KNJIGA KROJ A ŠIVA. Način prikrojevalne umetnosti po sorazmerni teoriji. Za samopouk in za podlago pri šolskem pouku spisal, narisal in izdal Matija Kunc krojaški mojster in lastnik krojaškega učilišča v Ljubljani, strokovni učitelj v obrtno pospeševalnem poslovanju c. kr. trgovinskega ministrstva. (Pisatelj »Toalete« in »Krojnih vzorcev*.) Z 10 velikimi tabelami izvirnih krojnih sestav in z mnogimi podobami. Druga na novo predelana in pomnožena naklada. Ponatis prepovedan. Ljubljana. Samozaložba. — Natisnila A. Klein & Comp. KNJIGA KROJASTVA. Način prikrojevalne umetnosti po sorazmerni teoriji. Za samopouk in za podlago pri šolskem pouku spisal, narisal in izdal Matija Kunc krojaški mojster in lastnik strok, učilišča v Ljubljani. (Pisatelj »Toalete« in »Krojnih vzorcev«). Z 10 velikimi tabelami izvirnih krojnih sestav in z mnogimi podobami. Druga na novo predelana in pomnožena naklada. Ponatis prepovedan. - •••-•• - Ljubljana. Samozaložba. — Natisnila A. Klein & Comp. 1900. Vse pravice na risbe in berilo se pridržujejo. PREDGOVOR k slovenski nakladi. •O^ginulo je skoraj deset let, odkar sem poleg svoje nemške knjige »Die Zuschneidekunst« izdal prvo slovensko »Knjigo krojaštva«. Mej tem časom izdal sem še »Toaleto« za pouk v prikrojevanju ženskih oblačil, »Krojne vzorce« s prenaševalnimi merili za krojače na deželi in dve knjigi »Krojnih vzorcev«, za moška in ženska perilna, in pa za otroška oblačila. Namen svoj, preskrbeti slovenskim krojačem, šiviljam in gospodinjam učne knjige za vse oblačilne stroke dovršil sem torej popolnoma. O vspehu, katerega sem z izdajo svojih knjig in z ustanovo strokovnega učilišča dosegel, tukaj govoriti ni na mestu. Čudne nazore, ki se tičejo obrt- nosti v našem narodu sem vže preje poznal tako, da se varati nisem mogel. Znano je, da so našla moja dela v vnanjem strokovnem svetu obilo priznanja, a mnogo izjav iskrene hvaležnosti prejel sem tudi v domači deželi. Ta hvaležnost mojih sorojakov, katerim sem neposredno koristil, je torej vse, kar me napoti, lotiti se še jedenkrat pretežavnega dela, ter prirediti tudi drugo naklado svoje v nemškem jeziku izšle knjige »Die Zuschneide¬ kunst« za slovenske svoje sodruge. Rokodelec se nikdar ne izuči! Praktično delo kakor ga izvršujem v svojem obrtnem podjetju, in pa učilišče, ki mi kaže, kako je treba poučevati, 1* 4 dalo mi je na novo mnogo skušenj, tako v teoriji kakor v praksi. Vse te moje skušnje vporabil sem pri sedanji na novo prirejeni in pomnoženi nakladi. Prepričan sem, da bodo dobro došle tudi ukaželjnim mojim sorojakom. Proučevanje modernega prikrojevanja je težavno, posebno zato, ker ve¬ činoma primanjkuje potrebnih znanosti v risanju in računanju. V obširni, seveda le v tujih jezikih obstoječi strokovni literaturi nahaja se različnih metod, ki naj bi omogočile samopouk. A le malo jih je, ki ta namen dosegajo! Jaz sem tudi pri drugi nakladi ostal na temelju prve izdaje, a č. bralci našli bodo poleg natančnejše reprodukcije mojih izvirnih načrtov, tudi zdatno pomnožitev učne tvarine. Način poučevanja v berilu in celo mejsebojna sestava risb in vzorcev na tabelah je tako urejena, da bode pri samopouku po vprav nazornem na¬ činu pospeševala razumevanje teorije. Kroji sukenj načrtujejo se po moji metodi v celem, to je sprednji in zadnji del skupaj. Ta metoda je najumestnejša, še posebno zato, ker se pri njej najložje uporabljajo dopolnilne mere. Navzlic temu so pa sestavne točke ob take črte postavljene, da bode zvedencu lehko mogoče načrtovati imeno¬ vane krojne dele tudi narazen, in kedar bodo zadostovale skušnje, tudi nepo¬ sredno na blago. S tem vstrezam vsaki zahtevi. Zvedeni strokovnjak, ki si bode teoretično podlago moje metode popolnoma prilastil, našel bode pravo zvezo mej po- samnemi krojnimi deli tudi takrat, če jih bode načrtoval brez celotne zveze. Glede na občne temelje v prikrojevalni vedi je moja metoda v soglasju z nazori mojih spoštovanih prijateljev gg. Janeza Richterja v Dečinu pri Labi in Wendelina Mottla v Pragi. Knjige omenjenih, tudi v inozemstvu slovečih strokovnjakov, potrjene so kot risalne predloge v obrtnonadaljevalnih šolah v Avstriji, in že ta okolnost mi je bila povod, da sem — kolikor mogoče — priredil svoje delo v podobnem smislu. Vže pri prvi izdaji skušal sem učenje te vsekako težavne tvarine tako olajšati, da jo bode mogoče razumeti najširjim slojem potom samopouka. Temu smotru sem tudi sedaj vse drugo podredil. V berilu in v risbah na¬ haja se največja jednostavnost. Pri svojem občevanju s strokovnjaki in z učenci prepričal sem se, da je le najstrožja jednostavnost podlaga učnih uspehov. Resnica je žalibog, da je še dandanes velika večina sodrugov vsled pomanjkanja metodičnega pouka prisiljena delati po zastarelih skušnjah brez metode ali pa po šablonah. Malokomu je mogoče priučiti se novih ved na oddaljenih učiliščih. Taka knjiga kakor je moja, je torej živa potreba v naših strokovnih krogih. Če more kaka stvar koristiti rokodelcem, je to v prvi vrsti seznanje z modernim strokoznanstvom. ' 5 * V najnovejšem času uvidela je to potrebo tudi najvišja učna uprava. Z osnovo «mojsterskih tečajev« v c. kr. tehnologičnem obrtnem muzeju na Dunaju namerava se torej pospešiti strokoznanstvo pri krojaškem rokodelstvu. Ravnateljstvo tega muzeja dalo mi je priliko ogledati si in proučiti način ondu vpeljanega pouka. Priznati moram, da sloni metoda v »mojsterskih tečajih« na istih bistvenih temeljih kakor moja, a tudi način poučevanja se le ne¬ znatno razlikuje od istega, katerega sem jaz na podlagi lastnih skušenj uvel pred desetimi leti na mojem učilišču. Vodstvo c. kr. tehnologičnega obrtnega muzeja povabilo me je tudi prevzeti pouk v krojaškem strokoznanstvu v južnih deželah, katerega namerava vpeljati in podpirati c. kr. trgovsko ministrstvo. Tem načinom bode marsikomu mogoče pridobiti si potrebnih ved v »mojsterskih tečajih« in prijal bode osobni pouk posebno onim, kojim samo- pouk iz knjige ne zadostuje v popolno razumevanje teorije. Ker se imajo pa »mojsterski tečaji« vršiti seveda le v večjih krajih, je jasno, da se bode v širni Avstriji nahajalo še vedno veliko število krojačev, ki se bodo morali poučevati iz knjig in strokovnih spisov. Tem sodrugom bodo moja dela tudi zanaprej omogočila strokovno izomiko. »Knjiga krojaštva« ostane pa Slovencem tudi v novi nakladi naj¬ bolj zanesljiv kažipot za praktično izvršbo rokodelstva! Prvi izdaji dodal sem slovarček z nad 1000 besedami, ki naj bi po¬ spešil terminologijo v naši stroki. To sem sedaj opustil. Razlogov za to nočem navajati. Glede jezikoslovja omenim le, da sem storil to, kar mi je samemu mogoče bilo storiti. Zanimanje za moja dela ne morem iskati drugje, kakor mej svojimi strokovnimi sodrugi. Ti so me pa doslej — in upanje imam — da me bodo tudi v bodoče razumeli! Pisatelj. > 6 Navod za jemanje mer. L poglavje. O prit roje valnih metodah v obče. Naša sedanja veda o prikrojevalni umetnosti ima nad 200 letno književno zgodovino. Zasluge pri današnjem napredku imajo pa več ali manj vsi narodi, pri katerih je »evropska noša« spodrinila prvotno narodno nošo. Francija je mati mode. Od tam širile so se nove oblike oblačil po vsem kulturnem svetu. Modna sila udušila je vse predsodke, ter našla svoja pota v slednje kotiče našega ozemlja. Jako težavna pa je bila ta pot in vprav s trnjem posuta za naše pred¬ nike. Ti niso imeli izven živili podob prav nobenega pripomočka za prikro¬ jevanje. Prikrojevali so torej prvotno po »očesni meri«, ali pa s podlago kacega vzorca, ki se je skrbneje ko zlato hranil in prikrival. Sele iznajdba »prenaševalnih meril« katera se je leta 1828 posrečila mojstrom Compaigne in Fontaine v Parizu, je omogočila, da se je strokovni svet seznanil z obliko francoskih krojev. Z prenaševalnimi merili bilo je potem mogoče prerisati ali povečati majhne vzorce v naravno veličino. Kako važna je bila ta iznajdba, vidi se v temu, da se ta način še danes ne more popolnoma opustiti pri modnih časnikih in da jako mnogo mojstrov še danes načrtuje s prenaševalnimi merili. Z modernim prikrojevanjem seveda niso prenaševalna merila v nobeni zvezi več. Znanje mehaničnega povečevanja vzorcev ni več umetnost in nikakor ne zadostuje sedanjim strokovnjakom. Samostalno načrtovanje krojev nepo¬ sredno po životnih merah je edino, kar more zadoščati modernim zahtevam. Predaleč bi segalo, ko bi hotel v slovenski izdaji navajati razvoj raznih metod, vsaj je vse to prešlo ne da bi bilo v našem narodu zapustilo kaj sledu, ker slovenske strokovne književnosti doslej nismo imeli. Tudi prikrojevanje z merilnimi palčicami po Klemmovih vzorcih je pri nas večinoma še nepoznano. Z mojo metodo stopimo torej neposredno z celim korakom v moderno strujo. V krojaški strokovni književnosti nahaja se poleg izvrstnih del tudi mnogo slabega, kajti marsikdo, ki ni poznal druzega nego lastne skušnje, postal je vendar le pisatelj. Zato ni čuda, da se je včasih pojavila kaka me¬ toda kot najboljša in najnovejša, ki je v strokovnem svetu vže zdavnej zaostala za boljšemi sestavami. Sploh pa je iskanje novih metod; hrepenenje po nezmotljivih teorijah provzročilo vže jako smešne pojave. Sleherna metoda ima sicer kako dobro . 8 : zrno, a resnica ostane to, kar je pisal Klemm vže pred desetletji, da take metode ne bo, ki bi naposled sama prikrojevala, in bi ne bilo treba pri delu ničesar misliti. Najtežavnejšo metodo sestavil je leta 1863. G. A. Miiller, soustanovitelj Evropske modne akademije v Draždanah. Imenoval jo je »Anthropo-Trigono- metrijo«. Na njegovi podlagi sloni merilna in prikrojevalna metoda A. Gunkel- nova. Če tudi je poslednja metoda z geometričnega stališča najpravilnejša izmej vseh direktnih metod, našla je vendar v praktičnem delu le malo vspehov. Četudi so nazori mej strokovnjaki jako različni, se vendar velika večina najboljših naših zvedencev dandanes strinja z načelom, da so »sorazmerne metode« najvarnejša in najpraktičneja podlaga za prikrojevanje. Pojm metode obstajal je dolgo časa le v tem, da je prikrojevalec ra¬ zumeval načrtati »normalni model«. Z raznoličnostjo modnih oblačil pa nima ta pojm več tako spojenega pomena. Dandanes mora biti metoda taka, da omogoči prikrojevalcu sestavo vseh raznovrstnih modnih oblačil; usposobiti ga mora tudi za samostojno načrtovanje novih vzorcev in oblačil. Tudi znanje metode samo za priležne obleke ne zadostuje, kajti imamo mnogo oblačil, ki se životu — izvzemši na rami — niti ne prilegajo. Znano je pa tudi, da je mnogokrat težavneje napraviti plohato oblačilo tako, da je okusno in životu primerno, kakor pa tako, ki se ob životu natančno prileže. V moji metodi vvel sem torej tudi za vrhna oblačila in za plašče nepo¬ sredno teorijo s tako natančno določenimi stavnimi točkami, da jih bode tudi pričetnik z največjo varnostjo lehko sestavljal. II. poglavje. 0 teoriji sorazmerne metode. (Glej pod. 1. in 2.) Teorija o sorazmerju sloni na dejstvu, da je celota človeškega života v gotovem določenem sorazmerju z posamnimi (anatomičnimi) deli života. Če je n. pr. kaka osoba velike postave, tedaj je gotovo, da so vsi telesni deli od glave do nog primerno (sorazmerno) daljši, kakor pri kaki osobi majhne postave. Anatomija nas uči, da smemo iz posamnih telesnih kosti sklepati na veličino cele postave. Že v starih časih utemeljili so slikarji in podobarji gotova načela za obliko človeških trupel; večinoma tako, da so dolžino telesa določili po dolžini glave v 8 ali pa 7*/ 2 delov. Slavni slikar in kipar, Leonardo da Vinci, kojega so prištevali mej najlepše može njego¬ vega časa, pravi v svojih spisih: »Narava drži se pri ustroji človeškega telesa reda, da je obraz od spodnje čelusti do temena deseti del telesne dolgosti. Jednako razmerje je v roki od zapestja do spičke kazalca. Glava od brade do temena je osmi del, noga pa sedmi del normalnega človeškega telesa. Od glave do nog je toliko dolžine, kakor od kazalca jedne roke do druge pri razpetih rokah.« 9 Pod. 1. pri prikrojevanju okoristiti. Izhodne pike anato- mičnih mer so večinoma sicer drugačne kakor naše. Poklic naš tudi ni, da bi kazali telo v obleki tako kakor je, marveč obleči ga moramo tako kakoršno bi moralo biti, namreč somerno in lepo. Vkus naš moremo torej vaditi na oblikah normalnih (lepih) teles. Umetnost naša pa obstoja v tem, da sleherni život s primernimi obrisi krojnih delov, s premostenjem udrtih plastij in plastično obdelavo kroja, pokažemo v kolikor mogoče, v obleki lepega in somernega. V Erjavčevi »Samotologiji« (Nauk o človeškem telesu) beremo naslednje: »Okostnica daje v glavnih črtah vže obris telesnemu ustroju, ter je ob jednem zaradi trajnosti najimenitnejši del, po katerem najpreje spoznamo človeško ali vretenčerjevo telo; glede tega je tako važna, kakor n. pr. prvi črtež za kaki naris, ter je s celotnim vstrojem v taki tesni zvezi, da vže po posa¬ meznih kosih okostnice lehko sklepamo o telesni celoti«. Anatomija je seveda še natančneja. Najnovejša merjenja, katera so se vršila posebno pri vojakih, dajejo jako zanimive podatke o sorazmerju telesa. Dokazale so se mnoge okolnosti, katere so krojači vže davno opazili, posebno glede na nejednakost telesnih polovic tako v dolžini kakor v širini, pa tudi v držanju. Nas zanimajo seveda le taka anatomična merjenja, s katerimi se zamoremo Podoba 1. in 2. predstavljajoče okostje in plastični život zadostovale bodo našemu pouku o normalnosti telesnega sorazmerja in držanja. Pouk v prikrojevanji pričel bodem, kakor je to povsod navada z krojem »života« (Taille) za priležno suknjo. Seznaniti se moramo toraj pred vsem z ustrojem zgornjega trupa (glej pod. 1.) v dolžini od vratu do pasu. Učenec vidi na podobi, da pričenja hrbet in oprsje pod 7. vratnim vretencem, točka A, ter končuje v pasni črti, točka C nad kolčnicami. Hrbtišče obstoji iz 24 posamnih kosov in nosi zgoraj glavo; od 8. do 19. vrentenca pa 12 parov reber, ki v zvezi s hrbtenico tvorijo oprsje. Zgorenjih 7 vretencev predstavlja vrat. Sedmi vretenec, točka A, ki se tudi najložje dotiplje, je za nas začetek za mero hrbtne dolžine, krajišče te mere označi pa meja mej zgornjim in spodnjim životom v pasu (pod oprsjem) pri točki C. Hrbtenica je naspred zakrivljena, premer te krivine v pasu znaša pri normalnem držanju 6 cm. 2 > 10 Okostnica ostane po končani rasti života edino kar se v veličini več ne preminja; nastajajoče premembe tičejo se le držanja života in tudi te so mej sabo v zvezi, tako iz jedne nastale nenormalnosti tudi na drugo sigurno sklepamo. Okostnica pa tudi kaže, kje je dopuščeno napraviti obleko tesno in kje mora biti široka, da ne postaja v noši neprijetna. Prsij se pri dihanji razširijo, zato mora biti prostora dovelj tudi pri najpriležneji suknji na prsih. Tesnoba v pasu pa ni le dopustna, temveč pri vitkih postavah celo prijetna. Pod. 2. predočuje človeško telo razdeljeno v 7'/ 2 dolžin glave. Dol- gostne in širokostne mere in držanje tacih životov imenujemo »normalno« (pravilno). Na teh podobah opazimo naslednje, pri slehernih normalnih životih nahajajoče se sorazmerje: 1. Dolžina glave od temena do brade, 2. od brade do podpazduhe, 3. od podpazduhe do kolčnic, 4. od kolčnic do razkroka (na spodnjem životu). Praktične izkušnje nam pa kažejo, da je dolžina zgornjega trupa pri normalnih životih v gotovem sorazmerju tudi s širino životov in da nastaja razlika mej tem pravilom le po neravnem držanju in pa vsled obilice mastnih in mesenih plastij (debelosti). Na tacih izkustvenih pravilih slonijo od starih časov sem vse tako zvane »enomerne« metode, pri katerih je jedina mera zgornje širine podlaga celi sestavi kroja. To metodo vstvaril je okolu leta 1820. J. H. Michel rodom Nemec, v Londonu. Znana je ta metoda še danes pod imenom »Drittel- Methode«. Z raznimi premenbami in poboljški vzdržavala se je skoro pol « 11 stoletja, dokler niso razni strokovnjaki, tako posebno Lavigne in Roussel v Parizu, Kuhn v Berlinu i. d. pripomogli k boljšemu spoznanju telesnega so¬ razmerja. Najvažnejša pa je bila iznajdba »Conformateurja« po Francozu Pierre Rondelu okolu leta 1877. Kako važna je bila ta iznajdba za nadaljni razvoj prikrojevalne umetnosti o tem svedoči tudi popis Mottlov v njegovi knjigi. »Mesto da bi na život načrtal pike, kakor to delajo kiparji, napravil je Rondel iz gumija život, ki je imel navpične in preme črte. Ta život je moral merjenec obleči. Ker je bil iz gumija se je seveda po potrebi raztegnil in životu prilegel. Nato je merilec prav natančno lehko meril razne dolžine in širine ob premih in navpičnih črtah, ki so bile na imenovanem »Conforma- teurju«. Posebno natančno so se lehko vzele mere pohrbtja in poprsja, prestop rokavne luknje, hrbtna, prsna in vratna širina. Ta iznajdba se iz raznih vzrokov v praksi sicer ni obnesla, a za razvoj naše teorije je bila neprecenljive vrednosti. Najimenitneji strokovnjaki menili so dotlej, da mora biti mogoče postaviti teorijo o prikrojevanji na podlago trikotnega merjenja, in da se mora po mnogoštevilnih merah z loki, ki se križajo, prirediti prava životna oblika. Ron- delev Conformateur pa je pokazal, da drži hrbtni in prsni del v eni in isti premi črti, mere pa treba jemati od iste črte navzgor in navzdol v ravni smeri.« Nadaljne teoretične študije in praktične izkušnje omogočile so pa še večjo jednostavnost, ki je pač vrhunec sedanje vede in katere brez škode ni mogoče več olajšati. Dan danes je izvedencu mogoče na podlagi treh mer sestaviti životni obliki primeren kroj. Taka metoda je tudi moja. Način izvr¬ ševanja, katerega sem priredil po dolgoletnih izkušnjah, razložil bodem torej v sledečih razpravah. III. poglavje. Kako se je treba krojno risanje učiti. Samopouk v prikrojevalni umetnosti je vsekako težaven. Sestava geo¬ metričnih krojnih načrtov in risanje okusnih kontur (obrisov) zahteva celo pri šolskem pouku mnogo ustrajnosti in potrpljenja. Navzlic vsem težkočam pa samopouk ni nemogoč, če se učenec vadi po dobrem navodilu. Največ leži pri tem na učnem načinu in pa na trdni volji tistega, ki se uči. Če jedno ali drugo ne zadostuje, potem knjiga seveda ne more koristiti. Nikakor ni dovelj, da učenec kaki vzorec iz knjige mehanično načrtuje, jako napačno bi pa tudi bilo, če bi hotel vse ob jednem razumeti. Iz teh vzrokov tudi jaz ne bodem vse jemanje mer ob jednem razlagal. Tudi utem- Ijitev, zakaj se mora to, ali ono ravno tako in ne drugače delati, bodem še le v primernih krajih polagoma navajal. Učenec mora temelje mpje teorije vže pri načrtovanji prve sestave razumeti, k nadaljevanju preide naj še le potem, ko je prvo sestavo kroja popolnoma razumel. 2 12 • Če se bode učil na ta način, imel bode pri nadaljevalnem učenju le veselje in tim ložje bode druge sestave pojmil, ker je temelj teorije vže v prvi sestavi in ker vse drugo sloni na ravno isti podlagi. Neka stvar pa je pri samopouku neobhodno potrebna, četudi se skoro vsacemu dozdeva težavna ali pa celo nepotrebna. To je zaznamek krojnih točk (pik) s črkami. Res je sicer, da se nahaja v nekaterih nemških knjigah toliko, celo se¬ stavljenih črk, da si tistih pri najboljši volji skoraj ni mogoče zapomniti. Pri moji metodi pa potrebujemo le neki del alfabeta pri vsaki sestavi. K večjemu dodana je kaki črki še posebna številka, n. pr. 01, Al, E2 i. t. d. Vse stavne točke označene so pa s črkami le pri prvih sestavah. Učenec si mora torej dotične črke in kraj, kjer so ustavljene zapomniti. Dobro je v ta namen, da si jih pri načrtovanju prvih vzorcev tako zapiše kakor so na podobah. Če to parkrat stori zapomni si jih lehko. Črke so pri sestavah neobhodno po¬ trebne, kajti brez istih ni mogoče sestav v knjigah razložiti. Koristijo pa tudi zvedencem v prikrojevanju, ker jim je le na ta način mogoče, vzeti vsako po¬ ljubno — od ene do druge črke držečo mero na životu. Jako je obžalovati, da se nahaja ravno v poimenovanju stavnih točk v strokovni literaturi največja raznoličnost. V dveh knjigah ni najti jednakosti. Jaz sem stavne točke pri moji metodi — v kolikor mi je bilo mogoče — tako imenoval kakor Richter v njegovih za obrtne šole prirejenih risalnih predlogah. Moja metoda je tudi vsled tega najpraktičneje nadaljevanje ome¬ njenega šolskega pouka. IV. poglavje. 0 glavnih merah. Metoda moja za osnovo načrta za životni kroj sukenj sloni na podlagi treh mer, in sicer: 1. Zgornja širina G—B. To mero vzemi po vrhu telovnika, tako da obsežeš z merilom (centi¬ metrom) život pod pazduho okolu najmočnejšega dela pleč in prsij. Za nor¬ malni vzorec, ki bode podlaga pouku znaša ta mera 96 cm. Ker pa načrtujemo kroj vedno le za polovico života, to je od prsne do hrbtne sredine, moramo to mero v polovico razdeliti. Ta polovica znaša 48 cm. Pri tej meri je treba stroge pazljivosti, posebno pazi da ne zdrkne merilo pod plečne lopatice in da objameš spredaj največjo polnost prsij. Napačna mera zgornje širine pokvarila bi najvažnejše stavne točke. 2. Spodnja širina J — C. To mero vzemi tudi po vrhu telovnika, stikoma nad kolčnicami. Obsezi z merilom Život vodoravno okolu pasu, ne da bi ga preveč nategnil. Za naš vzorec naj znaša spodnja širina 84 cm. V polovici torej 42 cm. * > 13 «- 3. Hrbtna dolžina A—C. Pomeri od zatilnika, to je od kraja kamor se ima prišiti ovratnik, do one vodoravne črte v pasu, katero ti pokaže merilo ležeče okolu pasu pri merjenju spodnje širine. Za naš vzorec znaša ta mera 45 cm. O tej meri treba še nekaj pojasniti. Če pogledaš podobe 1. in 2. vidiš takoj, kako važna je ta mera, ker ti pokaže dolžino hrbta od točke A do C. Ta mera izvira torej iz dolžine zgornjega trupa ter ne kaže le dolžine, marveč označi tudi neravno držanje kacega života. Navzlic velike važnosti te mere pa ima vendar le malo krojačev navado, to mero jemati. Ta pomanjkljivost je vzrok težavi, spraviti hrbtni in prsni del v pravo zvezo. Mi sicer za sedaj ne merimo dolžine poprsja, ker isto pri ravnem držanju izvira iz pohrbtja, a hrbtna dolžina je vsekako potrebna in so metode, ki te mere ne vporabljajo, povsem zastarele in nezanesljive. Pri nekaterih metodah jemati je mero hrbtne dolžine celo v dveh delih, in sicer posebej od točke B do A (glej prvi trup na pod. 2.) kot hrbtno višino. To bodem pri dopolnilnih merah še omenjal. Za sedaj naj to-le za¬ dostuje: Po mojih mnogoletnih praktičnih izkušnjah, zadostujejo omenjene tri mere v sestavo vsacega životnega kroja za suknje pri ravnem telesu popol¬ noma. Te tri glavne mere so tudi edine sestavne mere, katere zamoreš sigurno meriti brez oblaganja merilnih pasov ali pa pikčanja na životu. Vsaj pa tudi večina naročnikov, dandanes še nima tako priležnih oblek, da bi bilo mogoče po vrhu istih tako sigurno meriti, kakor bi želeli. Po mojih nazorih je sicer jako koristno, da se vzame še več mer, a prikrojevalec porabi naj iste le v potrebne poprave načrta, če se na nje mora zanašati. Krajišče mere za hrbtno dolžino bi seveda najložje našli, če obložimo pas okolu života nad kolčnicami. Sicer se pa to krajišče najde po naslednjem načinu. Stoječ za hrbtom istega, katerega meriš, pritisni pri razprtim palcu in kazalcu z obema rokama v meča, tako da bodeš dotipal kolčnice. Pritisni na to z kazalcem desne roke, tja kjer leži palec leve roke tako, da prideš v sredino. Leva roka in desni palec je nato prost, da lehko pomeriš od A do C. Merilo moraš v levi roki vže preje imeti. Hrbtno dolžino meri po vrhu suknje. Ker pa lehko tudi zgornjo in spodnjo širino pod oblečeno suknjo po vrhu telovnika meriš, ni potreba obleke slačiti. Če se bodeš v tej stroki le nekoliko časa vadil, imel boš kmalo spret¬ nosti dovelj, da pravilno najdeš omenjene tri glavne mere. Jemanje mer kažejo podobe na strani 6. H 14 V. poglavje. O razdelilni jednoti. Pri vsaki prikrojevalni metodi je potreba za načrtovanje krojev nekoliko računanja, s katerim se iz določenih glavnih mer dobijo manjši razdelki za ustavo tistih krojnih točk, ki ležijo mej krajišči glavnih mer. Tako razdelitev dopušča nam životno sorazmerje. V ta namen obstaja brezštevilno načinov in navodil. Mottl računa z decimali, Lutz v Stuttgartu deli po »zlatem kroju«. Vsi meni znani pisatelji pa rabijo v to mero polovice zgornje širine, n. pr. 48 cm. To dolžino delijo v polovice, četrtinke, sedminke, petnajstinke, da celo v eden- indvajsetinke i. t. d. Tako malenkostni razdelki so pač v praksi brez pomena a jako obtežujejo delovanje. Zato so pa nekateri priredili posebne tabele, na katerih mrgoli samih številk. Najbolje poznata je bila Miillerjeva skrinjica, katero je moral prikrojevalec vrtiti. Po mojih skušnjah takošni načini niso ne le nepotrebni, temveč naravnost škodljivi, ker vodijo na pot mehaničnega delovanja. Vsak zvedenec pa tudi ve, da je pač popolnoma brez pomena je-li jedna ali druga stavna točka za jeden ali pa dva milimetra manj ali več, tukaj ali tam. Dovelj je, če pazimo na to, da se izognemo napakam, ki bi znašala nad eden četrt centimetra. Pri moji metodi najdeš vse stavne točke v hrbtni dolžini z razdelitvijo posamnih daljav v polovice. To se prav lehko računa, če pa kdo hoče, pri- gane lehko merilo v polovico dotičnih daljav in tako najnatančneje ustavi točke brez vsacega računstva. Za vstavo tistih točk, ki izvirajo iz mere zgornje širine, določil sem za razdelilno jednoto mesto polovico le četrtinko zgornje širine. Mesto, da bi iskal potrebne razdelke, n. pr. iz št. 48, iščem jih iz št. 24. To četrtinko cele zgornje širine imenujem jednoto in jo zaznamujem z * (zvezda). Če meri torej kdo okolu prsij 100 cm, je torej jednota za istega 25 cm. Ker pa delamo le s polovico zgornje širine velja nam za jednoto vedno polovica iste mere. Raz¬ delilna jednota je torej pri 48 cm 24, pri 46, 23, pri 40, 20 cm i. t. d. Pri moji metodi razdeliti bode torej namesto zgornje širine le jednoto in to samo v tretjinke in četrtinke. Taka delitev v računstvu ni težavna, a mogoče je izvršiti jo tudi brez vsacega računanja. Če preganeš dotično jednoto, katero potrebuješ, na merilu (centimetru) v tri in štiri dele, dobiš najnatančneje tretjinke in četrtinke dotične dolžine (jednote). Pomagaš si lehko tudi na drugi način. Recimo, da bi imel sestaviti kroj za moža, ki meri okolu prsij (zgornja širina) 112««; v polovici torej 56 cm. Polovica slednjega zneska 28 cm je jednota. Ce nočeš merila pregibati, odreži si 28 cm dolai pap ir Za dobavo tretjink preganeš ta papir v tri, za dobavo četrtink pa v štiri dele Na zadnji strani te knjige nahaja se pa tudi merilna tabela na kateri so tretjinke in četrtinke jednot vže po decimalnem načinu preračunjene in katere, če imaš knjigo pri roki, vedno lehko vporabljaš. -» 15 * Tretjinke pišemo z znamenjem */ 3 , četrtinke pa z znamenjem ’/ 4 . Večkrat rabimo pri tacih razdelkih še posebne dodatke, n. pr. 1 ali 2 cm. Če bi torej hotel reči, porabi od jednote 24 cm jedno četrtinko in dodaj še 1 centimeter, pisal bi to takole: 24 * ’/ 4 = 6 + 1 = 7. Po enakem načinu označimo dodatke k meri hrbtne dolžine in spodnje širine. Razlagal sem to stvar, zato tako obširno, ker vem da je potrebno. VI. poglavje. Razlaganje znamenj. Pri sestavi krojev potrebujemo poleg črk različne črte in znamenja, katere Še jedenkrat opomnim, da naj si učenec vse dosedajno razlaganje prav temeljito zapomni, ker tega v nadaljnem pouku ne bodem več ponavljal. VIL poglavje. Sestava osnovnega načrta za životnl kroj. Glej Tab. I, fig. 4. Na Tab. I. vidiš v fig. 1.—3. načrt in obris životnega kroja v obliki normalno raščenih trupov. Preme in navpične črte in s pretrgano črto izpeljane konture krojev imajo namen predočiti kraj in namen stavnih točk. 16 Fig. 4. je pričetek sestave života. Predno pričneš načrtovati pripravi si dovelj veliko polo papirja, vogelni črtovnik, svinčnik in merilo (centimeter). Vse vzorce napravi z merilom v naravni veličini. Zapiši na polo mere, katere bodeš rabil za ta načrt, in sicer na isti način, kakor to vidiš pod fig. 4. Zgornja širina 48, spodnja širina 42, hrbtna dolžina 45. Jednota (*) 24. Cetrtinka (’/ 4 ) je 6, tretjinka (’/ 3 ) pa 8 cm. Potegni nekoliko cm pod zgorenjim robom papirja zgornjo premo črto ter odmeri na isti zgornjo širino 48 cm. Začetno točko zaznamuj s črko O, krajišče pa z 01. Sedaj položi vogelnik natanko ob ti črti, ter potegni od obeh točk navzdol navpični črti. Na sprednji navpični odmeri od točke 0 navzdol znesek jednote, tukaj torej 24 cm, in zapiši točko g. Od te točke potegni drugo premo črto do zadnje navpične, kjer zapišeš točko B. Sedaj vporabi mero hrbtne dolžine, ki znaša tukaj 45 cm. Položi merilo s zneskom polovice hrbtne dolžine, to je 22 1 j i cm na točko B, ter zaznamuj zgorej pod točko 01 začetek merila točko A, spodej pa dolžino 45 s točko C. Z drugo besedo pomeni to: Polovica hrbtne dolžine velja sorazmerno za hrbtno višino. Zato se ustavi polovica hrbtne dolžine, tukaj 22‘/ 2 cm od B navzgor do A in 22'/ 2 cm od B navzdol do C. Sedaj položi vogelnik pri točki C ob navpično črto ter potegni tretjo premo črto do sprednje navpične. Tam kjer se črti stikati, zapiši točko i. Na to razdeli zgornjo premo črto v polovico, tukaj 24 cm, in potegni srednjo navpično črto. Točko na vrhu zaznamuj z 02, na črti g—B z D, in na črti z— C z H. Ta planota zadostuje da obvijemo ž njo polovico zgornjega trupa, glej fig- — 3. od sredine prsij točka g, do sredine hrbta točka B v širini, ter od vratu do pasu v dolžini. Črto O—Ol imenujemo temeljno črto, kjer z isto sestavo pričnemo. Črta g—B kaže nam kraj, kjer smo merili zgornjo širino. Ta črta določa globino rokavne luknje, ki znaša normalno vedno 7 4 cele zgornje širine torej 1 *. Imenujemo jo prsno črto. Črta i—C označi dolžino trupa in kraj, kjer smo merili spodnjo širino. Imenujemo jo pasno črto. Navpična srednja črta 02—H preseče na rami ključnico ter razdeli životni kroj v dva dela, in sicer v sprednji ali prsni, in zadnji ali hrbtni del. VIII, poglavje. Vstava točk in pomočnik črt v osnovni načrt. Glej Tab. I, fig 5. Fig. 5. kaže nadaljevanje sestave. Prični vedno z zadnjim delom. Potegni od točke A naspred kratko črto ter vstavi na nji 1 / i « j ( to j e 7 cw) & za točko m. Od te navzgor potegni kratko črto ter vstavi l>/ 2 cm višji točko m. Točka M določa vratno špičko zadnjega dela. 17 Daljavo mej točkama A- B razdeli v polovico (tukaj 11‘/ 2 eni) in zapiši točko Al. Od te potegni hrbtno črto do srednje črte. Nato vstavi na hrbtni črti od A1 naspred hrbtno širino 20 cm (normalno 3 /' t + 2) in zaznamuj krajišče z N. Od točke N potegni črto navzdol do prsne črte, podaljšaj jo pa tudi od hrbtne črte navzgor za 2 cm. Ta znesek in pa 3 cm, katere vstavi pod hrbtno črto, za točko Ni, skupaj 5 cm določijo širino hrbtnega srcala. Za širino hrbtnega dela v pasu vstavi od C naspred 5 cm in zaznamuj točko Cl. Potegni še od krajišč hrbtnega srcala kratke črte pri N in N L ter spoji, kakor to vidiš na fig. 5. točki N do M in Ni do Cl s polnočnimi črtami. Na prsni črti zaznamuj 5 cm od poševne črte na desno točko d kot pomožno piko za risbo zadnjega dela. Život se po modi podaljša pod pasno črto. Tukaj vstavi od C navzdol 2 cm za podaljšanje ter potegni vzporedno črto čez sprednjo navpično črto. Sedaj preidemo k sestavi sprednjega dela. Od točke 1) vstavi naspred ', 4 v ’ (tukaj 6 eni) za točko E. Isti znesek vstavi tudi od 02 naspred za točko BI, ter potegni vsporedno navpične črto od točke lil navzdol. Tam kjer se ta črka križa s pasno črto zaznamuj točko E2. Ta s zneskom ’/ 4 * od srednje črte naspred postavljena E črta določa nam normalni prestop rokavne luknje od sredine života naspred. Imenujemo jo prestopno črto. Sedaj vstavi od točke El naspred V, (tukaj 8 eni) za točko F, ki določa vratno špičko sprednjega dela. Od točke El navzdol vstavi zopet '/ 3 * (8 cm) za točko l, ter potegni od iste naspred premo črto čez sprednjo navpično. Ta od Z držeča črta določa globino vratnega izstrižka na vratni jamici. Imenujemo jo podvratno črto. (Glej fig. 2.) Sedaj imamo še določiti točko za poveš ramne konture sprednjega dela. V ta namen odmeri polovico dolžine mej točkami A—Al na zadnjem delu (glej ondu točko Ll). Ta dolžina znaša tukaj približno 5‘/ s cm. Ustavi ta znesek od točke 02 na srednji črti navzdol in potegni od tam kratko črto nazad. Sedaj pomeri dolžino poševneramne konture na zadnjem delu od/l/do N in vstavi enako dolžino od točke F na omenjeno črto, ter potegni povesno črto za ramo sprednjega dela. Ker se morati točki M in F pri sešivanju delov natančno stikati je umevno, da morajo imeti obe ramne črti jednako dolžino. Določiti moramo sedaj še one točke kraja, ki segajo preko okvirja osnovnega načrta, to je pred sprednjo navpično črto, kjer so točke L, G in J. Vmevno je, da bi planota vstavljena po meri zgornje širine od g—B pač tesno obsegla život, ki meri tukaj 48 cm, ko bi ta ne bil premičen. Ker pa z oprsjem dihamo in ker se gibljemo nam taka tesnoba ne bi prijala. Poleg tega pa zgubi kroj nekoliko širine vsled ševov, podlage i. t. d. Kakor vidiš na fig. 1. in 3. zgubi ta kroj 1 cm širine tudi na prsni črti mej obrisi zadnjega in sprednjega dela pri točki d. 3 > 18 < Te okoliščine zahtevajo torej dodatek v razširjenje prsij preko prvotne črte 0—i. Podaljšaj torej prsno in pasno črto naspred. (Pri nadaljnih sestavah po¬ tegneš te črte vže prvotno lehko preko točk g in i.) Dodatke za prsno razširjenje vstavimo praktično po naslednjem pravilu: Od točke Z do L vstavi znesek hrbtne širine (tukaj 20 cm). Od točke E vstavi do G 1 (tukaj 24 cm). Od točke E2 vstavi do točke J polovico mere spodnje širine z do¬ datkom 4 cm. Za to sestavo imamo 42 cm spodnje širine, polovica znaša torej 21 cm. Temu znesku dodaj 4 cm (to je polovica tretjinke (*). Vstaviti moraš torej pri tej meri od točke £2 do J 25 cm. Sedaj potegni še od točke J navzdol navpično črto in vstavi od po¬ daljšanega života, to je od točke JI navzdol še * (6 cm) za točko V. To točko spoji s točko h na srednji navpični črti. Konečno določiti nam je še normalni izstrižek, ki pričenja na hrbtu pod plečami in končuje v pasu mej točko C1 zadnjega dela in točko K pri stranskem delu. Tak izstrižek zahteva krivost hrbtenice. Premerje te krivosti znaša kakor sem vže omenil pri doraščenem životu 6 cm. Posebne napake bi ravno ne bilo, ko bi izstrižek mej točko Cl in K določili z zneskom 6 cm. N teoriji bi bilo to pravilno. Če pogledamo obliko života na fig. 1., vidimo, da drži prsni obris od vratne jamice čez prsij navzdol tako, da pride ob spodnjem životu celo preko navpične smeri. Ker je pa mera spodnje širine 6 cm manjša od zgornje širine, je torej naravno, da se mora kroj za toliko nazad v mečah izstriči, kolikor je spodnja širina manjši od zgornje. ■ V praksi pa ta stvar ni tako jednostavna. Krivost života nastaja vsled nenormalnega držanja mnogokrat drugačna. Preminja se tudi vsled obilice mesa ali maščobe v mečih. Praktične skušnje pokazale so nam pa tudi za te slučaje zanesljivi način, kako nam je določati omenjeni izstriž. Omenil bodem pozneje sicer še, kako je mogoče ta izstrižek z mero določiti, a gotovo je, da se mera mečne širine jako težko zanesljivo določi. Naslednje pravilo si torej dobro zapomni: Točka E2 je pri moji me¬ todi presečišče za enakomerno delitev spodnje širine. Po naši vstavi dobili smo na prsih do točke G 6 cm več planote za razširjanje. Ravno toliko več planote potrebujemo pa iz podobnih vzrokov kakor zgorej, tudi pri spodnjem delu trupa. Vstavili smo torej od točke E2 naspred do J 21 cm z do¬ datkom 4 cm; za nazad vstaviti pa moramo ostalo polovico spodnje širine z dodatkom 2 cm, tukaj torej 23 cm. Ker pa imamo že na hrbtnem delu 5 cm planote, moramo to od 23 cm odtegniti tako, da vstavimo od točke E2 do K le še 18 cm, kakor to vidiš na fig. 5. Ker bi pa odveč bilo planoto, katero vstavimo za širino hrbtnega dela v pasu, in katero seveda lehko poljubno premenimo. od mere odbijati, po¬ magamo si lehko na priprost način. Položi merilo z zneskom širine hrbtnega — > 19 ■ dela, tukaj torej s številko 5 na točko EU in odmeri, držeč merilo na dolo¬ čenem mestu, do K polovico spodnje širine z dodatkom 2 cm, tukaj torej s 23 cm. Po tem načinu vstavljaj s spodnjo širino pri vsaki meri. Potegni še od točke K in C1 kratke črte navzdol čez podaljšek života in osnovni načrt je do načrtovanja obrisov sestavljen in gotov. IX. poglavje. 0 risanju kontur (obrisov) životuega kroja. (Glej tab. I., fig. 6.) Na fig. 6. najdeš vse točke in črte prejšne sestave, pa tudi najvažnejše črke. Gre se le zato, da ta v zmajnšani obliki narisani život lepo in pra¬ vilno narišeš v naravni veličini. Obrise krojev, predstavljajoče ševi, imenujemo konture. Risanje kontur je najlepša stran prikrojevalne umetnosti; to znanje pospešuje vkus. Kedor si to znanje do dobrega prilasti, imenovati se sme mojster v svojem stroku. Risanje kontur se ne da natanko opisati. Marljivost in trajne vaje omo¬ gočijo pa tudi priučenje tej umetnosti. Pri risanju drži se naslednjih pravil: Prični z zadnjim delom. Črta A—C je vže sama na sebi kontura za hrbtni šev. Potegni jo torej od A — C tako, da bode bolj vidna kakor druge črte. Nato vleči konturo od A — Mn majhnem oboku in od M do n skoro ravno, a vendar tako, da bode do kacih 3 cm pod M navzdol za spoznanje na znotraj izglobenena. Hrbtno srcalo je skoraj ravno. Stranska kontura zadnjega dela drži v lepem oboku od točke Ni čez d do Ul, in je pod spodnjo črto naspred nekoliko podaljšana. (Opomnim tukaj za vse slučaje, da je oddalja kontur od prvotnih črt le takrat zaznamovana s številko, znaša oddalja nad 1 / a cm.) Sedaj prični s sprednjim delom, ter nariši najprej e konturo stran¬ skega dela, ki ostane ob plečah v zvezi s hrbtno stransko konturo. Nariši jo pričenši pri točki Ni tako, da se na prsni črti pri točki natančno 1 cm oddalji od hrbtne. (To je pri moji metodi važno, kar bodem še pozneje raz¬ lagal.) Navzdol proti K izpelji konturo nekoliko na znotraj izglobeno. Da bodeš rokavno luknjo lažje narisal, zaznamuj si na prestopni črti od prsne črte navzgor točko e z J / 3 4 ’ (8 cm). Na tem mestu preseče kontura prestopno črto. Na mestu sprednje ročne mišice oddalji se kontura 2 cm naspred. V ostalem pa iz fig. natančno razvidiš, kako ta kontura drži. Isto tako razvidna je kontura na rami in pod vratom pričenši pri točki ZGlo /, in od ./■' proti n, kjer sc v lepi krožini zniža 1 1 / 2 cm pod n - Prsna kontura drži ob točkah L, G, J. Pasno konturo, na katero sc prišijejo pole, izpelji spredaj 1 cm višji kakor V, zadaj pod K pa izpelji isto 1 cm nižji za spičko stranskega dela. 3 20 Stranski del se navadno od sprednega dela pod pazduho loči. Kje naj se to zgodi ni ravno predpisano. Tukaj izpelji konturo stranskega dela ob srednji črti od točke H navzgor tako, da se pride približno v sredino pod pazduho, torej kake 2 ali 3 cm naspred od srednje črte. (Glede prsnih iz- strižkov omenil bodem, kar potrebno, pozneje.) Opomnim le še to, da se mora pri sešivanju životnih delov vratne Špičke M in T 7 stikati. Zadnji del sešiti (stikati) se pa mora s sprednjim delom na mestu prsne črte (točka d), kakor je sedaj narisan. Ker pa šev nekoliko povzame izpeljati moraš špičke stranskega dela v rokavni luknji pri točki Ni toliko višji, oziroma daljši, da v ta namen zadošča. Če si vse konture natančno narisal in če vidiš, da je oblika tvojega kroja dovelj podobna fig. 6., tedaj izstrži vzorec natančno po konturah na¬ razen. Život je s tem pripravljen, da ga položiš na blago in istega prikrojiš za životno suknjo. X. poglavje. Sestava krojev za različne rasti in držanja životov. (Glej tab II., fig. 7—11 ) Da bode učenec razlike životnih sestav kakršne izvirajo po moji metodi iz treh mer pri nenormalnih postavah životov, ložje pojmil in proučeval, po¬ stavil sem životne kroje za pet različnih životov kot vzgled na jedno tabelo. V tem poglavju nadaljeval bodem tudi razlaganje o teoriji ter opomnim, da imajo pravila, katere tukaj podajem za životne kroje, veljavo ne le za iste, temveč tudi pri prikrojevanji vsakovrstnih drugačnih oblačil za zgornji život. V smislu temeljnih pojmov, katere tukaj razlagam, prikrojeval bodeš ' torej tudi oblike sako, vrhne suknje, plašče, telovnike i. t. d. Nadejam se, da je učenec prvo sestavo «normalnega života« popolnoma razumil, ter bodem zaradi pojasnenja teorije ravno isto sestavo še jedenkrat — na drugačni način razložil. a) Sestava kroja za ravno držanje života. (Glej tab. II, fig. 7.) Kroj fig. 7. je z ono v fig. 6. razlagano sestavo popolnoma jednak. Po moji metodi imenujem ravno (normalno) držanje isto, pri katerem bi po¬ kazala mera, ki drži od stranskih špičk M in F naravnost do prsne črte, enako dolžino. (Glej fig. 1. na tab. 11.) Tako razmerje nahajati se mora pri vsakem kroju za ravno postavo. To sorazmerje života je isto, ki omogoči sestaviti kaki kroj celo na podlagi jedne same mere (zgornje širine). Napravi torej ta za ravno životno držanje namenjeni kroj še jedenkrat v naravni ve- ličini po naslednjem načinu: at 48, 42 24 * 45 7s 8, ' , 6 21 * Na temeljni črti od O—01 vstavi zgornjo širino. Točka 02 je polovica iste. Od O do prsne črte vstavi 1 od B do A in od B do C vstavi polovico hrbtne dolžine. Širina od A do m ’/ 4 + 1; višina do špičke M 1 '/ 2 cm. Ramno črto napravi v sredi mej A in B. Hrbtno širino vstavi z 3 / 4 ® -j- 2. Hrbtno zrcalo načrtaj 2 cm nad in 3 cm pod hrbtno črto. Širina zadnjega dela v pasu 5 cm. Krožina istega od poševne črte do d 5 cm. Prestopna črta naspred od srednje črte. Vratna špička sprednjega dela 1 /.. naspred od točke Bi. Podvratna črta 1 I„ * navzdol od točke Bi. Za poveš ramne črte vstavi na srednji črti navzdol toliko, kolikor meri polovica dolžine od A do Al na hrbtu. Za razširjenje prsne konture vstavi od l 'do L hrbtno širino, oziroma 3 , -|- 2. Od E do G 1 od E2 do J polovico spodnje širine -j- 4 cm. Za vgib života od točke E2 nazad do K polovico spodnje širine -|- 2, tako da položiš merilo z zneskom hrbtne širine v pasu na točko E2. Podaljšanje života pod pasno črto prirediti je po modi in namenu kroja, tukaj 2 cm. Podaljšanje života spredaj znaša ’/ 4 Sedaj načrtaj še vse konture in premeri naslednje sorazmerje kroja. Premer rokavne ljukne znašati mora 1 / 2 Dolžina životnega kroja od vratne spičke Z 7 do spodnje sprednje spičke je z ono od B do spodnje spičke stranskega dela približno enako. Učenec sedaj lehko sprevidi, da mu je mogoče na podlagi razložene teorije sestavljati po enakem načinu vsaki kroj, tudi če ima drugačne glavne mere kakor tukaj. Sestavi torej za vajo še dva kroja z vporabo naslednjih glavnih mer: 1. Zgornja širina 50, spodnja širina 44, hrbtna dolžina 47. 2. zgornja širina 44, spodnja širina 38, hrbtna dolžina 41. Nekateri krojači merijo tudi globino rokavne ljuknje, bodisi od točke A ali Z 7 do podpazduhe. Če pa stvar premislimo, pokaže se, da taka mera sama za-se nima praktične vrednosti, in da je mnogo sigurneje vstaviti to globino po staroskušenem sorazmerju z 1 / i cele zgornje širine oziroma z 1 *. To mesto je sploh edino na kroju, ki dopušča nekoliko razlike. Veljavna pa bi bila ta mera, če bi vzeli tudi protimero njeno, to je od spičke M po hrbtu do prsne črte ali pa do točke D. Torej ne globina ro¬ kavne luknje, marveč mejsebojna višina in položba vratnih spičk je odlo¬ čilna za pravilno lego sukenj. Če pregledaš položbo vratnih spičk, oziroma razloček mej višavo spičk na zadnjih in sprednjih delih na fig. 8., 9„ 10. in 11. kaže se ti, da je za naspred nagneni život fig. 8. vratna spička sprednjega dela nižje, to je pod temeljno črto, spička zadnjega dela pa višje, to je nad temeljno črto vstavljena. Ravno nasprotno pa vidiš na fig. 9., ki velja za nazad nagneno držanje života. Praktične izkušnje kažejo, da te premembe navadno niso velike, a že nejednaka višina spičk z zneskom 1—2 cm napravi za lego suknje precejšno Ravno (normalno) držanje 22 > preinembo. Pri posebno nenormalnih životih, kar bodem še na drugem pro¬ storu omenil, nastati utegne mej višinami tih spičk tudi večja razlika, navadno pa se gre za razloček od 5 / 2 do 3 cm. Iz tega je razvidno, da je jako težko meriti tako male raločke mej dolžino pohrbtja in poprsja; doseči se da to le z merilnimi aparati ali pa vsaj z obloženjem pasov okolu prsij ali pasu. Vsak krojač se mora toraj potruditi, da se privadi spoznanja telesnega držanja vže po očesu. Obliko naspred ali nazad nagnene postave pozna itak vsaki človek. Krojaču mora pa to znanje sluziti v to, da v zvezi s hrbtno dolžino pravilno sestavi kroje tudi za nenormalne rasti, izvzemši seveda posebne slučaje. Pri moji metodi je stalna točka za zvezo hrbtnega dela s sprednjem na prsni črti, oba dela se morata torej na mestu, kjer sta sestavljena tudi sešiti. Premembe se imajo zato vršiti na vrhu ob kraju temeljne črte. O načinu kako se te premembe pri nenormalnih životih na podlagi treh glavnih mer, izvršijo določujejo sledeče pravila. b) Sestava kroja za naspred nagneno držanje. (Glej fig. 8. na tab. II.) Da bode sestava jednostavneji vzemimo slučaj, da bi osoba, za katero prirejamo ta kroj, imela enake širokostne mere kakor normalna. Na tem životu opazimo, da je pohrbtje na¬ spred zakrivljeno torej tudi daljši, mej tem ko je oprsje krajši. Hrbet je tudi širji, a prša so ožja in ploha. Tako držanje opazujemo navadno pri starih osebah in pri tacih, ki težka dela opravljajo. Seveda zamore biti nagnjenost života tudi večja ali manjša. Na vsaki način pa nam mora mera hrbtne dolžine in širine pokazati, da je to razmerje različno od normalnega. Za vzgled vzamemo tukaj slučaj, da bi hrbtna dolžina znašala 4/ cin, torej pri enacih širinah 2 cm, več kakor za ravno držanje. Sestavi in načrtaj torej ta život z podlago fig. 8. tako, kakor to zahteva naspred nagnjeno držanje te osebe. Ker ostane vstava mnogih točk enaka normalnim životom omenjal bodem le take točke, katere je premeniti. Vstava točk na temeljni črti in za točko g ostane nepremenjena. Hrbtno dolžino je pa tako razdeliti, da vstaviš od točke B navzgor do A ’/ 2 cm več kakor polovico. Polovica od 47 je 23’/ s , temu znesku dodaj '/ 2 cm. Vstavi torej navzgor od B do A 24 cm, od B do C pa 23 cm. Kontura hrbta smeš proti točki A nekoliko zakriviti, sicer jo pa lahko tudi ravno pustiš. V tem slučaju je pa treba, da ramni šev nekoliko zakrožiš in ga tam, kjer vidiš to z valno črto zaznamovano nadržiš. Hrbtne dolžine točka A pride tukaj ravno v višino temeljne črte, to je do točke 02. Vratno špičko M pa vstavi kakor normalno še l‘/ 2 cm višji. Naspred nagneno držanj' « 23 ■ Vratna širina zadnjega dela znaša tudi J / 4 -j- 1 smeš ji pa pri tem držanju še ’/ 4 cm dodati. Hrbtna širina je približno 1 cm večja, tukaj torej 21 cm. Na prsni črti pri točki d ne smeš ničesar izstriči. Konturi zadnjega in stranskega dela se morata na ti črti pri točki d stikati, zaradi močnejših pleč. Prestopno črto vstavi normalno z ’/ 4 ® od srednje naspred. Vratno špičko pa moraš l*/ 2 do 2 cm bolj k vratu, to je naspred, postaviti. Vstavi jo tukaj z 1 / g ® -j- l‘/ 2 . Poveš rame vstaviti je normalno po dolžini polovice A—Al, tukaj torej s 6 cm. (Iz tega izvira: Kolikor daljši hrbet, toliko nižje rama.) Ker je poprsje naspred nagnenega človeka krajši, treba je sprednji del tudi na rami pri točki F 1 cm skrajšati. Enako tudi spodaj pri točki l ’l'/ 2 cm. Razdelitev spodnje širine ostati sme kakor normalno; če bi bil pa život, kakor kaže podoba, zadaj v pasu zelo vpognen, potem dodaj polovici od E% do J, to je naspred mesto 4 cm 5 cm; ( zato pa nazad le ostalo polovico in 1 cm namesto 2 cm. Mej točkami Gl in K izstriži 6 cm, če ti pa na polovični meri še ' K kaj preostaja od spodnje širine, posnemi isto pri točki H mej V,,, \ stranskim in sprednjim delom (tukaj 1 eni). Kakor sem vže / omenil dodamo meri spodnje širine v celem 6 cm to je 4 cm / ] j naspred EU, nazad pa 2 cm. Ko bi torej naspred dodal 5—6 cm K ostalo bi za nazad pri naši meri le še 22 cm, oziroma 21 cm. u P™ na črtanju rokavne luknje, treba je, da prestaviš isto /lit..' » | naspred za toliko kolikor je hrbet širji. Potegni torej 1 cm .F A od prestopne črte naspred novo kratko črto (glej lomljeno / / S črto na fig. 8), ter potegni konturo od te nove črte 2 cm naspred oddaljeno. Na ta način bode rokavna luknja tudi Zelo vpognen g] o beja. Premer rokavne luknje znaša torej kakor pri nor- život malnem zopet */ 2 * Razumeva se, da nam pri nenormalnem držanju dopolnilne mere mnogo koristijo. O tem bodem še razlagal. Za sedaj naj zadostuje, da pokažem po kakšnih pravilih je mogoče, da priredimo vže na podlagi treh mer, nenor¬ malnemu životu primeren kroj. c) Sestava života za nazad nagneno držanje. (Glej fig. 9. na tab. II) Držanje nazad nagnene osobe je prejšnemu ravno nasprotno. Če je raz¬ lika od ravnega le neznatna, pravimo, da je postava pokončna. Pri nazad nagnenemu držanju je torej pohrbtje krajši, poprsje pa daljši; hrbet ožji, prša pa so širja in polnejša kakor pri normalnem. Za mere velja nam tukaj zgornja širina 48, spodnja širina 42, hrbtna dolžina pa 43 cm. « 24 ■ Sestava je sicer kakor normalna. Tudi hrbtno dolžino raz- deli na polovico od A’ navzgor in navzdol. Vsled krajše mere fer J hrbtne dolžine, tukaj v polovici 21 1 / 8 cm pride točka J m vsled te tudi vratna spička J/ nižje, (pod temeljno črto ). Hrbtna širina BU 7 znaša le 19 cm. Na hrbtu izstriži mej hrbtnim in stranskim delom A pr i t0 čki d l'/ 2 cm, ker so pleča bolj plohe. Pri razdelitvi « \ spodnje širine je boljši, da izstrižeš mej točkami m A le 5 cm, H A -J to pa kar po meri preostaja pri navadni razdelitvi posnemi pri W V'\ točki H. mej stranskim in sprednjim delom (tukaj 2 cm). Sprednji | vkJ | del moraš na rami pri točki A’ podaljšati za 1 cm. Če so močne | G I prsij prestavi točko 7 ( ’ tudi za 1 cm nazad od vratu. Vstavi torej JU \ \ točko A' z ] / 3 — 1. Poveš rame izvira iz hrbta, tukaj torej 5 l / 2 cm - (Kolikor krajša je torej hrbtna dolžina, toliko višja bode rama.) Za isti znesek, kolikor je hrbet ožji kakor normalno po- Nazad tegni od prestopne črte nazad novo kratko črto (tukaj 1 cm, nagneno gl e j prelomljeno črto) in izpelji konturo rokavne luknje 2 cm, držanje. p red nQvo ta) 25 = Prsno črto, ki je podlaga zvezi hrbtnega dela s sprednjim delom vstav¬ ljamo od temeljne črte navzdol (točko O do^-) vedno z eno jednoto (1 •) in sicer do 50 cm zgornje širine ali do jednote 25 cm. Pri debelih osobah moraš pa od vsake jednote, ki znaša nad 25 cm odbiti '/s c,,t - Globino rokavne (luknje točka O — g) vstaviš torej: Sedaj prični sestavo kroja po fig. 10, ki velja kot vzgled za normalno (nekoliko pokončno) debelo osobo. Merc so naslednje: Zgornja širin a 54, spodnja širina 56, hrbtna dolžina 46 cm. 21 ’/ 3 = 9, ’/ 4 = 6 7. (Tistim učencem, .ki decimalnega računskega načina ne razumijo, opomnim, da pomenjajo št. 6’7, šest celih in sedem dese¬ tink centimetra.) Če bi pa hoteli jednoto 27 cm brez računanja n. pr. v četer- tinke razdeliti, preganejo naj merilo z dolžino 27 cm najprvo v polovico in potem eno polovico še jedenkrat. Tako najdejo najnatančneje ] / 4 Za tretjinke morajo isto dolžino trikrat preganiti. Potegni torej zgornjo temeljno črto in vstavi 27 in 54 cm. Ko si potegnil navpične črte vstavi od O do g mesto cele jednote 27 le 26 cm, ter potegni črto do B. Od hrbtne dolžine vstavi po 23 cm navzgor do A in navzdol do C 5 tem, da položiš merilo v št. 23 na točko B. Hrbtno črto napravi v sredi mej A in B in vstavi za hrbtno širino 22 cm, to je 3 / 4 ® -j- 2. Prestopno črto vstavi */ 4 (6’7 cm) naspred. Vratno špičko pa z ’/ 3 -j— 1 (8 eni). Podvratna črta pride 1 / 3 * od El navzdol. Poveš rame kakor vedno (tukaj 5 3 / 4 cm). Zrcalo in širina zadnjega dela v pasu vstavi s 6 cm. Razširjenje naspred od l—L znesek hrbtne širine (tukaj 22 cm) na prsni črti od E do G pa 1 * (tukaj 27 eni). Sedaj preidemo k važni postojanki, razdelitvi spodnje širine. Tukaj so nazori jako različni. Mottl n. pr. vporablja za to mero zgornje širine. Po mojih praktičnih izkušnjah vtemeljujem naslednje pravilo. Če je život okolu pasu še tako debel ali mesnat, preostaja vendar le še nekoliko vgiba ob mečah. Najmanjši premer vgiba znaša pri debelih osobah še vedno okolu 4 cm. Neznaten razloček je v praksi brez pomena; kajti to je pač vse jedno če život zadej ob pasu za 1 cm več ali manj prileži. Sploh je pa to prav lahko pri poskušnji popraviti. Važno pa je, da bode suknja naspred to je na trebuhu dovelj široka. Iz tega sledi, da so take sestave pri katerih se vstavlja širina počenši od hrbta naspred, vzrok mnogim velikim napakam. 4 « 26 > Vstavi torej spodnjo širino tudi za debele osobe, vedno le od točke E'i naspred, dodaj pa navadni polovici te mere 1—2 cm več dodatka, kakor za vitke osobe. Za naš kroj vzeli smo 56 cm spodnje širine, polovica znaša torej 28 cm. Temu znesku dodaj za razširjenje 5 cm in vstavi torej od E2 do J 33 cm. Mej zadnjim in stranskim delom C1—K posnemi 4 cm, mej stranskim in sprednjim delom pri H pa 1 cm. Sedaj pomeri če imaš od E2 nazad še toliko širine, kakor jo zahteva ostala polovica spodnje širine, po odbitku za šive. Če je premalo, dodaj primankljaj še naspred, če je pa život okolu meč jako mesnat opusti izstriž pri točki H. Opomnim pa še jedenkrat, da se gre tukaj le za razloček 1—2 cm, kar nas v praksi prav nič ne moti. Vse druge vstave so take, kakor navadne. Kontura hrbtnega dela se mora pri točki d z ono stranskega dela sti¬ kati. Na rami, tam kjer je to zaznamovano, je hrbet le nekoliko nadržati, isto tako se mora sprednji del na zaznamovanem mestu ob trebuhu nekoliko vlikati. Trebušni izstriž napraviti smeš pri lepo okrogli debelosti života. Prsni izstriž večinoma lehko opustiš. Premer rokavne luknje znaša tudi pri debelih osobah sorazmerno */ 2 9 . c) Sestava kroja za debele, naspred nagnene osebe, (Glej fig. 11 na tab. II) Tak kroj sestaviti je v smislu pravil za debele in za naspred nagnene osobe. Mere za naš vzgled so : Zgornja širina 58, spodnja širina 64, hrbtna dolžina pa 49 cm. Jednota 29 cm., i / 3 = 9’6 cm, 1 / i = 7’2 cm. Način sestave je iz fig. 11 natančno razviden. Pripomnim torej le naslednje: Globino prsne črte od točke 0—g vstavi mesto z celo jednoto, le z 2 / cm. Hrbtno dolžino vstavi navzgor do /1 s 25 cm, navzdol do C pa z 24 cm. Točko F (vratno špičko) vstavi z J / 3 •»*; torej 1 cm bolj k vratu, kakor za lavno debelo osobo. Sprednjo ramo skrajšaj pod točko F za 1 cm. Spodnjo širino vstavi od točke E2 naspred s polovico (32 eni) in z dodatkom 5 cm = 37 cm. Izstrižek zadej v pasu 4 cm. Pii stranskem delu ni treba izstrižka, marveč le navadni posnetek za odstriž od sprednjega dela. Vratno špičko zadnjega dela povikšaj od vi—M z 2 cm, ker je vratna kontura širja. Konturi zadnjega in stranskega dela se morati na prsni črti pri točki d stikati. Fig. 12 predočuje navadni jednostavni kroj reverza, kakršnega naŠijemo prsni konturi pri vseh krojih za životne suknje. Nadaljni pouk o načrtovanju reverzov in obkladov, kakor tudi o sestavah krojev za drugačne telesne rasti, sledi v poznejših poglavjih. Debela osoba z naspred 27 XI. poglavje. Risanje pole k zadnjemu delu. (Glej tab. III, fig. 13). Podaljšanje zadnjega dela navzdol pod pas imenujemo polo zadnjega dela. To polo lehko napravimo z zadnjim delom s celega., našivamo jo pa tudi posebej kakor to zahteva oblika sukenj. Hrbtni del prireja se z šivom po sredi hrbta ali pa se pusti v celem. Slednji način velja posebno pri uniformah. Pri paletotih prikrojamo mnogo¬ krat hrbtni del s polo vred v celem. Mali vgib je v tem slučaju v pasu vlikati, oziroma ob stranskih ševih primerno izvleči. Fig. 13. kaže kako moraš vzorec zadnjega dela na blago položiti in istega navzdol podaljšati. Izvršiš pa to po naslednjem načinu : Navpična O črta predočuje rob blaga. Položi torej ob tem robu model tako na blago, da bode isti pri A 1 cm, v pasu pri C pa 5 cm od roba oddaljen. Na to odmeri od točke C navzdol potrebno dolžino za polo (tukaj 48 cm do točke F). Haku načrtaj širino kake 3 cm. Ostanek služi za zagib. Pola zadnjega dela napraviti je navadno enakomerno široko, le pri debelih osobah, kjer bi širina blaga za širino sprednjih pol ne zadostovala je na mestu, da napraviš polo zadnjega dela proti spodaj širji. S tem se izogneš nelepemu dostavljcnju sprednjih pol. (Tega načela držati se moraš tudi pri načrtovanju zadnjega dela za plohate vrhne suknje tam, ker je to potrebno.) Poli, oziroma podaljšanju zadnjega dela pod pas napustiti moraš 3—4 cm za gubo. XII. poglavje. 0 prikrojevanju životnih sukenj, reversov in pola. (Glej tab. III. fig. 14, 15, 21, 22, in tab. IV, fig. 24. Model sprednjega dela suknje položi tako na blago da bodo vodoravne črte držale v pravem kotu k robu blaga. Prsni konturi, ki je s pikčasto črto označena dodaj 1 cm za šev, katerega zgubiš pri dostavku reversa. Pri suknjah katera nameravaš na prsih močneje podložiti, ali pri pramastim blagu priporočam celo dodatek 2 cm. Ker morajo biti ševi globeji (širji). Revers prikroji se navadno na drugem mestu blaga. Oblike reversov vidiš na fig. 21 in 22. Fig. 21 daje podlago za globoko odprte; fig. 22 za višji zaprte oblike sukenj. Širina reversov določi se navadno s 6 cm ali z 1 / i * v pasu. Pole za životne suknje konstruiraj po naslednjem pravilu, opomnim pa, da velja pola fig. 15 za naš normalni model. Životna suknja. 4* ■ 28 ■ 1—2 cm, katere napustiš za zagib potegni ob robu blaga oddaljeno navpično črto 0— Vi, in pa vodoravno O—C. Od 0 do A vstavi širino reversa (tukaj 6 cm) od A do 6' pa širino, katero odmeriš ob pasni konturi sprednjega in stranskega dela. Ti meri dodaj 3 cm za nadržanje pole. (Tukaj vstavi toraj od A — C 45 cm.) Sedaj potegni od C navzgor navpično črto, ter vstavi na isti od C 5 cm za točko D. Nato spoji s črto točko D z točko A ter podaljšaj isto tudi proti točki K. Od točke C navzdol potegni navpično črto ter odmeri do R 16 cm ( 2 / 3 •.) Od tam vstavi 6 cm za točko P. Sedaj vstavi še od točke 1) do A 2 cm ter potegni čez točke K in P namerno črto za konturo pole ob zadnjici. To konturo načrta] od P navzgor v lepem oboku tako da se spoji s točko D. Da si olajšaš pravilno načrtanje pasne konture za polo, razdeli dolžino A—D v tri dele, ter izpelji konturo, ki mora od 0 do A na vodoravni črti ostati, tako da drži od A do prve tretjinke za spoznanje (’/ 4 cm) pod ravno črto, od tam naprej pa čez drugo tretjinko povikšaj konturo za 1- l'/ 2 cm (to je nad kolčnicami) zgubljeno do točke D. Dolžina pole napraviti je navadno spredaj in zadej enako. Ker jo pa moraš ob zadnjici nekoliko vlikati, napraviti jo smeš spredaj za 1 cm krajšo. Pole moraš ob kolčnicah nadržati, oziroma vlikati, napraviti se smejo pa tudi primerni izstrižki, kar je običajno posebno pri (rakovih polah. Zato napustimo polo kakor sem vže omenil 3 cm širji, kakor to zahteva pasna širina života. Ta dodatek je normalen. Za moč¬ neje kolčnice sme torej dodatek tudi večji, za slabeje pa nekoliko manjši biti. Isto velja glede višine zakroženja konture navzgor. Tim večji je dodatek v širini za nadržanje, tim višji mora krožina biti in nasprotno. Konstrukcija pol za debele osobe glej tab. IV. fig. 24 se pa nekoliko premeni po naslednjem načinu. Ko si potegnil pravokotne črte in vstavil na zgorenji vodoravni črti širino reversa, odmeri od A do C potrebno širino za polo (tukaj 58 cm). Sedaj pa vstavi od A navzdol 2 cm do a in potegni črto od te nižje točke (a) na točko D. Vso drugo konstrukcijo razvidiš iz fig. Vstava vseh drugih točk ostati sme vedno enaka, preminja se torej v ostalem le vstava širine pole. Vse konstrukcije pol predočujejo moderno priležno obliko. Če bi pa hotel dati istim spodaj širji krog, tedaj vstavi od C do D mesto 5 cm, 6 cm in od R do P mesto 6 cm, 7 — 8 cm. Enako premembo napraviti bi bilo tudi za slučaj izredno obile zadnjice. Jako umestno je, da ne načrtuješ pole neposredno na blago, temveč da si napraviš vzorec iz papirja. Lozje shajaš na ta način iz blagom in lehko vporabiš vzorec mnogokrat tudi za ožje in pa širje živote. Ni treba torej načrto¬ vati pole za sleherni život, ker zadostuje, da vzorec po potrebni širini na blagu sem ali tja premakneš. Po kakem načinu je najlažje konstruirati široke, takozvane zvonaste pole pojasnil bodem pozneje, sledi naj torej le še naslednja opomba, ki velja v obče. « 29 V mnogih knjigah vrši se pouk o konstrukciji pol z direktno podlago zgornjih životnih delov. Ta način jaz ne smatram varnim za pričetnike, tem manj pa še za take, ki se sami učijo. Kontura pole, če hoče biti lepa in pravilna, loči se od zgorenjih delov na gotovih mestih tako neznatno, da to ni mogoče v majhnih podobah dovelj natančno označiti. Najmanjša napaka pri položbi zgorenjih delov pa provzroči velike napake. Konstrukcija pole s podlago pravokotnih črt pa daje popolno sigurnost in je tudi pri samopouku mnogo lažja. Če pa polo po navodilu natančno narišeš, položi jo poleg pasne konture zgornjih delov in dobil bodeš popolnoma natančni pregled za nepo¬ sredno konstrukcijo. Ce bi hotel prikrojiti jednovrstno životno suknjo, napusti, mesto reversa, prsni konturi 4 cm in vstavi isti znesek tudi na poli. XIII. poglavje. Kroj jaketov in pol. (Glej tab. III, fig. 16. in 17.) t Različno od životnih sukenj, katerim navadno dostavimo revers, napustimo pri jaketih modelu potreben obklad. Oblika in širina obklada, izvira iz preminjajoče se mode. Jakete napravljamo jako različno odprte. Po modi zapenjajo se jaketi na štiri, tri, dva ali tudi le na jeden gumb. Isto tako preminja se v soglasju z prsno konturo zakroženje pole navzdol. Fig. 16. in 17. predočujeti nekako srednjo, najbolj trajno obliko (fazono) jaketov. Modelu života fig. 16. dodan je obklad 4 cm na prsih, ki je tako posnet, da se v J-iket pasu suknja več ne stika. Ista prsna kontura nadaljuje se na poli fig. 17. Pravokotni črti za jaketne pole pa se ne potegnejo spredaj, kakor za životne suknje, marveč zadej, ker pri teh mora držati blago po niti zadej in ne spredaj, kakor pri životnih suknjah. Konstrukcija teh pol je iz fig. jasno razvidna, opomnim torej le sledeče: Potegni pravokotno črto K-—P — A. Od K do D vstavi 3 cm ; od D do A pa po životu odmerjeno širino z dodatkom 3 cm, ki so potrebni za nadržanje, oziroma vlikanje, (tukaj 45 cm). Od K do P vstavi 24 cm (1 *). Ko si še pod točko D odmeril 2 cm; pod točko A pa 2‘/ a cm načrtaj polno konturo od P do C in od C do a tako, da se pri prvi tretjinki na vrhu stika s črto, naspred pa z neznatnim vgibom torej skoraj ravno drži do točke a. Ker nadaljuje pola sprednji rob života je naravno, da mora biti odstriž vedno v soglasju z obliko životnega obklada. « 30 XIV. poglavje. Kroj frakov in pol. (Glej tab. III, fig. 18. in 19.) Oblika frakov se tam, kjer jih mnogo rabijo jako pogosto, če tudi le neznatno spreminja. V velicih mestih, posebno v Franciji, je frak mej finim svetom skoro vsakdanja toaleta. Pri nas velja frak le za nekako »oficielno« opravo pri predstavah, slavnostih, ženitvah i. t. d. Rabi se navadno tako dolgo, da se z lastnikom vred postara, in čudo, celo gospoda, ki je pri oblačilih mnogokrat jako izbirčna, oblači o potrebi frake, ki bi že davno sodili mej staro šaro. Radi te okolnosti napravljamo pri nas frake največ v taki obliki, ki se modnim premembam najbolj protivi. Prsni konturi, reversa se le stikata, sprednji izstriž pole pa znaša tretjinko pasne širine. Dolžina pole imeti mora vsaj mero dolžine podaljšanega života. To obliko in razmerje predočujeti fig. 18. in 19. Normalnemu životnemu vzorcu posnemi torej pod vratom 1 cm, na prsih 2 cm, in v pasu 3 cm. Revers fig. 20. napravi v pasu 4 cm širok in ga dostavi pooženi prsni konturi. Če hočeš napraviti frak globoko odprt, tedaj izpelji tudi vratno konturo pod točko L nekoliko nižji. ■ Pravokotne črte A— K—V od frakove pole fig. 19. potegni tako, da bode držala zadnja navpična po niti z blagom. Sicer je pa konstrukcija podobna oni za jakete. Ker drži revers spredaj čez polo, znaša dolžina pole od A do D toliko, kakor zgornji pasni šev z dodatkom 3 cm. Posnetek od A do a znaša 3'/ 2 cm, od D do C pa 2 1 / i cm. Dodatek, katerega je vstaviti za krožino ob zadnjici od D do K znaša 3 cm. Sprednji odstriž pole prične pri prvi tretjinki zgorenje vodoravne črte. Širina pole ob spodnjem robu znaša 16 cm ( 2 / 3 *). Ob konturi zadnjice napustiti moraš tukaj, kakor pri vseh polah 3—4 cm za zagib, kar je na fig. z pikčasto črto označeno. Vse drugo razvidiš iz fig. Pravilna izvršba konstrukcij in obdelovanja je pri fraku glavni pogoj njegovi obliki in le dobro izurjeni krojač je v stanu dati fraku »aplomb« kakršnega mora dobiti, da zadošča svojemu imenu. XV. poglavje. 0 namerni črti za pole in o razširjenju pola. (Glej tab. IV, fig. 23.) Namer, oziroma zagib roba pole ob zadnjici odvisen je, kar vsak misleč krojač sprevidi, tudi od telesnega držanja in pa od polnosti zadnjice. Če . 31 bodeš suknjo pred izvršbo preskusil, vrediš si to lehko tudi pri preskušnji. Če se torej na to razmerje nisi že preje oziral, pusti rajši nekoliko več kakor manj blaga za zagib. Boljše je pač, če se vže preje oziraš na rast života za katerega krojiš. Nasljednja pravila služijo naj v pojasnenje : Tim slabeji ali tim manj izbuknjena je zadnjica, tim manjši mora biti vgib pole v pasu pri točki K in isto velja nasprotno. Če si torej normalno polo narisal, položi stranski del na svoj prostor tako, da bode držala spička istega pri točki H za spoznanje čez konturo pole, kakor kaže fig. 23, nato položi črtovnik poleg plečne krožine navzdol ob konturi pole. Ta način najjasneje kaže potreben vgib v pasu. Za to zadošča pri slabeji zadnjici in pri debelih osobah 1 —l'/ 2 cm. Normalni vgib približno 2 cm; pri močni zadnjici pa tudi 3—3'/ 2 cm. Črtovnik pomakneš ob poli toraj primerno vun ali notri za konturo pole ob zadnjici. Na tej fig. označeno je tudi kaki način je najpi ipravneji za prenaredbo ozke pole v široko ali zvonasto. Če papirni model pole od prostora kolčnic navzdol prestrižeš, položi oba kosa na blago tako, da bodeta pri spodnjem robu pole toliko narazen ležala, kolikor nameravaš polo razširiti. XVI. poglavje. Predočba nekaterih preglednih položb in meritev. (Glej tab. IV, fig. 25.) Kedar je model razstrižen je dobro, če imamo dopolnilne mere, pa tudi neobhodno potrebno, da istega pregledamo. Če položiš zadnji del ob stranskega, tako da se na prsni črti pri točki d, v pasu pa pri točkah C L in K stikata, pokazati se ti mora v rokavni luknji mej spičkami obeh delov izstrižek v normalnem slučaju z zneskom l’/ 2 cm. Od pleč navzdol ob mečih zadostuje, če se pokaže izstrižek z zneskom ’/s cm - Če položiš ramne ševi skupaj pri točkah M in F, pokazati se mora ob končnih ramnih spičkah izstrižek 1 ’/ 2 cm. Ti izstrižki oziroma oddalje jednega dela od druzega omogočijo pri¬ ložnost suknje ob plečah. Iz tega izvira pravilo : tim močnejša so pleča, tem večja morajo biti oddalja in nasprotno. Po moji metodi vravnamo to razmerje z različno izpeljavo konture pri točki d. Tim bolj okrogel je ondu stranski del, tem večja je oddalja pri rokavni luknji. To teoretično pravilo nam pa tudi kaže vporabo mere pohrbtja od točke A do H. Ta mera v zvezi z mero hrbtne dolžine od A do C in pa mečne širine od C do H daje popolno podobo o obliki hrbtišča. Pravo vrednost pa dobijo imenovane mere šele v zvezi z mero poprsja, katero vzameš od točke A do H po prsih. Ob enem meriš lehko tudi globino rokavne luknje od A do E. Mnogokrat je tudi koristno, vzeti mero prestopa > 32 > — rokavne luknje od točke B do E, oziroma od srede hrbta pod pazduho do sprednje ročne mišice. Praktične izkušnje so nam nasljednje normalno sorazmerje pokazale. Mera pohrbtja je 5 cm daljša kakor mera poprsja. Mera rokavnega prestopa pa znaša jedno tretjinko cele zgorenje širine Če položiš merilo na točko /> in pomeriš širino stikajočih se krojnih delov naspred, ostati mora še najmanj 4 cm ploščine do prsne konture (brez obklada.) Isto velja tudi pri spodnji širini, a tam moraš položiti merilo 2 cm naspred hrbtnega ševa, ker se ta znesek vsled ševi zopet pogubi. Če hočeš pregledati, se li kroj v obdelovanji ni pokvaril, oziroma če niso vratne ali pa stranske spičke iztegnjene iz prvotnega položaja, meri dolžino zadnjega dela od točke A do spodnje zrcalne spičke in pa ono od tam do točke F. Navadno je mej temi merami le malenkostna razlika in je opaževanje tega razmerja celo pri nenormalnih krojih velicega praktičnega pomena. XVII. poglavje. Konstrukcija in risanje rokavov. (Glej tab. IV, fig. 26. do 31.) Mero rokavne dolžine vzemi vedno v zvezi z mero hrbtne širine. Hrbtno širino meri v polovici tako, da roka visi. Na krajišču te mere, katero si zapomniš, pritisni merilo ter vzdigni roko vodoravno tako, da se skomolči. Na to meri naprej do komolca in do zapestja. Mere zapiši zaporedno, n. pr. 20, 52, 84. Prva številka pomeni hrbtno širino, druga dolžino do komolca, tretja pa dolžino rokava. Širino rokava dobimo iz iste jednote kakor za život. To širino torej navadno ni treba pomeriti, le pri nenormalni rokavni luknji ali pa pri jako debelih osebah je dobro, da se rokavna širina z širino rokavne luknje pregleda pred izgotovljenjem rokavov. Rokav naj bode najmanj 2 cm širji, kakor rokavna luknja. Pred vstavo rokavov treba je luknjo po znanem pravilu v polovicah zaznamovati, ter je rokav tako ob krogli kakor tudi pod pazduho nadržati. Znanje, rokave prav vstaviti, ter iste ob vsej ročni krožini prav obdelovati je umetnost, katero še vedno vsakdo ne razumi in to tudi opisati ni mogoče. Jedno važno stvar pa le priporočam vsakemu krojaču : Ne všivaj rokavov nikdar se strojem! Konstrukcija rokavov po moji metodi je jako jednostavna, a podaje kroj, ki se lehko obdeluje. Pri praktični izvržbi je najbolje, da si prirediš nekaj modelov iz močnega papirja, in sicer vrhnih rokavov, glej fig. 26. Po tacih modelih narišeš lehko tudi spodnje -rokave in izvršiš vsako premenbo rokavov neposredno na blagu. • 33 « Rokav fig. 26. prirejen je za naš normalni život, torej za jednoto 24 cm. Konstrukcija je sledeča: Potegni zgornjo vodoravno črto A—K—e ter vstavi od pričetne točke A do K */ 2 * (tukaj torej 12 cm), do e pa 1 * (tukaj 24 cm}. Od točk A in e potegni navzdol navpične črte in vstavi od A do b * (tukaj 12 cm} Pod točko e vstavi lem navzdol in na znotraj črtico f. Sedaj položi merilo odbivši hrbtno širino (tukaj 20 eni) k točki f ter odmeri po navpični črti dolžino komolca (tukaj 52 eni) in dolžino rokava (tukaj 84 cm). Od obeh točk potegni črte naspred, ter posnemi rokav pri točki d za 2’/ 2 cm. Širino rokava spodej vstavi normalno od d do h počez z 2 / 3 * (tukaj 16 eni). Rokav sme sicer po šegi spodej tudi 1—2 cm ožji biti. Pri točki C posnemi rokav 2 cm. Risba kontur je iz fig. natančno razvidna. Fig. 27. predočuje konstrukcijo rokavov s podlago jednote (*) in to velja za vse životne veličine. Vrhnemu rokavu napustimo spredaj 3—4 cm, za isti znesek pa poožimo spodnji rokav tako, da se sprednji šev rokava nekoliko na spodaj skrije. Konture spodnjega rokava narišeš tako, kakor to predočuje fig. 27. Sorazmerje rokavne konstrukcije je torej naslednje: A — K-='/ 2 A — e — 1 *, A — b= ‘/ a Posnetek pri f normalno 2 cm. Spodnja širina 2 / s *. Posnetek pri d 2 ’/ ž cm. Rokave za vrhne suknje napraviti je v celem 2 cm širji. Fig. 28. predočuje konstrukcijo rokava brez sprednjega ševa. Blago ostane torej ob sprednji navpični črti A — d v celem. Taki rokavi so v na¬ vadi pri plaščih in bluzah. Pri plaščih vstaviti je zgornjo širino z 1 Za bluze pa z 1 ® —- 2 cm. Mnogokrat nastane vsled ozkega blaga potreba porabiti odpadek blaga pri točki f. V ta namen pustimo, da drži kontura vrhnega rokava naravnost po robu blaga, ter napravimo spodnji rokav toliko ožji, kolikor nanese napust pri vrhnem rokavu. Fig. 28. predočuje tudi ta slučaj. V pravilo za vstavo sprednje globine rokavov od točke A do b velja, da to vstavimo z polovico globine sprednjega dela Odo^'. Pri premembah za nenormalne živote naj se to pravilo vpošteva, da ostane rokav v soglasju z ramnimi deli dotične suknje. Fig. 29. predočuje premembo rokava za naspred nagneno držanje. Rokav je torej pri točki f nekoliko manj posnet. Za nazad nagneno držanje pa rokav spredaj pri točki b nekoliko povikšaj (fig. 30). Te premembe znašajo */ 2 — 1 cm. Mnogo krojačev pomaga si to tudi tako, da vstavijo nor¬ malni rokav za omenjeno držanje »višji« ali »nižji«. Pri visocih ramah ali pa če hočeš ramo močneje podložiti, isto tako tudi pai ožji konstrukciji rame, treba je kroglo rokava na vrhu pri točki K za 1—2 cm povikšati, glej fig. 31. Za vstavo rokavne dolžine je le mera merodajna. Rokave za vrhnje suknje podaljšati moraš vedno 2 cm nad prvotno mero. 5 ■* 34 > XVIII. poglavje. Konstrukcija za sako. (Glej tab. V. fig. 32. in 33.) Konstrukcija osnovnega načrta za sako, glej fig. 32. je do pasne črte načeloma jednaka z životnim krojem. Razlika obstoja le pri hrbtnem delu. Zrcalo je namreč širji. Točko Ni to je od- striž zadnjega dela od sprednjega, vstavi od prsne črte navzgor z 4 cm. Širino hrbtnega dela v pasu od točk C—C1 vstaviti je za priležni sako s zneskom ‘/s i: ’. Stranska kontura sprednjega dela konstruira se s pomočjo namerne črte, ki ima sledeči temelj. Širina normalnega života ob zadnjici, približno 15 cm pod pasom merjena, (točka P) je s zgornjo širino jednaka. Iz tega pravila sledi, da mora imeti kroj za take suknje, ki sežejo čez zadnjico najmanje toliko širine ob zadnjici, kakor ob prsih (glej točko P — T). Napraviti smemo hrbtni del po¬ ljubno širok, namerna črta se pa mora s konturo hrbtnega dela ob zadnjici primerno križati. Lepa priležba suknje ob hrbtu odvisi torej od pravilne na- risbe obeh stranskih kontur in bodem to stvar še pri razlaganju fig. 43. na drugi način pojasnil. Dokler bodeš hrbtni in sprednji del skupaj načrtoval, ne bode ta okolnost toliko nevarna, ker so konture jedna poleg druge, če pa načrtuješ vsaki del za se, potem je treba paziti, da se konture isto tako pravilno na- črtajo, kakor če bi bila oba dela skupaj. Načrtaj sedaj kroj za sako v naravni veličini po fig. 32. in 33. z vpo- rabo normalnih mer 48, 42 in 45 po naslednjem redu : O- 01 — mera zgornje širine (48) 0—02 = 1 * (24) O-g = 1 * (24) B—A = polovica hrbtne dolžine (22’/ 2 ) B—C = > » (22’/ s ) A—Al = >/ 2 A—B (11 v ) A ~ m =71 + 1 (7) m — M = 1 */ 2 cm Al—N = 7 4 + 2 (20) C— C1 = ’/ 2 (12) P-B = >/ 2 (12) O2-E1 = (6) = 7 S (8) 02—L1 = Al—L1 (5 1 ' ) El-1 = (8) l—L = Al—N (20) E—G = 1 « (24) E2—J = 7 2 spodnje širine z dodatkom 4 cm (25). ■* 35 Ko si sestavil načrt in zaznamoval vse točke, načrtaj najprvo stransko kon¬ turo zadnjega dela v lepem krogu od točke Ni čez C’in 7? do poljubne dolžine (tukaj A— l r 75 cm). Nato položi črtovnik na prsni črti ob konturo zadnjega dela (točka ti), tako da se bode 15 cm pod pasno črto križal s konturo sprednjega dela (točka R) ter potegni namerno črto za sprednji del. Nadaljno risbo kontur predočuje fig. 33. Če hočeš zadnji del po sredi hrbta v celem pustiti, velja za isto prvotna črta, če pa hočeš imeti šev po¬ snemi zadnji del v pasu do 2 cm. Jednaki posnetek napraviš za priležni sako tudi pri stranskem ševu in pri izstrižku nad kolnčnicami. Če napraviš te po¬ snetke manjši, n. pr. 1—l’/ 2 cw, postane suknja manj priležna; če pa ničesar ne posnameš dobiš plohat sako. Obklad moraš ob prsni konturi dodati. Za jednovrstni sako zadostuje navadno 4 cm. Pri tankem blagu in pri ozkih oblikah zadostuje za obklad tudi dodatek 3 cm. Sprednji odstriž za sako, fa^ono in pa globino odprtine pod vratom je stvar šege in okusa. Če hočeš imeti sprednji rob popolnoma raven, načrtaj ga od točke J do Ji navzdol, tako da položiš črtovnik v pravi kot z pasno črto. (Glej fig. 32. pri točki J.) Da je sestava tega kroja jasneja, izvršen je kroj fig. 33. s podlago poleg stoječih mer in je z številkami, ki iz označenih mer izvirajo zaznamovan. Lega in širina žepov razvidna je na risbi. XIX. poglavje. Sestava dvevrstnih sakov in vrhnili sukenj. (Glej tab. VI., fig. 41. in 42.) Dvevrstni sako, kateremu dodamo obklad v širini 8 — 12 cm t (fig. 41), sestavlja se za vse veličine isto tako po razdelitvi glavnih mer, kakor je to v prejšnem poglavju navedeno. Da je pa tem bolj razvidno kakih dodatkov je treba ako hočeš po glavnih merah sestaviti kroje za vrhne suknje kakršne koli oblike in imena, načrtan je dvevrstni sako fig. 41. tako kakor |! poleg ležeči kroj za vrhno suknjo fig. 42. z uporabo nor- ;[ malnih mer. Učenec vidi iz obeh načrtov koliko znašajo ome¬ njeni dodatki pri teh merah. Ti dodatki so mu torej v pravilo Dvevrstni t udi takrat, ko bi načrtoval kroje vrhnih sukenj s podlago druzih sako. glavnih mer. Hrbtni del za sako fig. 41. ima v pasu 14 cm širine (= J / 2 -j- 2). Poleg ( tega označen je tudi slučaj, da bi bila osoba ob zadnjici nekoliko močnejša od normalne. Za ta slučaj potegni namerno črto za stranski šev pri točki R za 1 — 2 cm izven konture zadnjega dela. S tem dosežeš, da bode suknja ob zadnjici širji. 5* ■ 36 Pretrgana črta, ki drži od točke F navzdol do zadnje in sprednje spičke robu spodnjega dela, kaže staro pravilo, kako se iz dolžine, katero pomeriš do zadnje špičke vstavi dolžina sprednje špičke. To velja seveda le pri nor- marlnem držanju života. Navadno pa potegnemo pravokotno črto, ter po¬ daljšamo sprednji rob od točke V navzdol s zneskom 4 cm. Vrhnja suknja. V sestavo vsake vrhne suknje služijo nam praviloma vedno le po vrhu telovnika vzete glavne mere. Tem meram dodamo v širini in višini, kar je potrebno, da vrhna suknja spodnjo suknjo popolnoma pokrije. Dodatki določijo se po debelosti blaga, pa tudi po name¬ ravani podlogi sukenj, ter znašajo 2 — 4 cm. Pri fig. 42. vporab- Ijeno je navadno srednje razmerje dodatka v znesku 3 cm. Ta znesek zadostuje tudi navadni zimski suknji. Na temeljni črti vstavi torej kakor vidiš na fig. 42. mesto 48 cm, 51 cm. Srednjo črto potegneš v polovici, torej ob meri 25’/ 2 . Da bode ramni del daljši, vstavi prsno črto od točke 0 do g mesto s 24 cm s 25'/ 2 cm. Ravno tako potrebuje mera hrbtne dolžine pri¬ mernih dodatkov. Vporabi torej mesto 45 cm, 48 cm, ter vstavi polovico slednjega zneska, t. j. 24 cm od B do A, 24 cm pa od B do C. Vratna širina zadnjega dela od A do m mora biti tudi 1 cm širji. Da to jedno- stavneje izvršiš vstavi to širino pri vrhnih suknjah z ’/ 3 * kar znaša v tem slučaju 8 cm. Meri hrbtne ši rine dodaj 1 cm (tukaj torej mesto 20 cm, 21 7 2 cm Y Prestopno črto postavi 1 cm naprej, vstavi jo torej z */ 4 -j— 1 cm. Vratno spičko vstavi od točke El do F 1 ’/ 2 cm naprej (višje na vrat) torej Z Vs + 1 7s cm - Potrebna večja širina od točke l — L nastane že po meri Egr večje hrbtne širine. Od E—G na prsni črti dodaj za prsno kon- tur0 1 Cm mesto 24 cm, torej 25 cm. Jednako dodaj spodnji širini N ■ na P asni črti od E2—J 1 cm. Vstavi mesto ’/ 2 -J- 4, torej ’/ 2 -j- Sem. Pri te i sestavi 2 1 + 5 ■== 26 cm. Normalno širino za zadnji del Jb vstaviti je za priležne vrhne suknje z 2 / s * (tukaj torej z 16 cm). Ob I zadnjici pri točki R potegni namerno črto za stranski šev spred- n j e g a dela 1—2 cm čez konturo zadnjega dela. -S tem dosežeš zadostno širino za vrhno suknjo ob zadnjici. Zimska Odstriž delov pri točki Ni v rokavni luknji določi prbližno s 4c;w nad prsno črto. Iz predstoječega razlaganja vidiš, da smo ono večjo širino, katero smo s zneskom 3 cm dodali temeljni črti, vporabili za širji hrbet, širjo rokavno luknjo in za širje oprsje. Enako imamo tudi oba ramna dela v višini od prsne črte navzgor za 1 J / 2 cm daljši. Tudi pasna črta je nastala nižja, kar pa je naposled manj važno. Ce bodeš torej načrtoval kroj s podlago drugačnih glavnih mer na¬ pravi istim enake dodatke. Da se sme veličino dodatkov pri tanjšem ali debelejšem blagu za ’/ 2 —1 cm premeniti, isto tako tudi, ko bi želel večje -« 37 • ali manjše prostornosti za podlago itd. je umevno samo iz sebe. Za širino obklada zadostuje pri jednovrstni vrhni suknji 6 cm. Pri jednovrstni zimski suknji 8 cm. Za dvevrstne zimske suknje pa po 10 — 12 cm. Vse drugo ti kaže fig. 42. Važno je, da napraviš žepe pri vrhnih suknjah v pravi višini. Lega žepov določi se lahko tudi pri preskušnji. Sicer pa velja naslednje pravilo : Položi merilo tako, da odbiješ hrbtno širino pri točki F ter določi z mero rokavne dolžine, višino žepov. To vidiš na fig. z pretrgano črto izvršeno. Da bodeš dobil potrebni vgib za razparek na zadnjem delu položi vzorec hrbtnega dela tako na blago, da dobiš v ta namen proti spodnjemu robu držečo planoto 3 — 4 cm. Ker se stranska ševa (konture) obeh delov ob zadnjici križata, ni mogoče obeh kontur na vzorcu izstriči. Moral bi torej vzorca dostaviti poseben kos papirja. To pa ni potrebno. Izstriži stransko konturo zadnjega dela do tam, kjer se s sprednjim delom križa po lastni konturi, čez to navzdol pa po konturi sprednjega dela. S tem ohraniš kon¬ turo sprednjega dela. To pa kar manjka zadnjemu delu navzdol v širini dodaj neposredno na blagu. Na isti način izstriži tudi vzorce za sakove. Isto tako nepotrebno bi bilo dodajati vzorcem obklad. Najpraktičneje je, da odstrižeš vzorec bodisi za sako ali za suknjo ob prsni konturi L—G — J — V, ter ga na blagu položiš toliko od kraja, kolikor hočeš na¬ praviti obklada. Vzorec položi v pravem kotu pasne črte z robom blaga. Obklad in fazono narisaj potem neposredno na blago. Na tab. V. fig. 32. vidiš prsno konturo, ki kaže ob kateri izstriži vzorce in pa tudi vogelnik ležeč pravokotno s podpasnim delom prsne konture. Obklad, n. pr. katerega vidiš načrtanega na fig. 33., narisaj torej na blago, ko si vzorec v toliko od kraja položil, da ti ona planota zadostuje za obklad. Ta stvar ima le prak¬ tičen pomen, smeš torej vzorce seveda tudi z obkladom vred narisati, kakor kažejo fig. 41. in 42. in istega z obkladom vred položiti poleg roba blaga. XX. poglavje. Razlaganje „namcrne črtc“ za sprednji del. (Glej tab. VI. fig. 43.) Omenil sem vže, da je od pravilne narisbe stranskega ševa pri vseh plohatih suknjah odvisna pravilna lega sukenj ob zadnji strani. Dokler na¬ črtujemo zadnji in sprednji del ob jednem (v celoti) so napake skoraj iz¬ ključene. Če bi pa hotel te dele vsacega zase načrtati, ravnaj se po sle¬ dečem pravilu. Namerna črta, glej fig. 43., drži ob točkah d in K navzdol. Od pra¬ vilne vstave teh dveh točk odvisna je torej narisba stranskega ševa. Kot temelj za vstavo teh točk velja: Za sako vstavi od točke E */ 2 * -j— 1 za 38 točko d. Točka K vstaviti je pa od točke E2 najmanje s zneskom 3 cm več kakor E — d. Če bi torej pri sako s zgornjo širino 48 cm od E — -d 11 cm vstavil, vstaviti bi moral za točko E2 — K 14 cm. Za vrhne suknje vstaviti E—d s ’/, pri omenjeni meri torej 12 cm za E2 — K pa 15 cm. Tim več pa dodamo za točko K tim širji postane suknja ob zadnjici točka P navzdol. Za močnejšo zadnjico je torej dodatek za */ 2 —2 cm pove¬ čati. To povečanje dodaš pa lehko tudi zadnjemu delu, katerega napraviš mesto prednjega od pasne črte navzdol za ’/ 2 - -1 cm širjega. Nad prsno črto, to je od točke d navzgor moraš pa konturo najmanj za */ 2 naspred izpeljati (zakrožiti), da se bode suknja ob plečni krožini prilegla. Da se spička rokavne luknje pri obdelovanju ne sme raztegniti (izvleči) je pač vsakemu krojaču vže znano, isto tako iz nepravilne sestave kroja izvirajoča staroznana napaka, da je treba isto spičko pozneje všivati. Ta napaka je tako običajna postala, da mnogi krojači menijo, da je neiz¬ ogibna. Kedor se mojih pravilov drži, sukenj na onem mestu nikoli ne bo popravljal. Iz te razprave, ki ob jednem pokaže kako je mogoče zadnji in sprednji del zase, to je vsacega posebej načrtovati, če se hoče tudi neposredno na blago, vidi čast, bralec, da so tudi vse ostale točke krojne sestave iste kakor pri celotnem načrtu. Kedor se pa hoče o tej smeri prikrojevanja (neposredno na blago) natančneje poučiti, temu priporočim mojo knjižico »Krojni vzorci za moško stroko«. Dopolnjevalni zvezek k »Knjigi krojaštva«. XXI, poglavje. Sestava sakov in vrhnih sukenj za debele osebe. (Glej tab. VII. fig. 53. in 54.) Te krojne sestave se načrtujejo po istih pravilih, katere sem navedel pri razlaganju sestav »životov za debele osebe«. Ponavljanje bilo bi torej odveč in naj učenec le dotično razpravo temeljito prouči. Kot mere za obe v vzgled načrtane fig. veljajo : Zgornja širina 52, spodnja širina 54, hrbtna dolžina 45. Razdelilna jednota (/•’) je torej 26 cm \l 3 od iste je 8'6, ’/ 4 je 6’5. \ ihna suknja fig. 54. dobiti mora vse tiste dodatke v širini in v višini, katere sem razlagal v XIX. poglavju. Vse drugo, posebno razdelki po dolo¬ čenih merah so na fig. natančno razvidni. 39 XXII. poglavje. Sestava bluz. (Glej tab. VII. fig. 55.) Sestava bluz je v obče ista kakor za sakove. Naslednje premembe za¬ hteva le vnanja oblika tega oblačila. Bluza za delavce kakor tudi za moštvo požarnih bramb načrta se običajno v celem, tako da je bluza le na rami sešita. V pasu se prevleče s trakom. Ce pa hočeš bluzo ožjo napraviti, po¬ tegni kakor to vidiš na fig. 55., nekoliko nižje kakor pri sako, namerno črto za stranske ševe od rokavne luknje navzdol v poljubni širini, ter posnemi na vsakem kraju te črte v pasu po 2 cm Ce hočeš še ožji pa tudi po 3 cm. Uradniške in vojaške bluze nosijo se popolnoma priležne. Zato pa treba zadnji del v pasu tako ozek napraviti, kakor za priležni sako. Ker je isti po hrbtu v celem, treba ga je pravilno vlikati in ob straneh v pasu ne¬ koliko potegniti. Tudi sprednjemu delu smeš napraviti pod pazduho izstrižek, ki omogoči priležbo bluze v mečah. Zaradi stoječega ovratnika dodaj za vratno višino od točke A navzgor zadnjemu delu 1 cm. Vratno spičko spred¬ njega dela pa prestavi za 2 cm naspred, to je vstavi jo z ] / 3 4* 2. Poveš rame določiti sc more na isti način, kakor za druge suknje. Ce pa hočeš, napraviš to lahko tako, kakor je na fig. 55. označeno. Z vstavo ’/ 3 od točke O navzdol potegni ramno črto od sprednje črte do hrbtne, ter na- črtaj poveš obeh ram na to črto. Ker je običajno, da se za bluze ramni šev višji in rama nekoliko ožja napravi, je omenjena konstrukcija popolnoma na mestu. Obklad znaša za levi del 2 cm, za desni pa 5 — 6 cm. Na slednjega prišiješ gumbe. XXIII, poglavje. Sestava sakov po jedni sami glavni meri. (Glej tab. VII fig 56 ) Mnogokrat se prigodi, posebno na deželi, da krojač nima druge mere kakor zgornjo širino. Delavski ljudje so večinoma tako oblečeni, da je na¬ tančneje merjenje života sploh težavno. Marsikateri krojač dela obleke za zaloge, sejme itd., kjer sc ista tudi le na podstavi mere zgornje širine prodaja. Ker torej za take namene ni nemogoče, prav dober kroj za sako tudi po jedni sami meri sestaviti, podajam čast, bralcem v fig. 55. vzgled, kako se taka sestava izvrši. Ob jednem sem vpošteval pri tej sestavi navadno nekoliko naspred nagneno držanje težko delavnega človeka, ter vstavil hrbet širji, rokavno luknjo in pa vratno spičko pa nekoliko naspred. < 40 < Vzemimo torej slučaj, da bi imeli le jedno samo mero za suknjo, to je mero zgornje širine, bodisi 48 cm ali pa kako drugo (za zaloge dela se navadno za širine 42—50 «»), tedaj sestavili bi kroj takole: Na temeljni črti vstavi zgornjo širino, potegni črte, ter jo razdeli v polovico. Prsno črto vstavi z 1 *, od iste navzdol vstavi tudi pasno črto z 1 ter potegni obe do hrbtne črte. Za hrbtno širino potegni od točke 02 nazad do n 3 — 3’/ 2 cm i posebno črto, na katero se stika hrbtna širina. (To pravilo vporabljaš lahko tudi pri vsaki drugi sestavi za določbo hrbtne širine.) Pri normalnem životu določiti bi bilo to črto z polovico tretjinke od srednje črte nazad, ter odpade s tem pravilom vsako drugačno preračunjenje za hrbtno širino. V pasu prija mej stranskimi ševi izstrižek s zneskom 4 cm. Ramna črta je v sredini mej temeljno in prsno črto. Vratno širino zadnjega dela vstavi kakor sicer, dodaj pa za spičko le 1 cm. Prestopno črto z ’/ 4 + 1 cm. Vratno spičko sprednjega dela pa z ’/ 3 -J- 1 cm. Prsno konturo pod vratom odmeri z ’/ 3 navzdol in ti služi ista črta ob jednem za poveš rame, širino pa vstaviš kakor sicer po hrbtni širini. Prsno konturo od E — G vstavi z 1 *. Isto tako tudi širino v pasu od E 2—J z 1 Obklad za jednovrstni sako vstavi z 4 cm, za dvevrstni pa z 8 cm. Ta sako vmerjen je 70 cm dolg. Za to dolžino in vže omenjeno životno držanje ni potreba vleči konture stranskega ševa čez konturo zadnjega dela. Zato je pa mogoče sestaviti načrt za tako suknjo neposredno na blago in vporabiti tudi običajno ceno blago, ki ima širine le 60 —65 m v polovici. Suknjo z zgornjo širino 48 cm prikrojiš lehko, če pustiš hrbet v celem, z 8 cm širokim obkladom z blaga, ki ima v polovici le 60 cm širine. XXIV, poglavje. Sestava telovnikov. (Glej tab. V. fig. 34,—40.) Ce bi hoteli napraviti za telovnik tako, kakor za suknje, posebni vzorec bilo bi najprakticneje sestaviti kroj isto tako v celem. Ker se pa telovnik navadno načrtuje neposredno na blago, namreč zadnji del in sprednji del posebej, razložil bodem oba načina. I ri vzorcu fig. 34., veljajo iste glavne mere kakor za normalni život, torej 48, 42, 45 cm. Potegni torej temeljno črto in vstavi od O — 01 48 cm. Razdeli to daljavo v polovico (točka 02) in potegni srednjo črto. Ob navpični črti vstavi od O—L »/ 8 (8 cm) od O— G 1 ® (24 cm). Od točke B do C vstavi polovico hrbtne dolžine. Hrbtno višino od B do A ni potreba po meri hrbtne dolžine vstavljati. Pri normalnem držanju zadostuje, da vstaviš od B do A 1 cm več kakor od 0 do G. (Tukaj 25 cm.) Točka A pride torej nad temeljno črto, oziroma nad točko 01. Točko Al za ramni šev vstavi <- = 41 z 7s * (8 cm )- Vratno spičko M vstavi od točke m, ki se kakor pri životih vstavi z ’/ 4 + 1 (7 cm), 1 cm višji. Prestopno črto vstavi od točke 02 do El z (6 cm), vratno spičko F pa z 1 / s -j- 1 (tukaj torej z 9 cm). Poveš rame znaša od točke 02 navzdol 3 — 4 cm, oziroma ’/ 2 tretjinke. Konturo rame izpelji od F proti n, kjer jo pred srednjo črto 1 cm skrajšaš. Sedaj pomeri širino sprednje rame, ter vstavi isto širino obilo od M do « na zadnjem delu. Na ta način določiš hrbtno širino. Dobro je, če zadnji del na rami nekoliko nadržiš. Podaljšanje telovnika od pasne črte navzdol, znaša spredaj normalno 15 cm, oziroma približno a /s Na kolnčnicah pa polovico tega zneska (7 7 2 cm). V praksi določa se dolžina telovnika po vzeti meri. Izstrižek nad kolč- nicami (v pasu) napravi na obeh straneh po 2 cm. Ostalo širino se pa z za- poni zadrgne. Obklad za telovnik znaša 4 cm in je v lepi, oprsju podobni konturi izvršiti. Globino in obliko podvratne odprtine izvršiti je po želji naročnika. Spodnja širina sprednjega dela v pasu nastane pri tej sestavi iz sebe, pri drugih merah spodnje širine pa vstavi polovico spodnje širine brez do¬ datka od pasnega vgiba (konture pri točki H) naspred za točko J. Kako je načrtati telovnik, tako da načrtaš najpreje sprednji del zase, nato pa zadnji posebej, kaže fig. 39. in 40. Mero za to sestavo določil sem: zgornja širina 50 cm, spodnja širina 46 cm. Jednota (*) 25 cm ’/ 3 = 8’3, 74=6'2. Pri tej sestavi, katero lehko neposredno na blago narišeš velja srednja navpična črta (02) kot temeljna črta za sprednji del. Potegni torej poleg te črte od točke 02 naspred pravokotno premo črto. Od točke 02—D vstavi 1 od D H pa polovico hrbtne dolžine. Če pa te mere nimaš, vstavi 2 cm manj kakor od 02 — D. La. prestopno črto vstavi 1 / i , za vratno spičko pa 7s 4~ 1 Od D — G 1 od pasnega vgiba naspred do J pa polovico spodnje širine. Ta vzorec je načrtan z dvevrstnim obkladom, ki znaša 6 — 8 cm. Oblika njegova kaže načrt brez ovratnika in pa s fazono (z ovratnikom). Pri načrtovanju zadnjega dela, fig. 40., pusti blago (podlago) na hrbtu v celem. Od A—Al vstavi 7s od A — B pa 1 ® T- 1 cm. Od B C polo¬ vico hrbtne dolžine, oziroma toliko kakor od D—H. Vratna širina zadnjega del a i cm ^ o d B—D 1 *, od C— H polovico spodnje širine. Te širini vstavi tako, da bode merilo pri B 1 cm, pri C pa 2 cm od kraja oddaljeno zato, da bode hrbtni del nekoliko preširok. Pri debelih osebah premeni sestavo telovnika po vzgledu fig. 35. in 36. Pri vstavi prsne črte (za globino rokavne luknje) odbij od jednote toliko kakor pri sestavah životnih sukenj. Pri fig. 35., za katero imaš 27 *, vstaviti 6 42 » moraš po omenjenem pravilu 1 cm manj, torej le 26 cm. Ker pa pri nor¬ malno debeli osebi tudi pokončno držanje v poštev pride, vstaviti je tudi od J— B na zadnjem delu enako dolžino. Vratno spičko F je za debele osebe vstaviti z ’/ 8 ® brez dodatka. Spodnjo širino razdeli kakor normalno (tukaj 28 cm) naspred in ravno toliko pri zadnjem delu. Primerno je zadnji del proti točki A nekoliko zaokrožiti in pa istega na rami nadržati. Mesto prsnega izstrižka napravi se izstrižek bolj spredaj, da sc telovnik prileže sprednjemu delu života. Boljši pa, kakor trebušni izstrižek, prija način, da prestrižeš sprednji del na kraju žepov in ga tam za 2 — 2‘/ a cm vzdigneš. S tem omogočiš jako primerno trebušno krožino. Vse drugo vidiš iz načrta. Pri sestavah telovnikov za nenormalne rasti in držanja veljajo v obče vsa pravila, katera sem navel za suknje. Na fig. 37. in 38. načrtane so pa še posebej vse premembe telovnikovega kroja za naspred in nazad nagneno držanje. Konture štev. 1 kažejo normalno, one štev. 2 naspred nagneno, štev. 3 pa nazad nagneno držanje. Za naspred nagnene osebe je vratno spičko sprednjega dela, fig. 37., nekoliko skrajšati in bolj k vratu postaviti, zadnji del, fig. 38, pa na hrbtu podaljšati. Ravno nasprotno izvrši pri nazad nagnenih osebah. XXV. poglavje. Nadaljno razlaganje krojnih sestav za nenormalne životne oblike. (Glej tab. VI. fig. 44. in 45. in tab. VII. fig 46. in 47.) Vže v X. poglavju razlagal sem sestavo tacih nenormalnih životov, ki se prav pogostokrat nahajajo. Z istim pa ta predmet nikakor še ni končan. Noben život ni druzemu popolnoma jednak. Če smo že na stotine krojev za razne živote napravili, primeri se nam vendarle zopet nov slučaj, o ka¬ terem moremo razmišljavati. Vsaj pa je tudi nemogoče, da bi vse raznolične nenormalnosti omenjal. Pripetijo se celo slučaji, ki navidezno grozijo podreti vso stavbo naše teorije. Izvedenec mora v tacih slučajih tako kombinirati, da sestavo vsaj v glavnih potezah korektno načrta. Malim napakam pa je mnogo¬ krat mogoče v okom priti šele pri preskušnji. V sledečem hočem čast, bralcem navesti še nekaj nenormalnosti, ki se večkrat pojavijo, opomnim pa, da je mogoče, da so take abnormitete mnogo¬ krat v zvezi z druzimi, kar je pa ložje dopolniti. Umevno je, da nam v tacih slučajih dopolnilne mere jako koristijo, in da so te mnogokrat, ce hočeš količkaj sigurno krojiti, neobhodno potrebne. I okazati pa hočem v naslednjem, kaj je mogoče doseči le s podlago glavnih mer, ce logično in s piemislekom izvajamo našo teorijo. . - J 43 a) Nenavadno majhna postava (stisnjena rast). (Glej tab. VI. fig. 44.) Da bode vzgled te sestave jasneji vzemimo slučaj, da bi imela oseba 50 cm zgornje širine, a le 40 cm hrbtne dolžine. Tako majhne postave so navadno debele. Če bi bila tako nenavadno majhna oseba ravnega držanja, sledilo bi po naši teoriji, da ne bi smelo biti mnogo razlike v mejsebojni višini vratnih spičk. Sestavili bi torej zgornji del života, ki pride v prvi vrsti v poštev po fig. 44 po naslednjem pravilu. Potegni kakor navadno temeljno črto in vstavi od O do 02 25 cm ; do 01 pa 50 cm. Od O navzdol za prsno črto kakor normalno 1 = 25 cm. Od točke B navzgor vstavi zopet normalno polovico hrbtne dolžine za točko A (tukaj 20 cm), ter načrtaj vratno krožino do spičke M. Pokaže se sedaj, da je vratna spička zadnjega dela veliko nižje pod temeljno črto. Tukaj 3’/ 2 cm. Če bi sedaj načrtali sprednji del v prvotni višini, nastala bi neprimerno dolga rama, ki bi prijala k večjemu nenavadno močnem in nazad nagnenemu oprsju. Ker pa verno, da je oseba za katero krojimo ravna, služi nam za vstavo sprednje višine, hrbtna višina, katero smo na podlagi mere načrtali. Potegni torej v tacih slučajih ’/ 2 — 1 cm višji kakor je vratna spička zadnjega dela (točka M) novo vodoravno črto naspred, ter porabi mesto prvotne temeljne črte, to novo nižje ležečo črto za vstavo točk spred¬ njega dela. b) Nenavadno velika postava (stegnjen život). (Glej tab. VI. fig. 45 ) Tukaj opaziš popolno nasprotje s prejšnjo sestavo. V vzgled imamo slučaj, da bi neka oseba imela le 44 cm zgornje širine, 46 cm pa hrbtne dolžine. Ker ta dolžina v tem slučaju ne izvira iz naspred nagnenega držanja, temveč ker je oseba ravna, sestavili bi kroj takole: Na temeljni črti vstavi 22 in 44 cm. Prsno črto z 22 cm ali 1 kakor normalno, od točke B navzgor polo¬ vico hrbtne dolžine 23 cm. Sedaj načrtaj vratno konturo do spičke M, ki pride kakor vidiš nad prvotno temeljno črto. Potegni sedaj približno */ 2 cm nižje kakor je točka M, novo (tukaj z pikčasto črto označeno) črto. Mesto prvotne temeljne črte porabi sedaj to višje ležečo črto za vstavo točk spred¬ njega dela. Pri taki rasti smeš tudi ramno konturo pod pazduho, kakor to vidiš na fig. 45. nekoliko višje nacrtati. Čast, bralec vidi na fig. 44. in 45., da nam v imenovanih slučajih mera hrbtne dolžine daje oporišče za sestavo tacih nenormalnih krojev, katerih bi sicer brez dopolnilnih mer ne bilo mogoče sigurno sestaviti. Da smo pa nove temeljne črte potegnili pri majhni postavi nekoliko nižje, pri veliki po¬ stavi pa nekoliko višje, kakor leži vratna spička zadnjega dela ima naslednji vzrok: Majhne in debele osebe so navadno nekoliko nazad nagnene, velike 6* 44 (tenke) osebe pa navadno nekoliko naspred nagibajo. Zato je točka !• pri fig. 44. nekoliko višji kakor točka M\ pri fig. 45. pa nekoliko nižji. Take premembe se seveda ne vršijo vedno v enaki meri. Mnogokrat se gre le za 1 cm. Pogosto nastane potreba za tako sestavo tudi pri životili za dečke, kojih visoka rast ni v primerji z životno širino. Pripetijo sc slučaji tako vitkih (suhih) in dolgih životnih postav, da znaša hrbtna dolžina 4 5 cm več kakor pa zgornja širina v polovici. Vidi se torej, kako važna je mera hrbtne dolžine, ker nam omogoči sestaviti primeren kroj tudi v slučaju, da bi nam manjkalo dopolnilnih mer. c) Visok vrat in nizke rame. (Glej tab. VII. fig. 46.) Nizke rame. Visok ali pa nizek vrat je sicer slučaj zase. Vendar pa se nahaja visok vrat večinoma pri velikih postavah, nizek vrat pa pri majhnih postavah. (To je prav za prav tudi neki dokaz za sorazmerje človeškega trupa.) V praksi ne merimo nenormalne vratne višine k hrbtni dolžini, marveč si to posebej zabilježimo, ter suknji našijemo primerno višji ovratnik. Boljši pa je, da dodamo vratni konturi od A — M v višavi 1 cm in da vstavimo tudi vratno spičko sprednjega dela naspred, to je višje k vratu (Vg -j- 1 Za nizek vrat, ki se nahaja večinoma pri debelih osebah, vstavimo pa vratno spičko za približno 1 cm od vratu (’/ g -j— 1 cm )- Visok vrat je navadno v zvezi z nizko ramo. To najboljše popravimo, da suknjo na rami podložimo; sicer pa ni treba ramnega seva nad ramno črto povikšati. Tem načinom postane ramni šev tudi primerno daljši, oziroma širja rama. Pri nizkih ramah je tudi globina rokavne luknje nižja, smemo torej isto pod pazduho primerno globeje izstriči. d) Za močne roke. (Glej tab. VII. fig. 47.) Osebe, ki težko delajo, telovadci in dr. imajo mnogokrat nenavadno močne roke. Rokavna luknja ima po naši metodi sicer vže precejšen premer C/ 2 ki bi pa za take nenormalne slučaje vendar le ne zadostoval. Krojači navadno v tem slučaju luknjo bolj izstrižejo. To pa samo za se ni pravilno, posebno če se šele pozneje zgodi, ker se lehko druge točke kroja pokvarijo. Treba je toiej, da na tak slučaj vze pri sestavi kroja mislimo. Mera pre¬ stopa rokavne luknje od Z> do c daje nam zato potrebno oporišče. Pravilno popravi se stvar tako. Od normalno vstavljene prestopne črte potegni, kakor vidiš na fig. 47., 1 cm naspred novo kratko črto in izstriži luknjo 2 cm pred to črto. Za isti znesek pa, kolikor si luknjo poširil, moraš pa tudi točke F pri vratu naspred postaviti. S tem postane ramni del bolj pokončen, (rama manj leži), torej prostorneji za roko. 45 Pri izstriženji rokavne luknje pa bodi vedno previden. Če suknjo pre¬ skusiš, obleci jo dobro na život, tako da bodejo vsi deli na pravem mestu in da bode rokavna luknja na svojem prostoru. Izstriži jo le tedaj, če si prepričan, da kroj to zahteva. Preveč izstrižena luknja ni le nelepa, temveč je tudi vsaka poprava težka ali pa celo nemogoča. Tudi smeš na to računati, da se luknja pri noši raztegne, in torej bolj prostorna nastane. Izredno tanke roke (pri slabotnih osebah) se tudi nahajajo. To pa najložje popraviš, če širino luknje zmanjšaš s tem, da sprednji del pri stranskem izstrižku pod pazduho globokeje (širje) sešiješ, tako da ostale točke nespremenjene ostanejo. Konečno omeniti mi je tukaj še slučaj izredno visocih ram. Poveš rame je jako različen. Način po katerem vstavimo dotične črte, sloni na podlagi praktičnih skušenj, da se pa tudi dokazati po rasti človeškega trupa. Višina teh ram prenese nekoliko podlage na kraju rame, kar obliko suknje olepša. Če bi pa imel sestaviti život za nenavadno visoke rame, povikšati moreš normalno vstavo na sprednji rami za 1—2 cm. Se pravilneje pa je, da v teh slučajih rame ne podložiš. Nekateri priporočajo za določbo ramne višine posebno mero. Če bi obložili pas okolu prsij v dobavo prsne črte m bi od iste n. pr. od točke B po rami do E vzeli mere, bi nam to naposled koristilo, ako bi imeli priliko natančno meriti. Bolje pa je vedno, da je rama nekoliko višja, da roke ne veže. Če je suknja v ostalem pravilno obdelana, ter prav podložena in če ima rokavna kroglja dovelj višine, prileže se tudi višja rama, ki je v noši mnogo prijet- neja kakor tista, ki ramo tesno oklepa. Za pohabljene (grbaste) osebe dajati navodila, zdi se mi brezuspešno, kajti tudi tukaj nista si dva slučaja popolnoma podobna. Naša teorija ima v ta namen dovelj oporišča. Pomagamo si torej z logično premembo kroja, z dopolnilnimi merami — v ostalem pa s preskušnjo. Kot temelj velja, da merimo, če ne oba, pa močnejo stran života, ter popravimo nejednakost kolikor moč s podlagami in obdelovanjem. Napraviti moramo tudi pohabljene živote kolikor mogoče normalnim podobne. V posebno težavnih slučajih pa ne preostaja druzega pripomočka, kakor da napravimo preskušnjo iz podloge, ter da isto na životu vredimo predno izstrižemo blago. Ne bode odveč, če omenim na tem mestu okoliščino nejednakosti životnih polovic. Tudi znanstveni veščaki so v novejšem času to okolnost opazili. Mnogokrat očitalo se je krojaču, da ni obe rokavni luknji enako izstrigel, ker je naročnika rokav le na jedni strani vezal. Tudi so se čule pritožbe, da nista oba rokava ali pa obe hlačnici jednako dolge. Prof. Dr. C. Haase, ravnatelj kralj, anatomije v Breslau-u na Nemškem, obelodanil je naslednje merjenje, ki nam nejednakost životnih polovic jasno dokažejo: 46 »Obe životni polovici jednaki ste pri obeh spolih le do približno tri¬ najstega leta. Preiskave, katere je omenjeni učenjak izvršil pri moških in ženskih osebah, posebno pa pri merjenju 5000 normalno raščenih vojakih, pokazale so naslednje dejstva: »Desna roka je — najbrže vsled večje vporabe v 73% slučajev — leva pa le v 9 % slučajev daljši. Jednake dolžine so le v 18 % slučajih. Razlika znaša do 3 cm. Jednako dolžino nog našel je le v 32%. Pri 52% je leva, pri 16% pa desna noga daljši. Razlika znaša do 2cm. To provzroča lega okostja spodnjega života, ki leži poševno na levi strani, torej višji nego na desni. Isto tako je zakrivljena hrbtenica. To velja v nekaterih slučajih seveda tudi za nasprotno stran. Vsled tega je tudi jedna rama višja kakor druga. Razloček znaša tudi tukaj do 2 cm. Poleg tega uvaževati je tudi okolnost, da je desna stran oprsja pri odraslih osebah vedno širji (močneji) kakor leva stran, da je torej tudi oddalja rok od sredine prsij nejednaka. Tudi tukaj znaša razlika do 2 cm. Isto velja za širino zadnjic. Tudi obmerje desne roke in noge je praviloma večje kakor na levi strani.« Okoliščno, da je v največ slučajih desna rama nižja kakor leva, opazil je gotovo vže vsak prikrojevalec. Zato pa zahteva desna stran krajši ovratnik. Pravilnejše pa je, spičko sprednjega dela naspred (to je višje k vratu) postaviti, če je pa nenormalnost večja, pa treba skrajšati ves ramni del. V ostalem pa prepuščam praktičnemu opazovanju in delu prisvojitev koristi, ki izvirajo iz seznanja z raznoličnim vstrojem človeških trupov. XXVI. poglavje. Razlaganje krojnih sestav za „stoječe prsij 44 in pa načrtovanje ovratnikov. (Glej tab. VII fig. 48 - 52 ) Take oblike sukenj, ki se pod vratom zapenjajo, ki torej ne dobijo fazdne, imenujemo »stoječe prsij«. K tem oblikam spadajo večinoma uni¬ forme, bluze, lovske suknje, jopiči itd. Kroj tacih sukenj sloni na posebnih predpisih ali pa običajih. Zvedenec more take suknje na podlagi teorije konstruirati, ter mu služijo podobe le v seznamek z unanjo obliko. Pri tacih suknjah je posebno paziti, da se okolu vratu pravilno priležejo. V fig. 48. vidiš potrebne premembe, kedar dobi suknja stoječ ovratnik. Zato je treba vratno konturo višje načrtati in sicer na hrbtnem delu vsaj za 1 cm. Vratno spičko sprednjega dela pa moraš 2 cm naspred pomakniti, vstaviš jo torej z 7s H - 2 cm. S tem nastane od točke D do Z 7 in od točke O do L jednaka razdalja; mogoče je torej potegniti vratno konturo z krožnim obokom od F—L. Tudi je običajno prestaviti ramni šev višje. To je na fig. 48. z pik¬ často črto označeno. Pri uniformah se rama toliko več podloži, sicer bi pa 47 moral za isti znesek ramo na sprednjem delu znižati. Kroj stoječega ovrat¬ nika predočuje fig. 52. Posnetek in obdelovanje istega leži v rokah spret¬ nega delavca. Fig. 49. kaže priprosti način konstrukcije ležečega ovratnika. Isto predstavljajo še fig. 50. za navadne suknje, fig. 51. pa za vrhne suknje. Priležba ovratnika pa ni manj odvisna od konstrukcije kakor od obdelo¬ vanja. Zato se ovratniki tudi na druge načine načrtujejo in po istih obde¬ lujejo. Pri ovratnikih pa je, isto tako kakor pri fazdni, mnogo praktičnega znanja potrebno. Tukaj je najlepša prilika pokazati okus in spretnost mojstra. XXVII. poglavje. Sestava hlač. (Glej tab. VIII fig. 57.-65. in tab IX fig. 66.-68.) Največ metod o prikrojevanju hlač sloni na praktičnih izkušnjah; četudi so nekateri z merjenjem oblike spodnjega života in okolu stegna sestaviti skušali za hlače nekako »znanstvenoc teorijo. Dejstvo je, da se hlače ob zadnjici ne smejo popolno prilegati, če človek stoji, ker bi ga sieer vezale kadar bi sedel. Oblika po nogah pa je odvisna večinoma od šege, ki se pri hlačah jako pogosto menjava. Metoda je torej najboljša taka, ki do¬ pušča raznih prememb v širini in ki daje dovolj prostornosti v noši. Za hlače potrebujemo naslednje mere : 1. Stransko dolžino od kolčnic do kolena in celo dolžino. 2. Notranjo dolžino, od razkroka navzdol. 3. Pasno širino. 4. Obmerje zadnjice, merjeno okolu najmočnejšega dela spodnjega života. 5. Obmerje hlač v stegnu. 6. Obmerje hlač v kolenu. 7. Obmerje hlač ob nogi. Z vporabo mere ob zadnjici omogočena je določba izstrižkov ob kolč- nicah — mnogo metod sloni na ti meri. Ker pa ima spodnji život, kakor sem vže omenil, skoro vedno isto obmerje, kakor zgornji trup, nam je mo¬ goče v namen konstrukcije vporabiti tudi mero zgornje širine, kot jednoto za vstavo nekaterih točk. Hlače načrtujejo se po naslednjih pravilih kot vzorec, ali pa nepo¬ sredno na blago. a) Sprednje hlačnice, fig. 57. Za mero velja: Stranska dolžina 108, notranja dolžina 83, pasna širina 42, obmerje zadnjice 48. Širina ob stegnu, kolenu in spodej po zahtevi in šegi. Ob robu blaga vstavi stransko dolžino od O do a in potegni od obeh točk premo črto. Notranjo dolžino vstavi od a do b in potegni od tam premo »razkrokno« črto. Od o do c vstavi dolžino do kolena (tukaj 62 cm). Če bi te mere ne imel, potegneš črto za koleno, približno 5 cm višje kakor je polovica a—b. Na pasni črti vstavi za posnetek ob kolčnicah normalno 4 cm od o—d, ter izpelji posnetek do 15 cm globoko pod pas. Zgornja širina sprednje hlačnice od d do g vstaviti je z */ 4 cele pasne širine, tukaj torej z 21 cm. Spodnjo širino vstavi z 20 cm (točka a— Z). To razdaljo razdeli v polovico in zaznamuj isto, (točka /). Sedaj spoji točko g in /, da dobiš poševno črto. Kjer se ta črta križa z razkrokno črto, tam si zaznamuj točko i. Nato položi vogelnik k točki z ob poševni črti, ter potegni povesno črto proti h za razkrokno spičko h. Od točke z do h vstavi ’/ 3 (tukaj 8 cm), katerim smeš pri trdem blagu */ 2 —1 cm dodati. Razdaljo i—h razdeli v polovico in potegni od tam navzdol do l črto za notranji šev sprednje hlačnice, to pa tako, da bode ta črta pri točki Z 1 cm na znotraj oddaljena. Tam, kjer sc črta križa z črto ob kolenu zaznamuj točko K. b) Sprednje hlačnice, fig. 58. Za vitke osebe izpeljati je pasno konturo pod točko g. Položi torej vogelnik ob poševno črto ter potegni pasno konturo v pravem kotu z isto od d do e. Preostaje nam sedaj še izvršba kontur za notranji šev. Potegni jo s prosto roko od l navzgor tako, da se bode v sredi med Z in k spojila z ravno črto. Od k navzgor pa jo potegni v lepem oboku do /z in od h v primerni krožini do e. Pravilna izvršba konture od /z do e je za lepo pri- ležnost hlač velike važnosti. Paziti je treba, da ni preveč zaokrožena, ker postane krožina še pozneje pri obdelovanju hlač nekoliko večja. Desna hlačnica se navadno izstriže; vzgled, kako moraš to izvršiti, kaže pikčasta kontura na fig. 58. c) Sprednje hlačnice, fig. 59. Na tej fig. opaziš naslednje: Pasna kontura je naspred manj posneta, ter pri točki e 1 cm naspred od poševne črte izpeljana. Zato so naslednji razlogi: Izvršba kontur na prejšni fig. velja za take hlače, ki se imajo v pasu tesno piilegati in se nosijo brez naramnic. Ce pa naročnik nosi hlače z naramnicami, ni potrebno istih spredaj toliko znižati, in če jim spredaj 1 cm dodamo, postane sestava spredaj toliko prostornejša, da života ne oklepa. Pri večji debelosti nog v stegnu dodaj navadni vstavi (’/ s ») od z— h še 1 - cm. 1 e ptemembe so sicer neznatne, a kažejo pot kako je mogoče do¬ biti »polnejšo« ali pa »tesnejo« sestavo hlač v razkroku in pa na trebuhu. d) Sestava zadnjih hlačnic, fig. 60. Načrtovanje izvrši se s podlago sprednje hlačnice. Ker se pa šega hlač ob nogah navzdol mnogokrat preminja seznaniti se moremo le z občemi piavili. Oblika hlač v fig. 60. ima srednjo širino; s pikčasto črto ob stranskem sevu pa je označeno, kako se hlačnica po potrebi razširi. V obče velja 49 pravilo, da se večja širjava dodaja zadnjim hlačnicam na obeh straneh skoraj jednomerno. Sprednjo hlačnico položi na blago, tako da bode notranji šev iste kolikor mogoče paralelno ležal z robom blaga. Tem načinom postane šev po sredi zadnjice poševneji in torej raztegljiveji, kar je glede na trpežnost in prostornost hlač precejšnega pomena. Če si položil sprednjo hlačnico pravilno na blago, zaznamuj si v sredini pasne konture, sredo hlačnice, ter potegni v pravem kotu vodoravne črte, črto navzgor za vrhno spičko zadnje hlačnice, točka n. Isto višavo vstavi z '/ 2 (tukaj 12 cm). Sedaj podaljšaj pasno črto (konturo) na desno, ter vstavi od n do ol 1 / i pasne širine z dodatkom 4 cin. Ta dodatek zgubiš zopet na zadnji strani hlačnic tako, da 3 cm izstrižeš, 1 cm pa všiješ. Od točke n potegni do razkrokne spičke sprednje hlačnice, črto za srednji šev, ter vstavi razkrokno spičko zadnje hlačnice 4 cm izven sprednje. Konturo v razkroku izvrši po vzorcu. Vstavi še poširjenje pri kolenu in ob nogi spodej, ter izvrši notranjo konturo. Pri merjenju širin odbiti moraš toliko, kakor imajo ševi povzeti, ostali znesek pa vstaviš približno jednakomerno na vsaki strani sprednje hlačnice. e) Sestava ozkih hlač, fig. 61. Zgornji del teh hlač sestavil bi se lehko tako kakor prejšne. Ce ne bi potegnil črto iz srede pasu navzgor, napraviš poševnost srednjega ševa zadnje hlačnice tudi po naslednjem načinu. Po položbi sprednje hlačnice zaznamuj si približno */ 4 * (tukaj 6 cm) od točke e na levo točko »z, ter potegni od iste poševno črto do razkrokne spičke. Višina zadnje spičke pa znaša od m navzgor 15 cm. Po vstavi pasne mere se pa ta spička popravi tudi tem na¬ činom, da se ji vstavi enaka dolžina kakor od i — ol. Vzgled, kako je hlače poožiti navzdol po nogah, kaže fig. 61. Mej tem ko ostane razkrokna spička enaka, smeš zadnjo hlačnico pri kolenu in spodej do zneska 2 cm poožiti. Še ožje hlače pa napraviš s tem, da jih na strani posnameš. Konturo zadnje hlačnice smeš na strani, kakor kaže fig. 61., celo pod konturo sprednje hlačnice izpeljati, kar se pa pri notranjem sevu ne sme zgoditi. Obdelovanje tacih hlač je seveda drugačno, kakor pri širokih. Opomnim pa, da je notranji šev sprednje hlačnice pri vseh vzorcih od ko¬ lena navzdol nekoliko na znotraj zaokrožen. To krožino je toliko izvleči, da postane kontura ravna. f) Sestava priležnih (kratkih) hlač, fig. 62. in 63. Zgornja sestava je s prejšnjo jednaka. Kako je pa hlače, ki se nosijo v škornjih navzdol poožiti, kaže fig. 62. Merodajno je tukaj obmerje nog, če se morajo hlače popolnoma prilegati. Napravi torej sprednji hlačnici po¬ lovico merjene širine z dodatkom ševi. Kontura zadnje hlačnice drži potem 7 « 50 »• od stegna navzdol tako, kakor sprednja; obe hlačnici ste po nogah torej jednako široki. Ce hočeš sestavo po obmerju zadnjice premeriti, položi merilo, kakor kaže fig. 63., na zadnji šev, ter načrtaj stranski šev zadnje hlačnice, tako daleč izven sprednjega, da bode mera znašala ’/ 4 vsega obmerja, z do¬ datkom 4—5 cm. g) Sestava kratkih hlač za dečke, fig. 64. Sestava dolgih hlač za dečke premeni se v obče le toliko, da je pri kolčnicah le 2 cm posnetka, in tudi v pasu na zadnji hlačnici manj do¬ datka. Razkrokne spičke vstavijo se po jednoti, ker mora zadnja hlačnica nekoliko širja biti, smeš, če je to po meri potrebno, sprednjo hlačnico spodej na 18 cm ali tudi še več poožiti. Pri vzorcu fig. 64., ki predstavlja hlače, segajoče le čez koleno, treba pa stranski šev sprednje hlačnice navzdol približno 2 cm poožiti. Vse drugo je razvidno iz vzorca. h) Sestava hlač pri nenormalnostih, fig. 65. Četudi je oblika spodnjega života mnogokrat nenormalna, isto tako kakor opazujemo to pri zgornjem trupu, nam vsled oblike, nog pokrivajočih oblačil ni treba na vse ozir jemati. Zadostuje torej, da poleg pozornosti glede na debelost stegna še opazujemo, je li zadnjica nenavadno močna, oziroma nazad izbuknjena ali ne. Te okoliščine nam vsikdar niti mera ne more pokazati, a vendar je od iste odvisno, bodo li hlače na životu ležale brez poševnih gub dovelj prostorno ali pa če bodo vezale. Tukaj velja pravilo. 1 em močneja je zadnjica, tem bolj poševno mora ležati srednji šev. I em manjši pa je obmerje, ali tem bolj je spodnji život naspred za¬ ključen, tem bolj po konci sme biti srednji šev. Le pri jako širokih (oklatnih) hlačah, kjer nastane potrebna širina že vsled mere v razkroku in na strani večja, mora se zadnja hlačnica bolj po koncu postaviti, da ne nastanejo poševne gube. Popolnoma priležne (ozke) hlače pa potrebujejo bolj poševno lego zadnjega ševa. Na fig. 60. pokazal sem sestavo, ki izvira iz črte, katero potegneš iz srede pasne konture sprednjega dela. Po tem pravilu ne moreš hlač skaziti, kajti vedno bodo imele dovolj širine. Dokler torej ne dobiš zadostne izsku- šenosti, drži se tega piavila, ker je skoraj nemogoče popravljati hlače, ki imajo napako v sestavi. Sicer daje pa fig. 65. navodilo za premembe izvira¬ joče iz zgoraj omenjenih slučajev. Na lavno tej fig. je nacrtana prelozba kontur od kolena navzdol za na notri in pa na ven (O in X) zakrivljene noge. Polne črte kažejo normalni model, pikčaste črte premembo za O noge, križaste črte pa za X noge. Zadnje hlačnice dobiti morajo enake smeri. * 51 » p ~...- - • - —~ i) Sestava hlač za debele osebe, tab. IX., fig. 66. Hlače za debele osebe se načrtujejo v obče po istih temeljih kakor za vitke osebe, omenil bodem le tiste točke, ki se premenijo. Za posnetek ob kolčnicah zadostujeta 2 cm. Stranska kontura hlač izpelje se lehko pri kolenu in do spodaj 1 — 2 cm znotraj ravne, temeljne črte (roba). Tak posnetek pa je dobro napraviti tudi pri vsakih drugih hlačah, če ni progasto blago. Za¬ radi debelosti trebuha treba je debele hlače v pasu višje napustiti. Izpelji torej pasno konturo sprednje hlačnice 2 — 3 cm višje nad točko e. Izstrižek na zadnji hlačnici sme biti manjši. Vse ostalo razvidiš na fig. 66, k) Sestava navadnih hlač za delavce, tab. IX., fig. 67. Krojači na deželi, ki delajo večinoma za delavske ljudi obleko iz ce- nega in ozkega blaga, se ne morejo vsikdar s krojem tako razprostreti kakor njih sodrugi v mestih, ki imajo široko in raztegljivo blago na razpolago. Slednji imajo v tej zadevi ložje delo, ker se fino blago lepše prileže in vleže. Tudi potrebujejo krojači na deželi z raznih vzrokov, če delajo za prodajo, in če jim ni mogoče jemati natančnih mer itd., neko priprostejo metodo za prikrojevanje tacih hlač. Kakor sem iz enacih vzrokov vže v XXIII. poglavju razložil priprosto metodo za navadni sako, tako objavim v fig. 67. enako pri- prosto metodo za hlače. Za stranski šev velja rob blaga. Od točke 0 do g vstavi 1 *, to je če nimaš obmerja zadnjice, ’/< tiste cele zgornje širine, ki jo rabiš za suknjo dotičnika. Če bi torej hotel napraviti hlače za moža z zgornjo širino 48 cm, vstavi za pasno širino hlač o — g 24 cm. Enaki znesek vstavi za širino pri kolenu in potegni črto od g do kolena. Zivotno dolžino hlač vstavi, če nimaš mere, od o do b z 1 -j- 1—2 cm (tukaj torej 26 cm}. Od kolena navzdol smeš sprednjo hlačnico poožiti, vstavi torej spodej 22 cm in podaljšaj črte od kolena do tam. Od točke i vstavi za spičko '/s 9 (tukaj 8 cm}, ter izpelji konture kakor po vzorcu. Za zadnjo hlačnico obrni ostalo blago tako, da bode za stranski šev veljal zopet rob blaga. Položi sprednjo hlačnico tako, da bode ležala v celi dolžini 2 cm od roba oddaljena. Črto za srednji šev potegni neposredno od trebušne spičke sprednje hlačnice, točka e do spičke v razkroku, dodaj za spičko zadnje hlačnice najmanje 6 cm in izvrši ostale konture po vzorcu. Za take hlače zadostuje blago v širini 65 cm, ne da bi jih bilo treba dostaviti. Pri ožjem blagu pa bi moral spičko zadnje hlačnice dostaviti. Za normalno stransko dolžino hlač, če jih delaš v zalogo, vporabi 4’^ v . e) Sestava širokih kratkih hlač (pluder-hlače), tab. IX., fig. 68. Oblika navadnih hlač izvršena je na vzorcu z pikčastimi črtami, tako da so dodatki v širini dobro razvidni. Širino napraviš poljubno. V spodnjem robu se hlače naberejo, ali pa se jim prišije poseben pasek, ki se v raz- pareku zapenja. Take hlače rabijo posebno kolesarji, a v novejšem času postale so moderne tudi pri otročjih oblekah. 7* > 52 ■ XXVIII. poglavje. Sestava kamašen. (Glej tab. IX., fig. 69.-73.) Če vzameš več mer, načrtaš kamašne lahko neposredno po merah. Najbolj priležne kamašne pa napraviš, če ti da naročnik na razpolago čevelj, na katerega bode kamašne oblekel. Tem načinom napraviš iste najprimer¬ nejše, ter ne potrebuješ druge mere, kakor cventuelno dolžino in vrlino širino. Fig. 69.—71. so vzorci za male, srednje in velike noge. Povečaj te vzorce z centimeterskim merilom v naravno veličino. Potegni navpično črto, ter vstavi od a navzdol dolgostne točke. Od teh potegni preme črte in vstavi širine. Konture so razvidne. Na podlagi teh treh vzorcev prirediš lehko ka¬ mašne za vsako veličino in obliko. Fig. 72. in 73. kažejo obliko izdelanih kamašen tako, kakor so najbolj običajne. XXIX. poglavje. Sestava reverende ali talarja za duhovnike. (Glej tab. IX., fig. 74. in 75. in v berilu stran 53.) Talarji nosijo se večinoma v dveh oblikah, kakor je tukaj / jA iz podob razvidno. Talarje prikrojeval je doslej skoro vsak krojač po •A svojem z večjo ali manjšo srečo. V knjigah načrtani so vzorci \ \ : U talarjev skoro izključno po prenaševalnih merilih, čeravno je Z j po mojem mnenju, ravno za to oblačilo, koje nosijo tako : I različni životi, seznam z metodično sestavo najbolj potreben. : 1 Čast, bralcem podam torej dve svoje izvirne in preskušene sestave ■ na razpolago. Plohati talar, fig. 74.-75. na tab. IX., kakor tudi životni talar na str. 53, kojemu se pole posebej dostavijo, načrtaš lahko s centimetrskim merilom v naravno veličino za zgornjo širino 48 cm, spodnjo širino 42 cm in za hrbtno dolžino 45 cm. Sestava krojev za oba talarja, na podlagi treh glavnih mer, omogoči pa za sleherni život primerno priležbo in padec teh sukenj. Pravila za sestavo plohatega talarja po jednoti zaznamo¬ vana so na vzorcih fig. 74. in 75. Stranske ševe pustiš lehko ravne, ali pa jih v pasu nekoliko posnameš. Spodnje širine so za zadnji del s 50 cm; za sprednji del pa s 60 cm označene. Pri konstrukciji po merah pa nastajajo te šiiine iz sebe po vstavi namernih črt; hrbtno širino zad¬ njega dela vstavi od točke B do d z 1 * -f- 1— 2 cm, širino istega v pasu pa od C do C L z 1 -|- 5 — 6 cm. Nato potegni ob 53 s | ~ 1 točkah d in C1 navzdol namerno črto za stranski šev. Jednako določiš si namerno črto za stranski šev sprednjega dela. Od E do d vstavi 1 / 3 od E2 do K isti znesek, to je ’/ 3 4 ’ z dodatkom 5—6 cm, ter potegni ob točkah d in K namerno črto navzdol. Obklad napasti s zneskom 3—4 cm. Levo stran, kjer napraviš luknje, smeš seveda tudi več zagniti, da pridejo gumbe v sredino. Meri hrbtne dolžine, dodaj 2 cm in sicer po 1 on navzgor in na spodaj od točke B. Prsno črto vstavi z 1 + 1 cm. Pri vstavi vratnih spičk opomnim na pravilo, ki velja za suknje s stoječim ovratnikom. = 54 Opozarjam pa še na to, da je vedno potreba ozir jemati na obliko do- tičnega života; ter vporabiti pri konstrukcijah vsa pravila, katera sem na¬ vedel pri sestavah životov za debele osebe in nenormalna držanja. Talar, ki je kot vzgled postavljen na str. 53 ima navadni žjvot, ka¬ teremu se spredaj in zadej dostavijo pole. Zadnja pola je v celem in sc položi v široko gubo. Vzorec je ponatisnjen iz moje knjižice »Krojni vzorci« in ima le namen pokazati obliko krojne sestave. Načrtaj torej život, skupaj kakor sicer, s podlago treh mer; le zadnjemu delu vstavi v pasu 8 cm širine. Ramni konturi zadnjega dela navadno ni treba povikšanja nad ramno črto, ker se rama navadno ne podlaga. Zadnji del je isto tako v celem, kakor pola, kojo moraš prikrojiti v trikratni širini zadnjega dela v pasu. Nato jo položiš v gubo, posnameš proti sredi za 1-1 ’/ 2 cm in jo zadnjemu delu prišiješ. Posnetek pa napravi včinek, da se pola po dostavi nazad vzdigne. Sprednji del je pri točki T’, to je spredaj v pasni konturi, 2 cm proti normalni vstavi skrajšati in sicer zato, da se po dostavi pola naspred ne¬ koliko vzdigne. Širina pole v pasu vstavi po dolžini pasne konture života brez dodatka. Spičko D na poli vstavi z 8 cm\ oddaljo od /v do Z’ pa z 13 cm. S tem nastane iz sebe potrebna spodnja širina. Približne dolžine pole so na vzorcu s številkami označene. Ko bi pa hotel priležni talar napraviti v sprednjem delu celoten, položi natančno izvršeni model pole k pasni konturi sprednjega dela, ter prikroji život s polo vred do stranskega dela v celem. Stranski del pa mora seveda tudi pri tej obliki biti zase prikrojen in všit. XXX. poglavje. Konstrukcija plaščev, Iiavelokov, pelerin in kapuc. (Glej tab. X., fig. 76.-86.) Plašč Zaradi velike širine oblačil plaščevih oblik je najpraktičnejc, da načrtamo kroje zadnjega in sprednjega dela vsacega zase. To se zgodi lehko kot vzorec na papirju ali pa tudi neposredno na blagu. Sestave, katere bodem tukaj opisal, so moji izvirni, v dolgi praksi preskušeni načrti. Havelok s pelerino daje tako lepo obliko v priležbi in v padcu gub, da to boljše ni mogoče doseči po nobeni drugačni metodi. Jaz prikrojam haveloke vedno na podlagi treL glavnih mer in izgotovljam brezizjemno brez preskušnje. s pelerino. Da mi ni treba ponavljati pravil, katere sem vže navajal pri sestavah vrhnih sukenj, naj iste čast, bralec še jedenkrat prebere, ker veljajo tudi za plašče kot vrhna oblačila. Premembe tičejo se le oblike, katero navadno dajemo plaščem. > 55 a) Konstrukcija plašča ali menčikova. Kroj plašča, fig. 76., 77. in 78. je podlaga vsem oblikam plaščev za uradniške in vojaške uniformske plašče, kakor tudi za takozvani menčikov. Da se premembe oziroma dodatki, katere moraš napraviti napram drugi navadni suknji, ložje pojmijo, postavljen je vzorec plašča kakor tudi haveloka 48 42 s podlago normalnih mer --— /T Prični s zadnjim delom, fig. 76. Meri hrbtne dolžine, dodaj 3 cm. Vporabi torej mesto 45 cm, 48 cm kot hrbtno dolžino. Za TOri: gubo na hrbtu napusti 10—12 cm, in potegni toliko od zgiba na / /"i I x blagu oddaljeno paralelno črto. Od točke A navzdol vstavi dol- / žino plašča (tukaj 135 cm). Nato vstavi od A navzdol hrbtno dolžino (tukaj 48 cm), ter začrtaj ondu 3 cm naspred točko C. Sedaj potegni poševno črto od A do C. Ta poševna črta služi Plašč ali v, za položbo črtovnika pri načrtaniu vodoravnih črt na hrbtnem menčikov. r J delu. S tako položbo dosežemo ugodnost, da hrbtna guba ne sili narazen. Vstavi torej od točke C navzgor polovico hrbtne dolžine (tukaj 24 cm), za točko B. Od B do A razdeli dolžino kakor navadno v polovice (tukaj 12 cm in 6 cm). Od teh točk potegni vodoravne črte, ter vstavi na istih naslednje širokostne točke: Za vratno konturo % 44 + 7« cm - (Slednji dodatek povzame guba.) Za hrbtno širino dodaj meri 2 cm (tukaj torej 22 cm) ; za širino v pasu C-Cl 2 / s 9 (tukaj 16 cm). Vratno spičko vstavi z 2 cm in napusti tudi pri A konturo ne¬ koliko (1 cm) višji. Stransko konturo potegni z položbo črtovnika ob pasno črto navzdol ■ — paralelno z poševno črto — navzgor pa kakor sicer v lepem oboku s prosto roko. Na spodnjem robu moraš konturo od stran¬ skega ševa nazad 1 cm skrajšati. V konstrukcijo sprednjega dela služi nam prestopna črta. Dolgostne točke vstavi: od El navzdol in sicer za poveš rame polovico dolžine od A- Al iz hrbta; za podvratno globino *, za prsno črto 1 * + 1 */ a cm. Za pasno črto vstavi od E do E 2 dolžino B—C zadnjega dela. Širokostne točke so : Vratna spička 1 ).. 2; l — L — Al—N\ E—G — 1 -|- 1 ; E2—J= 1 / i spodnje širine + 5 cm; E — d = ’/ 2 *; E2 —K— ’/ 2 + 3-4««. Za obklad zadostuje 12 cm, prsni konturi dodati je pri točki G 2 cm še posebej, tako da postane bolj okrogla. To krožino moraš vlikati. Sprednji rob držati mora od pasu navzdol natanko v pravem kotu s pasno črto, kakor je to razvidno na figuri. Načrt ovratnika kaže fig. 78. tako, kakor je običajen pri uniformskih plaščih. Razlaganje o tem bi bilo odveč. Potrebno pa se mi zdi omeniti način, kako je porabiti blago, ako se načrtovanje plašča izvrši neposredno na blagu. s 56 »- Za zadnji del porabi le jedno polovico blaga. Zagni isto tako, da bode zadoščal širini hrbtnega dela. Iz ostalega blaga prikrojiš pa rokave in ob- ložke rokavov v celem. Sprednji del načrta se od robu blaga pričenši. Da bodeš našel, kako daleč od robu moraš vleči prestopno (tukaj glavno) črto; določi in za¬ znamuj si najpreje širino nameravanega obklada; od tam pa pomeri nazad še mero polovice spodnje širine z dodatkom in jo zaznamuj. Ker mora glavna črta paralelno z sprednjim robom držati, zaznamuj si torej potrebno oddaljo na dveh mestih, ter potegni ob zaznamovanih pikah to navpično črto. Tem načinom bode vedno dovelj prostora naspred za širino sprednjega dela. b) Konstrukcija haveloka. Havelok. V načrtanju haveloka, fig. 79. in 80., veljajo v obče ista pravila in dodatki kakor za plašče. Črte zadnjega dela vleči je istotako od poševne črte. Stranski šev potegni naravnost od hrbtne širine navzdol (točka N) paralelno s poševno črto. V ostalem je pa izvršek na fig. natančno razviden. Sestavna točka (zveza) hrbtnega dela z sprednjim zaznamovana je 4 cm nad prsno črto, ako se napravi havelok z rokavi. Ce pa haveloku — kakor je to navadno — ne bodeš vstavil rokavov, moraš zadnji del tako, kakor kaže pikčasta črta, posneti. Zvezo z sprednjim delom zaznamuj v tem slučaju 5 cm nad pasno črto. Za sprednji del, če hočeš napraviti havelok z rokavi, vstavi od točke E do d 'j 2 + 1, od točke E 2 do K pa ’/ 2 ~T 3 cm. Za. haveloke brez rokavov služi pa z pikčasto črto označena kontura. Ramo napusti v širini 5 cm. Zveze z zadnjim delom zaznamuj enako kakor na zadnjem delu (tukaj cm\ nad pasno črto. Obklad znaša \ cm. Fig. 81. predstavlja kroj ovrat¬ nika za havelok. Ta ne potrebuje nadaljnega pojasnevanja. Normalna daljina ovratnika za haveloke znaša 1 c) Konstrukcija pelerine. Havelok dobi navadno pelerino po fig. 82. in 83.; če je havelok brez rokavov je pelerino ob vratu prišiti. Konstrukcija vrši se vedno s podlago vzorca dotičnega haveloka, za katerega je namenjena in sicer po naslednjih pravilih: Za hrbtno pelerino posnemi kos sprednje rame haveloka, in sicer pri vratu 2 cm, pri ramni spički pa 3 cm in priloži, kakor se to na fig. 82. vidi, ta kos k rami zadnjega dela. Tem načinom preložimo ramni šev pelerine na sredo rame. Potegni sedaj od M do N ravno črto. Dolžino pelerine vstavi od M do C s 75 cm ; potegni od C vodoravno črto v pravem kotu z zgibom blaga na sredi hrbta, ter vstavi za širino 50 cm (točka D). Od točke D potegni pravokotno črto navzgor in vstavi od točke M na isto 76 cm (točka H). Od H do N potegni ravno črto in izvrši ob ramni spički —>■ 57 potrebno krožino, kakor to vidiš pri točki N. Spodnji rob pelerine izpelji v primernem ne preveč zaokroženem oboku. Sprednja pelerina fig. 83. je, ako se ji napusti s havelokom enaki obklad na prsih in ob vratu ravno taka, kakor vzorec haveloka; ramo pa moraš za tisti kos, katerega smo zadnjemu delu dostavili, skrajšati. Potegni torej ramno črto od F do n. Od F do J vstavi 75 cm, ter potegni spodnjo vodoravno črto; vstavi na isti 70 cm širine (točka R). Od te po¬ tegni navzgor pravokotno črto in vstavi od F na isto 77 cm dolžine (točka K). Sedaj potegni ob konturi stranskega ševa navzgor črto do točke n, kjer se bode z ramno črto križala. V ravno isti križ potegni še črto od točke K navzgor do n, ter zaokroži ramni poveš tako, kakor pri hrbtnem delu pelerine. Ta moja nova izvirna konstrukcija haveloka in pelerine daje vedno zadostno prostornost in je tako sestavljena, da se porabi kar najmanje mo¬ goče blaga. V tej veličini, kakor jo predstavlja vzorec, zadostuje za havelok brez vsacih dostav 3 m blaga v širini (dvojni) po 70 cm. Mero za dolžino pelerine vzemi od točke F navzdol po sredi rame. Ce ima biti daljša ali krajša, dodaj ali pa posnemi jo enakomerno na spodnjem robu. Ožjo pa jo napraviš ob črtah N proti H in pa od n proti K. Samo ob sebi pa je umevno, da pelerine ob rami in ob plečah ne smeš prenarejati, ker izvira ondotna prostornost iz oblike podloženega modela. Ramni šev pelerine držati mora po sredi rame. Haveloku se našije v pasu na zadnjem delu spona kakor kaže fig. 84. Ista ima namen držati nekoliko širine nazad. Spona sme precej dolga biti, v polovici približno 2 / 3 *• d) Konstrukcija kratkega kolarja. Fig. 85. predstavlja jednostavni načrt za izvršbo kratkega kolarja (pe¬ lerine) brez ramnega ševa. Širina robu meri 3 / 4 kolesa. Ako bi hotel kolar napraviti z celo širino kolesa, prestriži model v sredi čez ramo in položi spodnja robova na blagu toliko narazen, da bode hrbtna in pa prsna kontura ležala ob enakem robu blaga. Podobne kolarje nosi tudi višja duhovščina na talarjih. Konstrukcija izvrši se s krožnim obokom, na podlagi istih krojnih delov, za katere se kolar osnuje in sicer drži krožni obok od točke F. Na¬ stalo dolžino lehko po meri popraviš. e) Konstrukcija kapuce. Kapuce nosijo se k vsakovrstnim plaščem in tudi k pelerinam. Naj- umestnejša konstrukcija osnuje se na podlagi istih krojnih delov, za katere je namenjena kapuca. Položi torej po fig. 86. zadnji in sprednji del vzorca na rami tako skupaj, da stisneš na rami konturi ramnega poveša. Hrbet a — c je hrbtni šev kapuce. Vratno konturo načrtaj po vratni luknji. Spredaj jo smeš približno 2 cm skrajšati in posneti. Nato potegni pravokotno z a — c izvirajočo črto 2 cm nižje pod vratno konturo, glej točko a. Od a do c vstavi dolžino 8 58 > (tukaj 40 eni) točka c, ter potegni od tod čez krajišče rame črto, ki se bode s zgornjo vodoravno križala. Tem načinom dobiš točko b. Sedaj vstavi še dolžino a—b od b do d in dolžino a—C od c do d in kapuca je načrtana. Za kapuco priredi si vedno vzorec (model), ter položi istega tako na blago, da bode ležal kroj na črti c—d v zgibu blaga. XXXI. poglavje. Obdelovanje oblačil. Tehnika »obdelovanja« krojnih delov, natančnost v izvršbi izstrižkov (susonov) robov in fazone, plastična obdelava rame, pleč in oprsja, pravilna dostava ovratnika in rokavov, istotako primerno obdelovanje in likanje vsako¬ vrstnih hlač in telovnikov je posebna umetnost, ki znači spretnost izdelovatelja. »Kroj«, tako je pisal 1. 1890. zamrli F. A. Hoffmann na Dunaju, »nam more dajati le plohe konture, krožine človeškega života pa treba z dresuro (obdelo¬ vanjem) krožin delov in ševov vlikati in prirejati, tako da se prilegajo obliki života. Mej prikrojevanjem in delom mora biti torej natančno soglasje. Ce hočeš zgotoviti harmonično celoto, pazi da sc kroj in delo vjemata, ter jeden druzega popolnujeta in dopolnujeta. Spretnih delavcev je čedalje manj. Nekdaj je bila prikrojevalna veda na jako nizki stopinji. »Patrona« (vzorec) je bil mnogokrat jedino prikrojevalno sredstvo, s kojem so izvrševali često največja obrtovanja. Zato pa so bili delavci spretnejši. Starejši pomočniki so bili vzgled mlajšim, in ti so si šteli v čast dospeti do enake izvežbe. Tako je spretna roka izdelo¬ valca popravila napake tedanjih primitivnih konstrukcij « Te besede nam marsikaj pojasnijo. Dandanes imamo boljše — da iz¬ vrstne prikrojevalne metode, a paziti moramo, da se dobri kroj z napačnim obdelovanjem ne pokvari! Naravno je, da je ni mogoče ročne spretnosti pridobiti si s poukom iz knjig. Zato je treba osebnega pouka in praktičnih vaj. Kar je bilo v knji¬ ževnem oziru storiti mogoče, izvršilo je znano založništvo »Europaische Modenzeitung« v Draždanah z izdajo knjižice »Lehre der Bearbeitung sammdicher Herrenkleidungsstucke«. Četrto izdajo tega dela izvršil sem jaz za isto založništvo deloma na novo; za Slovence mi pa doslej ni bilo mogoče prirediti podobne izdaje. Govori se sicer, da potrebuje vsaki kroj drugačno obdelavo. To je deloma res. Z razširjenjem prikrojevalne vede pa bode tudi tej raznoličnosti konec. Marsikako staroskušeno pravilo ima pa še vedno isto vrednost, kakor nekdaj. Na vsak način pa je vsled modernega kroja obdelava postala lažja kakor je bila. Mnogo se pa doseže z izstrižki in s preložbo raznih ševov. O teh praktičnih izkustvih pa se treba posebej poučiti in dajo tudi dobri modni časniki strokovnjaku potrebna oporišča za praktične poskuse. 59 XXXII. poglavje. O preskušnjah. Naravno je, da se oblačila pred popolnim izvrškom preskusijo. O na¬ činu kako in kolikokrat naj se preskuša, so mnenja jako različna. Znano je, da se nahajajo tudi ■>učitelji« kojih metode so tako sigurne, da preskušenj niti potreba ni. Pustimo tudi tem slednjim svoje pravo. Namen moj je, podati istim sodrugom, ki si bodo mojo prikrojevalno metodo prilastili navodila, po kaki poti naj hodijo, da bodo prej ko mogoče dospeli do zaželjenega cilja. Prakso ali izskušenost pridobi si prikrojevalec na vsak način še le po večletnem delovanju. Ta doba pa se zamore primerno skrajšati, če prikroje¬ valec pri preskušnjah natančno opazuje izvor morebitnih napak in če se po¬ trudi, da se istim pri nadaljnih konstrukcijah izogne. Nahaja se namreč mojstrov, ki ves čas svojega obrtovanja napravljajo vedno ene in iste na¬ pake pri prikrojevanju. Ti mislijo naposled, da so iste napake neizogibne. Po mojih nazorih, ki slonijo na podlagi mnogoletnih skušenj je tako- zvana »surova preskušnja« na životu naročnika najbolj umestna. Posamne dele suknje obdelaj in vlikaj, ter podloži primerno životni obliki; sestavi jih pravilno skupaj in sicer brez ovratnika in rokava. Taka preskušnja pokaže je li zveza mej hrbtnim in sprednjim delom pravilna ali ne, in pokaže se tudi neprisiljena prava lega ob životu. Če tako preskušnjo prav oblečeš, tako da pride vse na pravo mesto, mora suknja sama o sebi tako ležati, kakor če bi bila zapeta. Če tega ni, je očividno, da leži napaka v konstrukciji životnih dolžin, oziroma v napačni zvezi životnih polovic. Pri taki preskušnji je še mogoče vgoditi zahtevam naročnika glede priležbe fazone in dolžine suknje; tako tudi glede širine in oblike obklada, prostornosti rokavne luknje. Važno je tudi, da načrtaš smer sprednjega robu, in kraj za gumbe in žepe, višino ovratnika itd. Praktičnemu prikrojevalcu naj taka preskušnja zadostuje, če nima opraviti s posebno slabo rasčenim životom ali pa z naročniki, ki radi večkrat preskušajo. Pri nadaljnih preskušnjah ravna naj se vsakdo po potrebah kakršne se mu pokažejo. Praktičen prikrojevalec pa mora biti, če treba, zmožen suknjo, oziroma celo obleko napraviti pristojno tudi brez preskušnje. Za take slučaje jaz ne preskušam sukenj nikdar na tujem životu. Pri normalnih rastih života je to nepotrebno, pri nenormalnih pa bi bilo celo napačno. Vzemi za take slučaje vsekako nekaj dopolnilnih mer, ter oglej si tudi natančno životno držanje. To si zapiši. Če vporabiš vsa teoretična pravila in pridobljene izskušnje in če vrediš vže naprej tiste malenkosti, ki nastanejo mej obdelovanjem kroja, smeš se brezskrbno zanašati, da bode obleka tudi brez preskušnje pristojala životu, za katerega si jo priredil. s" -» 60 » Vsak prikrojevalec se mora potruditi, da polagoma dospe do te najvišje popolnosti v svoji stroki. Naslednji pot vodi naj te do tega cilja: Pre- skušnjo ne napravljaj v ta namen, da boš obleko na životu popravljal, ista naj ti služi le v prepričanje, si li pravilno konstruiral ali ne! Če se ti po¬ sreči v mnogih slučajih prirediti popolnoma dobre preskušnje, dosegel bodeš s tem sigurnost tudi za take slučaje, pri katerih mora preskušnja izostati. Sestavljaj torej načrt za vsaki kroj tako, kakor da ne bi imel prilike za preskušnjo. Pričetnike pa opozarjam še na neko okolnost. Dokler nimajo zadostnih skušenj, naj se nikar ne oddaljijo od teorije. Načrte delajte na papir, izstrižite vzorec ko je vse v redu in še le po istem načrtajte kroj na blago. Ob vratni konturi napustite za šev. Po preskušnji popravite morebitne napake tudi na na vzorcu, ter zapišite na istega ime naročnika. Tako izognete se jako nepri¬ jetnim dogodkom, da bodete morebiti prvikrat napravili pristojno, v drugem ali pa tretjem slučaju pa slabejo suknjo istemu naročniku. Nikdar naj se pa prikrojevalec ne prevzame po ideji, da vže vse ve in zna. Stroka naša je taka, da se moramo vedno in neprestano še učiti. Ne¬ zmotljivosti pri našem rokodelstvu ne bode, dokler ostane prikrojevalni vedi lastnost umetnosti. Ta nepremakljivi temelj, ki spaja našo obrt z umetnostjo je tudi pogoj njenemu obstanku. XXXIII. poglavje. Angleška smer v moškem in ženskem krojaštvu. (S petimi, mej berilom natisnjenimi podobami.) V novejšem času čuje se v boljših strokovnih krogih mnogokrat o »angleški modi in oblačilih«. Prvotno veljala je ta smer le za damske živote in kostume, kakršne nosijo v najfinejših krogih celega sveta. Kakor se pa kaze, napreduje pa ta posebna »angleška smer« v oblačilih tudi mej moškim svetom. Zato ne bode napačno če seznanim z isto smerjo tudi naše krojače vsaj v toliko, da jo bodo pojmili. Pojm »angleško krojaštvo« obseza 1. vporabo najfinejšega blaga in naj¬ boljših pridatkov; 2. dobro a lahkotno delo in 3. praktično-priproste oblike. Praktičen Anglež polaga največjo vrednost na to, da dobi zares solidni, z roko izvršeni izdelek, ne glede na to, da je cena tacih izdelkov mnogo višja, kakor sicer. On se drži praktičnega načela, da dobro delo ceno biti ne more. Deviza »ceno in slabo« na Angleškem tako ne vleče, kakor žalibog pri nas, ki mnogokrat izdeljujemo blago, katero niti dela vredno ni. V strogo strokovnem smislu se torej ta angleška smer ne loči tolikanj od druzih. Če n. pr. proučujemo prikrojevalne metode J. P. Thornstona, ali A. Langridga v Londonu ali pa druzih angleških strokovnih pisateljev, ne najdemo mej njimi in francoskimi ali nemškimi mnogo razlike, vsaj ne 61 toliko, da bi nam ne bilo mogoče z lastnimi metodami ravno istega učinka prirediti. Neko posebnost pa imajo Angleži in to je, »najraznovrstnejši šport«, ki je, kakor umevno, neposredno v zvezi z oblačili in ki upliva jako blago¬ dejno in mogočno tudi na razvoj nešportnih oblačil. Moj namen sicer ni, in pri naših razmerah tudi biti ne more, da bi razlagal konstrukcije tacih angleških oblačil, ki so namenjene športnim za¬ htevam. Vsaj obstajajo celo pri nas ■ —• seveda le v največjih mestih — po¬ sebna obrtovanja, ki se kot specijalisti pečajo z športnimi potrebami in za¬ htevami. Navadni kroji angleškega izvora, kakor Ulster, Havelok, Breeches itd. so nam pa itak znani. Pač pa hočem v naslednjem s podlago mojih izvirnih načrtov »tip« angleškega moškega in ženskega »života« pokazati in prepuščam praktičnemu veščaku izvajati koristi ali vporabo iz omenjenih sestav. Možki život, pod. A. Ta krojna konstrukcija, sestavljena je strogo na podlagi moje teorije. Razlika mej prejšnjimi sestavami obstoja le v tem, da so hrbtne in ramne konture tako visoko preložene, da je to skrajno razmerje pri tej životni Možki život, pod. A. . 62 ,—■ . , - . —=- obliki. Ranina črta je v zgornji tretjinki hrbtne višine. Po tem nastaja stranska kontura ravnejša, rama pa ožja. lo slednje je glavni razloček angleške smeri. Vratna spička vstavljena je z ’/ 3 -j- 1; oziroma leži v sredi mej točkami O—El ali g—E. Tudi to je skrajna vstava pri normalnem držanju. Ta vratna spička leži naravno, ne sme se torej z vlikanjem na prsih ali z izstegnenjem kroja iz te položbe spraviti. Oprsje se torej bolj ploho obdeluje. Poveš rame izvira iz tretjine, ki se vstavlja za ramno črto in se ne podloži. Izstrižki v pasu mej zadnjim in stranskim delom, in mej tem in sprednjim delom, napravijo se sicer tudi pri tem kroju lahko kakor navadno, ker v tem ni nikake angleške posebnosti. Pokazati pa sem hotel na tej podobi, kako je mogoče izstrižke v mečah prirediti tako, da se preostajajoča širina na dveh mestih izstriže. S tem dobi oblika možkega kroja nekako podobnost obliki ženskega života. Opomnim pa, da bi bilo potrebno, ako se mečni izstrižki tako razvrstijo, preminjati druge konstrukcije pri točkah D in Cl. Vse ostalo izvrši se kakor sicer. Zaradi ožje rame povikšati bi pa bilo rokavno kroglo po fig. 31., tab. IV., za 1 — 2 cm. Nov merilni način, pod. B. 63 > Nov merilni način, pod. B. S podlago prej opisanega života kaže ta podoba nov merilni način, kojega je mogoče izvršiti po obložbi dveh pasov, in sicer okolu prsij in pasu. Začetne točke in krajišča mer so iz podobe razvidne. Daljave A—ni in F—n so pri tej normalni konstrukciji jednake. Ženski život, pod. C. Konstrukcijska metoda za ženski život sloni na podlagi metode, ob¬ javljene 1. 1891. v moji knjigi »Toaleta«. Nova učna metoda o prikrojevanju oblačil za dame. Nov je bil posebno način razdelitve pasne širine. Ta način sem po dolgih skušnjah izumil in -— v kolikor mi je strokovna literatura znana — tudi prvi objavil. Kogar način v merjenju in prikrojevanju ženskih oblačil zanima, temu priporočam omenjeno knjigo. Z podobo C hočem pa pokazati, kako je po jednostavnem načinu mogoče napraviti dobro priležni »život« na podlagi treh glavnih mer. Život je pri ženskem krojaštvu podlaga za vse oblike oblačil: jakete, plašče, bluze, pelerine itd. Seve treba pri modelih za ženske vedno posebej dodati, mej tem ko so pri vzorcih za moške kroje vže večinoma v konstrukciji dodani. Zenske živote sešivati moraš torej neposredno ob krojnih konturah. Kot vzgled po¬ rabimo naslednje mere : Zgornja širina 48 cm; pasna širina 30 cm; hrbtna dolžina 39 cm. Sestava kroja je naslednja: Temeljna črta O— 01, zgornja širina z do¬ datkom 1 cm (tukaj torej 49 cm). Od 01—A = 2 cm. Od A —C hrbtna dolžina (tukaj 39 cvi). C—B polovica hrbtne dolžine (tukaj 19'/ 2 cm). Ramna črta A 1— LA[ a hrbtne višine A — B. Vratna spička zadnjega dela 01— hrbtna širina 01— N— 2 I 3 vratna spička sprednjega dela O—F= prsna širina O—E— 3 / 4 ® -j- 1 — 2 cm, poveš rame je sredina črt E — N (točka 02). Pri točkah G in J dodaj v razširjenje oprsja 2 cm. Točka D je v sredi mej hrbtno in prsno točko B—G. Točka H je presečišče za razdelitev pasne širine. Izstrižke moraš tako prirediti, da ostane od točke H nazad do točke C in naspred do točke J toliko planote, kolikor jo zahteva mera pasne širine. Pri pasni širini 30 cm razdeliti je torej izstrižke tako, da ostane 15 cm naspred in nazad. To raz¬ delitev pa izvrši po naslednjem pravilu: Pri točki C posnemi za zadnji del 2 cm\ širino zadnjega dela v pasu vstavi z 3 cm ; pri zadnjem stranskem delu posnemi 3 cm ; pri prvem pa 2 cm. Ker imamo torej na zadnjem delu vže 3 cm planote, manjka nam še 12 cm. Ta znesek razdelimo tako, da pride na oba stranska dela po 6 cm. Izstrižek mej njima izvira iz te vstave. Sedaj pomeri razdaljo od H do J. Tukaj znaša ista 25 cm. Ker pa le 15 cm planote potrebujemo, je treba prebitek v znesku 10 cm v dveh prsnih izstrižkih posneti. Razdeli torej dolžino G— e v tretjinke in potegni od istih navpične črte. Na pasni črti posnemi na obeh straneh teh črt preostajajočo širino (tukaj po 5 cvi), a to tako, da ostane v sredi mej izstrižki vsaj 2 ’/ a —3 cm planote. Višino prsnih izstrižkov določi z 71 stranske višine (polovica hrbtne dolžine) tukaj torej približno 5 cm za sprednjega, 1 cvi manj pa za zadnjega. Život moraš spredaj pod točko J za 2 — 3 cvi podaljšati. (Glej točko Ji.) Prsna kontura drži ob točkah L, G, J, JI in V. Za napravo obklada dodaj na prsih pri točki G 1 cm ; pri L pa 3—4 cm. La. širje obklade je seveda potrebno večjih dodatkov. Podaljšanje života pod pasno črto je stvar mode in namena oblačil. Kot temelj za razširjenje života pod pas velja, da je razdeliti polovico obmerja kolčnic na sprednji del, polovico pa na zadnje dele. To mero vstaviti je v dolžini 15 cm pod pasom. —65 s Pri obrisu kontur rokavne luknje premeriti je od točke G do X prsno širino. Prenaredbe za nenormalne rasti napraviti je po merah skoro izključno na ramah sprednjega dela. Rokav za ženski život, pod. D. Rokav za ženski život, pod D. Oblika rokavov se po modi mnogo¬ krat preminja. Temeljna podlaga pa je v tc, vedno gladki kroj rokava, ki se konštruira po naslednjem pravilu: Za vstavo širin služi nam mera zgornje širine trupa, oziroma iz iste izvirajoča razdelilna jednota. Za zgornjo širino 48 cm je torej podlaga jednota 24 cm. Potegni pravokotne črte a—e-—v. Od a—e vstavi 1 ® (tukaj 24 cm) ter potegni navpično črto od e navzdol. Od a—k vstavi J /s (tukaj 12 cm), od e—f 1 / i *•’ (tukaj 6 cm). Od b do c vstavi dolžino podkomolca (tukaj 22 cm), od b do d pa dolžino rokava (tukaj 44 cm). Od d do V podaljšaj rokav s 4 cm (polovice tretjinke). Spodnjo širino vrhnega rokava od d do h vstavi z */ 2 (tukaj 12 cm). Pri točki c posnemi rokav 5 cm (= 3 /4 — 1)- Konture izvrši po vzorcu. Spodnji rokav se po potrebi pooži. Nad nor¬ malno, s polno konturo izvršeni krogli rokava je s pretrgano črto označen način povikšanja in poširjenja rokavne krogle. Glede obdelovanja angleškega ženskega života omenjam, da je isto tako kakor životni kroj za moške pod¬ ložiti. Krojni deli morajo se ob kolč- nicah navzgor primerno raztegniti. Podloga mora biti ob kolčnicah jako dolga (v dolžini vbrana). Konture ševov so pa ploho sešiti. Ovratnik konštruira se kakor za moške. Seznanje z temelji prikrojevanja oblike ženskega života, ki je še mnogo priležnejši, kakor moški život pospešuje natančno razumevanje teorije o planolegi životov. Napredujočemu strokovnjaku daje pa tudi priliko va¬ diti se v izvršbi ženskih jaketov, plaščev itd. Ta stroka prešla je ravno 9 > 66 • vsled pomanjkanja veščih krojačev skoro popolnoma v roke »konfekcijam«. Moški krojači pa bi imeli v tej stroki — posebno v krajih, ki niso v sre¬ diščih velicih trgovin — še vedno odprti prostor za dovoljni prislužek. * * * S predstoječimi razpravami končal sem svoje delo. Nekatera izkustvena pravila moral sem izpustiti tu in tam, ker bi se sicer težje razumelo teoretično razlaganje in bi bil moral komplicirati vzorce. Kdor pozna težave, s katerimi se ima pri nas boriti sleherni avtor pri tehniški reprodukciji izvirnih načrtov in risb, pripoznal mi bode, da sem pri tej novi nakladi storil kar mogoče, da sem oskrbel dobre autografične natiske na tabelah. V koliko se mi je posrečilo prirediti pripomoček onim, ki se bodo sami učili po moji knjigi, o tem sodili bodo sami najbolje. Gotovo pa je: Za pri¬ krojevanje je ni metode, ki bi mogla zadoščati slehernemu slučaju telesnega držanja. Celo najobširneje teoretične razprave ne morejo nadomeščati izkušenje. Izkušnja pa izdolbe zlato zrne iz sleherne metode. Pri krojaštvu pa tudi ne zadošča, »da život oblečemo«. Obleka ni še lepa s tem, da se životu prilega. Ukusna in lepa je le tedaj, če je soraz¬ merje kroja životni postavi primerno, če so napake ali hibe na životu po moči skrite in če so konture take, kakoršne zahteva oko privajeno krasno- čutja, katerega naj obleka predočuje v vnanjosti lepopravilnih životnih oblik. V pojavih ukusa ostane našemu rokodelstvu tako široko polje hvalevrednega tekmovanja, da ne bode mogla vstaviti ga nobena knjiga in metoda. »Izkušnja nas uči,« tako piše Richter v svoji knjigi, »da služi v merilo spoštovanja, katerega vživa kako rokodelstvo, le njegova delavna zmožnost, da se spretnega in znanstveno izobraženega delavca mnogo bolje čisla, .da mu le te lastnosti jamčijo samostalnost.« Ce tudi mi pripoznamo te nazore, kojih resnica je stoterno potrjena v vsakdanjih izskušnjah, sklepati smemo, da je neobhodno potreba z ozirom na današnjo dobo vzdigniti nekdanje primitivno rokodelstvo iz njegovih tesnih mej, ter ga voditi na ono pot, na kateri naj se združuje rokodelstvo z umetnostjo ! Strokovna izobrazba in umetniška spretnost so tisto j edino oporišče, na katerega se sme naslanjati rokodelec, ki mora brez kapitalskih pomočnih sredstev živeti s prislužkom lastnih rok. Sprejmite torej rojaki plod mojega truda! Naj Vam bode ta knjiga zvesta pomočnica pri težavnem izvršku Vaših poslov. Veselje mi bode, in povračilo za preobili trud, če Vam bode mogoče poročati mi v povoljnih uspehih doseženih s poukom mojim. Kazalo berila. Predgovor k drugi slovenski nakladi. I. poglavje: O prikrojevalnih metodah v obče II. » O teoriji sorazmerne metode III. » Kako se je treba krojno risanje učiti IV. » O glavnih merah. V. » O razdelilni jednoti VI. » Razlaganje znamenj VII. » Sestava osnovnega načrta za životni kroj VIII. » Vstava točk in pomočnih črt v osnovni načrt . . . IX. » O risanju kontur (obrisov) životnega kroja .... X. - Sestava krojev za različne rasti in držanja životov . a) Sestava krojev za ravno držanje života .... b) Sestava kroja za naspred nagneno držanje . . c) Sestava kroja za nazad nagneno držanje . . . d) Sestava kroja za debele osebe e) Sestava kroja za debele naspred nagnene osebe XI. » Risanje pole k zadnjemu delu XII. » O prikrojevanju životnih sukenj, rcversov in pola . XIII. » Kroj jaketov in pol XIV. » Kroj frakov in pol XV. » O namerni črti za pole in o razširjenju pola .... XVI. » Predočba nekaterih preglednih položb in meritev . XVII » Konstrukcija in risanje rokavov Stran . 3 8 11 12 14 15 15 16 19 20 20 22 23 24 26 27 27 29 30 30 31 32 XVIII. XIX. XX. XXI. XXII. Konstrukcija za sako Sestava dvevrstnih sakov in vrhnih sukenj Razlaganje »namerne črte« za sprednji del Sestava sakov in vrhnih sukenj za debele osebe Sestava bluz 34 35 37 38 39 XXIII. XXIV. XXV. XXVI. XXVII. XXVIII XXIX. XXX XXXI XXXII. XXXIII » Sestava sakov po jedni sami glavni meri 39 » Sestava telovnikov .40 » Nadaljno razlaganje krojnih sestav za nenormalne životne oblike .... 42 a) Nenavadno majhna postava 43 b) Nenavadno velika postava 43 c) Visok vrat in nizke rame 44 d) Za močne roke 44 » Razlaganje krojnih sestav za stoječe prsij in ovratnike 46 » Sestava hlač 47 Sestava hlač pri nenormalnostih 50 Sestava hlač za debele osebe 51 » Sestava kamašen 52 » Sestava reverende ali talarja za duhovnike 52 » Konstrukcija plaščev, havelokov, pelerin in kapuc 54 » Obdelovanje oblačil 58 » O preskušnjah 59 » Angleška smer v moškem in ženskem krojaštvu 60 Ženski život 63 Merilna tabela 68 Merilna tabela za konstrukcijo krojev po sorazmerno jednotni metodi. Tabela za normalno vstavo prsne črte (globine za rokavno luknjo) pri debelih osebah. Pri zgornjih širinah kjer nastajajo pri jednotah majhni razdelki, na pr. pri 49 —®24‘/ 2 ; pri 51 = ^25% vstavljaj tretjinke in četrtinke vedno po najbližji preračunjeni jednoti, ker nima malenkostna razlika posebnega pomena. II IV. 84 v Vil IX KNJIŽNICA 00000513642 Obrtovanje in strok, učilišče M. Kunc-evo v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7.