Ravnateljevanje je ustvarjanje vizije
Vladimir Korošec
Šola za ravnatelje
Ravnatelji vzgojno-izobraževalnih zavodov se vsak dan soočajo z
različnimi stališči in pogledi na pedagoško delo, organizacijo in
vodenje zavodov, v posameznih primerih celo z odkritimi pritiski
številnih posameznikov ali skupin iz notranjega in zunanjega oko-
lja. Tovrstnim vplivom se ni mogoče izogniti, saj sta vzgoja in iz-
obraževanje že od nekdaj predmet javnega, strokovnega in tudi
političnega zanimanja, v zadnjem obdobju pa vse bolj okreplje-
nega in zaradi različnih razlogov motiviranega zanimanja staršev.
Upravljanje in strokovno dejavnost zavodov obremenjujejo obse-
žni in zapleteni upravno-administrativni postopki pri urejanju ka-
drovskih vprašanj in zagotavljanju pogojev za izvajanje progra-
mov ter delo zaposlenih. Na ravni vzgojno-izobraževalnih zavodov
in njihovih vodstev se pogosto soočijo povsem osebni interesi ude-
ležencev izobraževanja in njihovih staršev, profesionalni interesi
zaposlenih, pa tudi pričakovanja strokovne javnosti, gospodarstva
in družbe. Zaradi navedenih strokovnih ter predvsem moralnih in
etičnih razlogov je delo ravnateljev izjemno obsežno in zahtevno,
saj upravljanje zavodov vsak dan povezujejo s profesionalnimi na-
logami na področju učenja, poučevanja in vzgoje. Ravnateljeva-
nje je enovit proces vodenja in upravljanja vzgojno-izobraževalnih
zavodov, katerega glavni cilj je omogočati in spodbujati učenje v
najširšem pomenu besede. Vse vloge ravnateljevanja so med seboj
povezane in soodvisne ter jih je mogoče razumeti kot vodenje za
učenje oziroma kot vodenje, ki je podrejeno učenju.
Žal se zaradi pogosto nerazumljivih sistemskih razlogov kre-
pijo naloge ravnateljev na področju upravljanja zavodov. Težava
seveda ni v izključevanju posameznih ravnateljevih vlog, temveč
v njihovem nesorazmernem ali celo prevladujočem obsegu. Ve-
čina ravnateljev se pretežni del delovnega časa ukvarja z ureja-
njem materialnih pogojev za pedagoško in strokovno delo ter s
pravnimi in ekonomskimi vprašanji, kar jih odmika od pedago-
škega vodenja. Zaradi obilice nujnih administrativnih nalog, ki so
sistemsko predpisane in obvezne ter skoraj povsem primerljive z
zakonskimi obveznostmi gospodarskih družb, se običajno ne mo-
vodenje 3|2017: 3–5
Vladimir Korošec
rejo samostojno odločati, katerim nalogam bodo namenili več časa
in pozornosti.
Da bi izboljšali kakovost vodenja ter dosežke na področju uče-
nja in poučevanja, je treba ciljno in načrtno krepiti kompetence
ravnateljev ter jim omogočiti stalno sistemsko podporo na osebni
ravni ali na ravni zavoda, ki ga vodijo. Vodenje vzgojno-izobra-
ževalnih zavodov posredno vpliva na rezultate učenja in dosežke
otrok, zato je povsem nesprejemljivo, da bi usposabljanje ravnate-
ljev ter zagotavljanje podpore prepuščali naključju ali nesistema-
tični in izrazito tržno usmerjeni ponudbi bolj ali manj strokovnih
ustanov in zavodov.
V Šoli za ravnatelje smo razvili kakovostne programe usposab-
ljanja in vseživljenjskega učenja ravnateljev ter v okviru projektov
uveljavili tudi nekaj oblik podpore in svetovanja na pravnem pod-
ročju. Programe usposabljanja in vse oblike podpore gradimo na
resničnih potrebah in pobudah ravnateljev. Pri tem seveda ne gre
zgolj za uporabnost in praktično naravnanost vsebin, temveč jih
vselej dopolnjujemo in nadgrajujemo s teoretičnim konceptom, ki
pomeni oblikovanje oziroma razvoj slovenskim razmeram prila-
gojenih modelov vodenja in upravljanja vrtcev in šol. Ravnatelji
tudi ne pričakujejo natančnih navodil in receptov ob vprašanjih in
izzivih, ki spremljajo njihovo delo, saj so rešitve zelo kompleksne,
odvisne od številnih dejavnikov in specifičnih razmer v posame-
znem vzgojno-izobraževalnem zavodu.
Evalvacije programov kažejo, da ravnatelji potrebujejo dodatna
znanja in stalno podporo na področju vsebin, ki izboljšujejo kako-
vost pouka, motivirajo zaposlene ter omogočajo snovanje vizije in
razvojnih načrtov. Med ključne izzive vodenja uvrščajo razvoj stro-
kovnih delavcev, spremljanje in vrednotenje pedagoškega procesa
in dosežkov otrok, razvojno načrtovanje ter različne pristope na
področju vodenja, kot so timsko, deljeno ali distribuirano vodenje.
Pravna in ekonomska vprašanja, ki po obsegu in zapletenosti po-
gosto najbolj obremenjujejo ravnateljevanje, niso uvrščena med
najpomembnejše izzive, kar kaže na zavedanje ravnateljev o tem,
da sta vodenje in upravljanje podrejeni učenju, večji kakovosti po-
uka in boljšim dosežkom udeležencev izobraževanja.
Poleg sistemskih oblik podpore in usposabljanj, ki jih ponujamo
javni zavodi na področju izobraževanja ter znanstvene in stro-
kovne ustanove, so ravnatelji v okviru svojih profesionalnih zdru-
ženj in skupnosti uspešno uveljavili različne oblike prenosa ve-
ščin, znanj in izkušenj oziroma medsebojnega učenja na podlagi
lastnih primerov iz prakse. Medsebojno učenje, sodelovanje med
4
Ravnateljevanje je ustvarjanje vizije
ravnatelji ter izmenjava izkušenj in oblikovanje ustreznih rešitev
se kažejo kot nadvse uspešna metoda za izboljšanje kakovosti vo-
denja. Ta pristop neposredno prispeva k oblikovanju odgovornih
profesionalnih skupnosti in povečuje družbeno odgovornost rav-
nateljev na področju razvoja vodenja vzgojno-izobraževalnih za-
vodov. Na podlagi tovrstnih dobrih izkušenj ter raziskav in evalva-
cij programov Šole za ravnatelje smo se odločili v okviru programa
Vodenje in upravljanje inovativnih učnih okolij, ki je financiran iz
sredstev ess, preizkusiti model svetovanja ravnateljem s pomočjo
»ravnateljev ekspertov«. Namen programa je med drugim uvelja-
viti nove pristope in oblike podpore ravnateljem ter ob tem pripra-
viti sistemske rešitve, ki bodo prispevale k še bolj kakovostnemu
vodenju slovenskih vrtcev in šol.
Različne oblike podpore ne pomenijo opravljanja nalog name-
sto ravnateljev ali celo poseganja v njihove pristojnosti. Cilj pod-
pore je namreč bolj usklajeno in strokovno verodostojno reševa-
nje odprtih vprašanj ter spodbujanje sodelovanja med ravnatelji
na različnih ravneh, kar utrjuje njihovo kompetentnost in samo-
zavest.
»Človek, ki ni nikoli naredil napake, ni poskusil še ničesar no-
vega,« je zapisal Albert Einstein. Šola je nedvomno okolje, v kate-
rem so napake dovoljene in zaželene, saj spodbujajo ustvarjalnost,
inovativnost in kritično razmišljanje. Zagotovo pa zmote in stran-
poti na področju vodenja vrtcev in šol onemogočajo inovativnost in
slabijo kakovost učenja in poučevanja. Z odgovornim, strokovno
kompetentnim, motiviranim in navdušujočim vodenjem ravnate-
lji soustvarjajo vizijo šol ter prižigajo svetlobo v mladih očeh.
Dr. Vladimir Korošec je direktor Šole za ravnatelje in odgovorni
urednik revije Vodenje. vladimir.korosec@solazaravnatelje.si
5