
tipk za odpiranje programa Word.
Program Word bomo lahko sedaj odpirali s pritiskom na kombinacijo tipk Ctrl+Alt+W.
36. Ozvočimo Outlook
Za uporabo elektronske pošte večina slepih in slabovidnih sicer uporablja Outlook
Expres, vendar nam Outlook ponuja številne možnosti najrazličnejših prilagoditev, ki
nam lahko pomagajo pri našem delu. O prihajajoči e-pošti nas sicer seznani napis na
ekranu, ki se pojavi za kratek čas ("You've got email"), kar pa je za slepe in
slabovidne praktično neuporabno. Lahko pa kot opozorilo za prihajajočo e-pošto
uporabljamo tisti znani zvok "ta-dam", ki ga slišimo ob vsaki prejeti e-pošti, tudi ob
spamu. To možnost "Opremi z zvočno povratno informacijo" moramo v tem primeru
imeti označeno oz. odkljukano: Orodja (Tools) > Možnosti (Options) > Drugo (Other)
> v rubriki Splošno kliknemo gumb Dodatno in pri Splošnih nastavitvah (oz. pri
Advanced Options) označimo oz. odkljukamo možnost "Opremi z zvočno povratno
informacijo". Lahko pa to možnosti tudi izklopimo, da ne poslušamo tistega "ta-dam" "
pri vsaki prejeti e-pošti, tudi pri spamih.
Bolj zanimivo je, da lahko pri Outlooku kreiramo pravilo, da nas bo Outlook z zvokom,
ki ga lahko sami izberemo, opozoril na točno določeno elektronsko pošto. Poglejmo
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 23
si primer, kako lahko nastavimo, da bomo ob vsaki prejeti e-pošti od naše
ljube/ljubega slišali njen/njegov nežni glas "Poglej mojo pošto!".
 Najprej si moramo ustvariti zvočno datoteko s končnico .wav. Lahko uporabimo
kakšno že obstoječo datoteko, ki jo imamo kje na disku (ki nas spominja na
ljubo/ljubega), lahko pa tudi sami posnamemo zvočni zapis. Tako lahko na primer
povabimo svojo ljubo/ljubega pred našmikrofon, poiščemo in zaženemo
snemalnik v Start > Programi (Programs) > Pripomočki (Accessories) >
Entertainment > Snemalnik zvokov (Sound Recorder) in jo/ga prepričamo, da
dahne v mikrofon našega računalnika: "Poglej mojo pošto!". Izberemo ali
ustvarimo torej primerno zvočno datoteko .wav.
 Sedaj moramo ustvariti navodilo Outlooku, da to datoteko predvaja vsakokrat, ko
dobimo e-pošto od naše ljube/ljubega. Pri Outlooku gremo v meni Orodja (Tools)
> Pravila in opozorila (Rules Wizard). V zavihku Pravila za e-pošto kliknemo in
odpremo Novo pravilo (New Rule). V podoknu Čarovnik za pravila (Rules Wizard)
izberimo oz. odkljukamo drugo možnost Začni s praznim pravilom (Start from a
blank rule)
 Malo nižje v 1. koraku (Izberite, kdaj naj bodo sporočila preverjena) izberimo
postavko Preveri sporočila, ko prispejo (Check messages when they arrive) in s
klikom na gumb Naprej (Next) pojdimo naprej,
 V naslednjem podoknu čarovnika (Katere pogoje želite preveriti?) pri 1. koraku
izberimo prvi pogoj in odkljukajmo okence pri Od: osebe ali seznama prejemnikov
(From people or distribution list). Nato pri 2. koraku tega podokna kliknimo na
podčrtano povezavo (osebe ali seznam prejemnikov) in odprejo se naši kontakti
oz. e-naslovi iz naših stikov oz. adresarja.
 Iz kontaktov sedaj izberimo e-poštni naslov naše ljube/ljubega. Namig: izberemo
lahko večpošiljateljev ali tudi cel seznam e-naslovov (distribucijsko listo) – npr.
naše žlahte – tedaj nas bo točno določen zvok opozarjal na prejeto e-pošto iz
točno določene skupine ljudi. Ko smo opravili izbor kontaktov, kliknemo na gumb
Naprej (Next).
 Odpre se podokno Kaj želite narediti s sporočilom?, kjer pri 1. koraku odkljukamo
postavko Predvajaj: zvok (play a ssound) in pri 2. koraku tega podokna kliknimo
na podčrtano povezavo Zvok (a sound). Odpre se podokno Izberite zvok za
predvajanje, kjer poiščemo in izberemo že pripravljeno zvočno datoteko .wav,
potrdimo izbor in nato pri našem čarovniku za pravila kliknemo gumb Naprej
(Next).
 Odpre se podokno Ali obstajajo izjeme? in če nimamo posebnih želja po izjemah,
kliknemo gumb Naprej (Next).
 V podoknu Dokončajte pripravo pravila, kjer so razvidne vse naše izbire pri vseh
dosedanjih korakih, potrdimo naše pravilo, ki smo ga kreirali, s klikom na gumb
Dokončaj. Namig: v zadnjem oknu pri 2. koraku ne odkljukajte postavke Zaženi to
pravilo zdaj na sporočilih, ki so že v mapi "Prejeto" (Run this rule now…), saj vam
bo Outlook pričel ponavljati zvočno opozorilo za vsako e-pošto od vaše
ljube/ljubega, ki ga že imate v mapi Prejeto (v Inboxu).
Na vrh
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 24
9. OGLASNA DESKA: Utrinki s sejma Sight City 2008 v Frankfurtu
Avtor: Bogdan Saksida
********************************************************
Iz Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije se je sejma udeležila mala četica
šestnajstih slepih in slabovidnih skupaj s spremljevalci. Za popestritev dolge vožnje z
avtobusom, ki je trajala 12 ur, smo se najprej ustavili na kratkem ogledu Salzburga
nato pa nadaljevali pot do Gaiswilda, kjer smo prenočili v simpatičnem hotelu. Na poti
nazaj grede smo se ustavili še v univerzitetnem mestecu Heidelberg in si ogledali
grad in del starega mesta, tako da smo združili prijetno s koristnim.
Na letošnjem sejmu Sight City, ki se je odvijal od 7. do 9. maja 2008, je sodelovalo
109 razstavljavcev iz celega sveta. Kakšnih pretresljivih novosti nismo zasledili bi pa
vseeno opisal nekaj stvari. Ena od takih stvari je proizvod Top- Braille proizvajalca
Vision iz Francije. Gre za ročni skener za branje tiskanega teksta, ki ima na vrhu dve
brajevi celici. S skenerjem, ki je ergonomsko oblikovan in dobro leže v roko,
enostavno drsimo po dokumentu s tekstom, na brajevih celicah pa preverjamo
vsebino dokumenta. Skener lahko bere v obe smeri – naprej in nazaj, tako da ni
problema, če kje zgrešimo vrsto saj se lahko vrnemo in ponovno preberemo vsebino.
Naprava ima vgrajeno baterijo, ki zdrži do 6 ur, nato pa jo je potrebno napolniti s
priloženim polnilcem. Od uporabe nas bo najverjetneje odvrnila le astronomska cena,
ki znaša preko 3000 eur.
Ena od zanimivejših stvari, ki smo jih videli na sejmu je tudi nova napravica, ki sliši na
ime Tomboy. Gre za majhno napravo velikosti 13 x 6 x 1,5 cm in v kateri se skriva
MP3 predvajalnik z možnostjo predvajanja tudi DAISY formata. Poleg tega kot pri
podobnih večjih napravah lahko snemamo ali poslušamo radio. Proizvod trži podjetje
Caretec, ki ga najdete na spletni strani : http://www.caretec.at/. Produkt je tako svež,
da ga nimajo vpisanega na njihovi spletni strani, niti še ni znana končna cena.
Za domače mojstre je bil zanimiv multimeter, ki sicer ni nova pogruntavščina, je pa
oblikovno spremenjen in še priročnejši kot prejšnji model ter zapakiran v priročnem
kovčku za prenašanje. Z napravo, ki jo trži podjetje Blista-Brailletec je možno meriti;
- dolžino, globino in premer od 0 do 150 mm, z natančnostjo 0,01 mm
- temperaturo med minus 50 in plus 200 stopinj Celzija
- enosmerno in izmenično napetost od 0 do 600 voltov
- enosmerni in izmenični tok od 0 do 10 amperov
- upornost od 0 do 40 M Ohm
- kapaciteto kondenzatorjev od 0 do 100 mikro faradov
Ni potrebno posebej poudarjati, da vse izmerjene vrednosti naprava izgovori s
prijetnim naravnim glasom.
Na področju elektronskih lup je bilo videti precej novih modelov, vendar ničtakega
kar nebi s tehnološkega vidika že videli. Seveda so novi modeli z izboljšano
ergonomijo, z bolj prilagodljivimi in nastavljivimi ekrani, ki imajo čedalje boljše
resolucije in kontrastna razmerja. Ena od izredno prilagodljivih stvari je tudi nosilec
monitorjev podjetja Optron, ki ga pritrdimo na rob mize in nam omogoča premikanje
monitorja v vse smeri, tako da si ga lahko resnično nastavimo po naših potrebah.
Zadeva se imenuje Viewmaster. (Opomba avtorja: mislim da sem to ime že večkrat
slišal v povezavi z drugimi proizvajalci).
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 25
Vse večproizvajalcev ponuja priročne elektronske lupe, ki jih lahko priključimo na
prenosne računalnike in predstavljajo celovito mobilno rešitev, še posebej za
šolajoče in študente, saj nekateri modeli omogočajo usmerjenost kamere tako na
tablo kot na gradivo poleg računalnika. Opcija hkratnega pregledovanja računalniških
programov in opazovanih predmetov s pomočjo lupe, ki jo ponujajo posamezni
modeli, pa še povečuje uporabnost takih rešitev.
Preizkusili smo tudi posebno elektronsko lupo v obliki očal, ki si jih nataknemo na
glavo, podjetja Enhanced Vision. Očala omogočajo lociranje objekta, fiksiranje
fokusa, do 30 kratno povečavo, ter vgrajeno razsvetljavo. Večo tem si lahko poiščete
na njihovi spletni strani www.enhancedvision.co.uk
Zelo uporabna je bila tudi rešitev podjetja Steller Technology. Njihov model Steller
pocket je prenosna elektronska lupa tako za zunanjo kot notranjo uporabo. Z njo
lahko opazujemo objekte na blizu in na daleč. Poleg ponujajo tudi veliko dodatne
opreme kot so stojala za kamero, dodatna osvetlitev, kabli in prenosne torbice.
Pri brajevih zaslonih (vrsticah) nismo opazili posebnih novosti, saj je večina dobro
poznanih proizvajalcev predstavljala svoje modele, ki pa se med seboj čedalje manj
razlikujejo po tehnični plati, saj večina ponuja ergonomsko oblikovane celice,
dodatne navigacijske tipke in povezavo preko USB ali Bluetooth.
Na področju brajice se nam je zdela uporabna rešitev posebne brajeve tipkovnice
manjših dimenzij z imenom Blue Type, ki s pomočjo krmilne palice (joystick) in
brajevih in komandnih tipk omogoča lažje upravljanje mobilnih telefonov, dlančnikov
in drugih naprav, na katere se lahko poveže preko bluetoth povezave (bluetooth),
preko USB ali RS 232 priključka.
Za profesionalne glasbene in zvočne produkcije je bil predstavljen sistem PRO
GUIDE, ki je bil izveden v okviru projekta Leonardo da Vinci. Gre za sistem
programske in strojne rešitve mešalne mize v kombinaciji z brajevo vrstico, s katero
lahko popolnoma slepa oseba upravlja z zvočnim studiem. Na predstavitvi je bilo zelo
zanimivo videti, kako popolnoma slep upravlja s studijsko opremo in miksa glasbene
komade.
Na področju orientacije smo si ogledali nekaj zanimivih razstavnih prostorov.
Tag it Guide je sistem identifikacije s pomočjo radijske frekvence (RFID system), ki
omogoča informiranje o različnih prostorih (npr. oddelkih na občinah; različnih sklopih
razstav po muzejih; hotelskih uslugah kot so fitnes, bazen, recepcija, jedilnica;
vodstvo po interesnih točkah itd.) Sistem je sposoben voditi iz oddelka v oddelek, iz
sobe v sobo ali po nadstropjih. Pred programiramo lahko različne nivoje obveščanja .
Sistem lahko deluje z žepnimi računalniki (PDA), pametnimi mobilnimi telefoni ali
posebnimi bralniki RFID v obliki svinčnikov.
Videli smo tudi predstavitev podjetja ILIS iz Hannovra, ki se ukvarja s talnimi in
reliefnimi oznakami, ki slepe in slabovidne varno vodijo tako v prostorih kot zunaj njih.
Njihova specialnost so tudi izdelava maket in tlorisov s pomočjo taktilne tehnike.
Opazili smo tudi program za učenje brajice Mouskie, ki ga ponuja podjetje Braille-
Code iz Švice. Program se instalira na računalnik poleg tega pa uporabljamo
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 26
posebno napravo v obliki miške, ki ima na vrhu dve brajevi celici, s pomočjo katerih
lahko preverjamo napisano. Druga možnost je, da se na brajevih celicah pojavljajo
črke, učenci pa morajo pritisniti odgovarjajočo črko na tipkovnici. Program je prejel
večmednarodnih nagrad za didaktiko.
Na sejmu se pojavlja vse večservisnih storitev, ki jih ponujajo ustanove, tako da se
ponudba iz predstavitev tehničnih pripomočkov širi tudi na storitvene dejavnosti.
Na vrh
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 27
10. NOVIČKE: Novi paketi Povezani pri Mobitelu, Windows XP SP3 dokončan,
Turistične ponudbe na enem mestu, Vse nepremičnine na enem mestu
Avtor: Robert Hrovat Merič
********************************************************
Novi paketi Povezani pri Mobitelu
Mobitel je v ponedeljek, 12. maja 2008, predstavil novo, ponudbo obogateno s tremi
novimi naročniškimi paketi, s katerimi so uporabniki še bolj povezani s svojimi
najbližjimi. Novi paketi uvajajo dve pomembni novosti: določene količine pogovorov,
sporočil SMS in MMS ter prenosa podatkov GPRS/UMTS so že vključene v mesečno
naročnino. Naročnikom, ki vključenih količin v tekočem mesecu ne porabijo v celoti,
se le-te prenesejo v naslednji mesec.
Paket Povezani 11 z mesečno naročnino 11 €omogoča 111 minut klicev v
Mobitelovem omrežju ter 11 sporočil SMS in 11 sporočil MMS.
Paket Povezani 33 z mesečno naročnino 33 €ima vštetih 333 minut klicev v
Mobitelovem omrežju, 33 minut klicev v druga mobilna in 33 minut v stacionarna
omrežja. Hkrati paket vključuje še po 33 sporočil SMS in MMS skupaj z 1 GB
podatkov.
Paket Povezani 55 z mesečno naročnino 55 €lahko izkoristite 1.000 minut
pogovorov v Mobitelovem omrežju ter po 100 minut klicev v druga mobilna in
stacionarna omrežja, 55 sporočil SMS ter 55 sporočil MMS ter prenesejo za 5 GB
podatkov.
Novi paketi uporabnikom nudijo dobrodošlo možnost prenosa neporabljene količine
tekočega meseca v naslednji mesec. Pri tem lahko uporabniki spremljajo
neporabljene količine klicev, sporočil SMS/MMS in prenosa podatkov na mobilnem
Planetu v sklopu Moj mobitel ali prek spletnega Monitorja, pri čemer sta dostop do
mobilnega Planeta in brskanje po njem v Sloveniji brezplačna. Če pa naročnik porabi
vključene količine, vse nadaljnje plača po veljavnem ceniku za posamezni paket. Za
naročniško razmerje paketov Povezani 11, 33 ali 55 se lahko odločijo fizične in
pravne osebe, omenjeni paketi pa so lahko tudi nosilna razmerja za Družinske
bonuse. V tem primeru naročniki pri mesečni naročnini uživajo še popust na število
družinskih bonusov.
Vir: http://www.racunalniske-novice.com/
Windows XP SP3, vendarle dokončan
Microsoft je vendarle objavil dokončan in popravljen tretji komplet popravkov za
operacijski sistem Windows XP. Ta je za končne uporabnike na voljo preko storitve
Windows Update in preko Microsoftovega središča za prenose, medtem ko bo
računalničarjem z vključenim sistemom za samodejno posodabljanje Oken XP na
voljo šele 10. junija. Dopolnjeni tretji komplet popravkov za Okna XP prinaša zvrhan
košnovih programskih in varnostnih popravkov. Za lastnike starejših in počasnih
Rikoss; letnik 7, številka 2 / 2008 28
računalnikov je največja pridobitev tretjega paketa popravkov za Okna XP zagotovo
boljša odzivnost sistema za okoli 10 odstotkov.
Vir: http://www.racunalniske-novice.com/
Turistične ponudbe na enem mestu
Slovenski splet je obogaten z novim, turistično naravnanim portalom, ki združuje
večino turističnih ponudb na enem mestu - www.potovalka.si. Izberete lahko med
različnimi sklopi ponudb, ali z naprednim iskalnikom poiščete tiste, ki vam ustrezajo.
Zanimivo je tudi brskanje po galeriji, saj si lahko preko fotografij izberete želeno
destinacijo. Poleg ponudb je poskrbljeno tudi za prvo pomoč, kot je vreme, nasveti pri
potovanju z avtomobilom, letalom ali vlakom, kako poskrbeti za zdravje na podani
destinaciji, možnosti zavarovanja, banke in druge uporabne zanimivosti.
Vir: http://www.racunalniske-novice.com/
Vse nepremičnine na enem mestu
Glede na velikost trga z nepremičninami in nepreglednost le-tega bo mnoge
razveselila novica, da na slovenski trg prihaja oz. je že prišel specializiran iskalnik za
nepremičnine, ki je verjetno prvi iskalnik take sorte na svetu. Na spletni strani
www.gohome.si, je tako mogoče najti že preko 40.000 oglasov za nepremičnine iz
cele Slovenije. Baza podatkov se redno osvežuje z novimi vnosi, ki se pridobijo s
pomočjo iskalnih robotov/pajkov (web spider), ki preiskujejo strani nepremičninskih
agencij in vseh ostalih ponudnikov ter jih samodejno vpisujejo v bazo podatkov.
Hkrati s prihodom na slovenski trg, je gohome mogoče najti tudi na hrvaškem trgu
(www.gohome.hr) ter v kratkem še na italijanskem in nemškem trgu nepremičnin. Če
se torej odločate za nakup nepremičnine v Sloveniji je www.gohome.si vsekakor
dober začetek.
Vir: http://www.racunalniske-novice.com/
Na vrh
========================================================
Oblika, ime in vsebina e-revije RIKOSS so avtorsko zaščiteni. Protizakonito je
kopiranje, posredovanje ali kakršna koli drugačna uporaba brez pisnega dovoljenja
uredništva.
Revijo ste v skladu s 45a. členom Zakona o varstvu potrošnikov prejeli na osnovi
vaše prijave na spletnih straneh revije Rikoss ali na osnovi vaše ali prijateljeve
elektronske prijave. V primeru, da ste pomotoma dobili e-revijo vas prosimo, da nam
sporočite in IZBRISALI vas bomo iz seznama naročnikov.
Predloge/pripombe, naročila/odjavo, pišite na uredništvo.
© 2002-2007, Uredništvo Rikoss, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije